Janez Pezelj: Prizadevanja Rde?ega križa Slovenije za izboljšanje življenja starejših ljudi

Janez Pezelj:
PRIZADEVANJA RDE?EGA KRIŽA SLOVENIJE ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJA STAREJŠIH LJUDI

Spoštovani,
veseli me, da smo danes skupaj in da bomo s soo?anjem pogledov, izkušenj in znanj znali skupaj za?rtati prijetnejšo pot starostnikom. Gre za naše poslanstvo - in njihovo dostojanstvo!

Evropska nacionalna društva Rde?ega križa si vedno bolj prizadevajo za izboljšanje življenja ranljivih skupin - in tudi Rde?i križ Slovenije se bo poslej, tudi po zaslugi današnjega posveta in novih pridobljenih znanj,  zelo sistemati?no ukvarjal s starejšimi. Aktualne demografske spremembe družbo soo?ajo z resnimi dilemami in izzivi, starejše ljudi pa prepogosto prepuš?ajo novim tveganjem in novim oblikam ranljivosti. In ni jih ravno veliko, ki bili kos novim razmeram. Za mnoge namre? postajajo predragi za to družbo, a  smo, ki vemo, da bi morali biti dragoceni za sodobno družbo.

Proces nenehnega staranja prebivalstva spremljajo dramati?ne spremembe v strukturi družbe, pogojene z novimi vlogami družin, pogoji dela, urbanizacijo in trendi preseljevanja. Biti star je dandanes postal - kar je ob vsem napredku zdravstvene in socialne oskrbe ?isti zgodovinski paradoks! - eden glavnih razlogov za ve?jo ogroženost zdravja, socialno in ekonomsko negotovost.

Zato je naloga vseh nas iskanje in odkrivanje hitrih in ustreznih odgovorov na vedno nova vprašanja in zagate, na?rtovanje prijaznih rešitev in lajšanje težave povsod, kjer imamo kot posamezniki ali institucije možnost in mo?, da to storimo. Možnosti so, prepogosto nam zmanjkuje mo?i in volje.

Vsa nacionalna društva Rde?ega križa EU so v preteklem letu izoblikovala stališ?a in priporo?ila za boljše življenje starejših ljudi. Zavezala so se, da bodo znala prepoznati najbolj pomo?i potrebne ranljive starejše in odlo?no zagovarjati njihovih potreb. Ti cilji in priporo?ila za uresni?evanje segajo onkraj gole ekonomske logike, stavijo na humanost in ?love?nost, na vzajemno pomo? in podporo. V?asih se zdi, da so tudi v Sloveniji glas vpijo?ega v puš?avi. Pa vendarle, danes se o tem pogovarjamo v hramu demokracije in tudi to je zgovoren podatek.. Bomo zmogli še kaj ve??

In kakšen je osnovni namen prizadevanj nacionalnih društev RK EU? Zagotoviti starejšim ljudem zadovoljivo raven socialne vklju?enosti in blaginje, podaljševati njihovo dejavno vlogo v družbenem življenju in njihovo neodvisno življenje ter prepre?evati družbene neenakosti, ki temeljijo na starosti.

Dejavna vloga starejših ljudi v družbenem sistemu pomeni sodelovanje v družbenem življenju, pomeni avtonomijo in kakovostno življenje. Predvsem pa pomeni dragoceno izkušnjo o medsebojni vzajemni odvisnosti in komuniciranju med generacijami.

Dovolite mi, da navedem nekaj prioritet, ki se nam v teh prizadevanjih kažejo kot klju?ne. Vsa po vrsti so v skladu s cilji in priporo?ili evropskih nacionalnih društev Rde?ega križa.

1. Priznati starejše ljudi kot pomemben ?loveški vir in jih vklju?evati v dejavnosti. Imajo bogate izkušnje, široka znanja, strokovne in socialne sposobnosti. Starejši niso zgolj porabniki virov, ampak tudi sami prispevajo k življenju skupnosti.

