Doc. dr. LJUBO LAH
referat uvodnega panela (pisni del)
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za arhitekturo
Zoisova 12, Ljubljana
in
Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanisti?ne študije Koper
Titov trg 5, Koper
ljubo.lah@fa.uni-lj.si
POSVET O VAROVANJU IN RAZVOJU KRASA
Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa
16. junij 2008
Kras smo v mnogih dokumentih na državni in lokalni ravni opredelili kot ohranjeno krajino izjemnega pomena z vso svojo naravno in kulturno dediš?ino ter lastno razpoznavno identiteto. Kljub vstopu Slovenije v Evropsko skupnost in s sprejeto zavezo o priznavanju štirih temeljnih svoboš?in – prostega pretoka ljudi, blaga, storitev in kapitala – ne smemo postaviti na kocko ustreznega prostorskega razvoja in zaš?ite nacionalne identitete.
1.
Serija na?rtovanih gradenj satelitskih naselij ob jedrih kraških vasi in ob prestižni lokaciji v neposredni bližini zavarovanega obmo?ja Kobilarne Lipica pomenijo resno grožnjo Krasu kot naravni in nacionalni vrednoti in grožnjo kulturni samobitnosti in identiteti Krasa – tako s krajinskega kot tudi z arhitekturnega vidika.
2.
V ?em je aktualni problem prostorskega razvoja Krasa?
Slovenski del Krasa je z odprtjem meje nedvomno še dodatno pridobil na privla?nosti. Spremenjene okoliš?ine in ma?ehovski odnos do prostora v vsakodnevni praksi – ob zastarelih, a žal veljavnih prostorskih planskih in izvedbenih aktih ob?ine – na široko odpirajo vrata novim oblikam posegov v prostor in zlorabljanju prostora kot teritoralnega kapitala, ki ga Kras ima s svojo ohranjeno naravno in kulturno dediš?ino.
Prvi? v zgodovini razvoja Krasa, pa tudi marsikje drugod v Sloveniji, se dogaja, da prostorski razvoj podeželskih vasi diktirata mo? in interes kapitala prek t. i. developerjev – razvojnikov (velikih investitorjev). Tovrstni interesi so usmerjeni predvsem v oplemenitenje kapitalskih vložkov, ki bi jih predstavljale na novo izgrajene stavbne enote t. i. satelitskih naselij. Te naj bi bile ponujene na prostem in povsem odprtem trgu nepremi?nin!
Nesprejemljivo je, da na?rtovani posegi ne izhajajo iz utemeljenih potreb lokalne skupnosti oziroma lokalnega prebivalstva! Še huje: lokalno prebivalstvo je oddaljeno od sprejemanja klju?nih odlo?itev v zvezi z nadaljnjim prostorskim razvojem svojih naselij in Krasa v celoti. Ob vsem tem, tudi analize demografskih trendov in druge prognoze, ki bi jih moral že sam predlagatelj sprememb pripraviti, ne opravi?ujejo in ne utemeljujejo na?rtovanih posegov.
3.
Kaj bi omogo?alo sprejetje delovnega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov ob?ine Sežana v bližnji prihodnosti, k ?emur si sedaj prizadeva župan prek ob?inskega sveta?
Ugotoviti je mogo?e, da bi sprejetje dokumenta na nek na?in podaljšalo in legaliziralo agonijo slabega upravljanja s prostorom, ki se vle?e že nekaj desetletij z razmahom t. i. samograditeljstva. Sedaj bi se te izborjene svoboš?ine