2. Razvijati pozitivno podobo staranja in starejših v družbi ter presegati negativna prepri?anja o vidikih staranja, ki jih med drugim kopi?ijo tudi mediji. Žal negativna podoba starosti in staranja bistveno dolo?a zdravje starejših ljudi. Nacionalna društva Rde?ega križa si po svojih najboljših mo?eh prizadevajo spreminjati politi?no-ekonomske in kulturne okoliš?ine, ki marginalizirajo starejše in jih delajo ranljive.

3. Zavzemati se za dejavno staranje, podaljševati pri?akovano življenjsko dobo in izboljševati kakovost življenja vseh starajo?ih, tudi tistih, ki so slabega zdravja,  prizadeti in potrebujejo pomo?. Dejavno staranje se nanaša na oboje, na posameznike in družbo. Pomeni tako zagotavljanje možnosti za vseživljenjsko u?enje starejših in vklju?evanje v programe ter  dejavnosti kot tudi zagotavljanje interaktivne tehnologije, usposabljanje in pomo? pri preseganju digitalne izklju?enosti.

4. Krepiti socialno vklju?enost starejših z zagotavljanjem ustreznega dohodka ali pokojnine, da lahko živijo dostojno življenje. Socialna vklju?enost pomeni tudi dejavno vlogo starejših v procesih oblikovanja in sprejemanja politi?nih odlo?itev.

5. Pomembna naloga je krepitev solidarnosti med mlajšimi in starejšimi. Današnje družine se zaradi pomanjkanja ?asa  soo?ajo z resnimi ovirami pri ohranjanju dobrih odnosov s starejšimi družinskimi ?lani ter pri zagotavljanju ustrezne skrbi zanje. Zato je klju?no ustvarjati možnosti za sre?evanje starejših in mlajših generacij, tudi v šolskih programih, ki omogo?ajo vzajemno razumevanje in sprejemanje, s tem pa premagovanje predsodkov na strani mlajših in osamljenosti med starejšimi ljudmi.

6. Ve?ino služb in skrbi za starejše ljudi zagotavlja neformalni sektor, v katerem imajo pomembno vlogo partnerji, otroci in sosedi. V resnici v ve?ini evropskih dežel prav mreža neformalnih služb bistveno prispeva k blaginji starejših ljudi, in to celo v deželah z dobro razvitimi družbenimi službami zanje. Ravno zato morajo biti družinski ?lani deležni posebne  podpore, usposabljanja in svetovanja.

7. Nacionalni sistem zdravstvenega varstva mora biti dostopen vsem prebivalcem. Starejši, ki neustavljivo pešajo, ali tisti, ki so akutno ali kroni?no bolni, ter invalidi imajo enake pravice do usposobljene in visokokakovostne zdravstvene oskrbe kot vsi drugi, ne glede na njihov ekonomski položaj ali mogo?o neformalno pomo? prijateljev ali družine.

8. U?inkovito obravnavanje in prepre?evanje zlorab in nasilja nad starejšimi. Nobena zloraba ni dopustna in nobeno zanemarjanje ni opravi?ljivo, ne glede na to ali gre za družinske ?lane in druge skrbnike ali institucije.

Vem, sliši se tako samoumevno. Pa ni. Ravno zato tudi ni enostavno. Veliko truda vseh družbenih dejavnikov je potrebnega, da bi tisti, ki so celo življenje delali, imeli ob?utek, da ni konec. Saj na koncu gre vendarle za to: za boj in za soo?anje s smrtjo. A ni ga boljšega zaveznika v tem boju kot je življenje. ?e ga živiš dostojanstveno, živiš dlje. Da bi starejše sprejeli za svoje, moramo vsi prilagoditi sedanje strategije, utišati predsodke, se bojevati s politiko in u?iti z zgledom. Verjamem, da le na ta na?in lahko presežemo diskriminacijo in marginalizacijo, ki ne le, da je v skupnosti, kjer živimo, nezakonita, pa? pa pomeni tudi ?isto zapravljanje sposobnosti in znanja.

Zato naj nas pri nadaljnjem delu vse skupaj vodijo cilji Evropskega leta enakih možnosti za vse: Pravica, Zastopanost, Priznavanje, Spoštovanje.

Sam bi dodal še ?love?nost. In verjamem, da je to potem res dobitna kombinacija.
Hvala in sre?no!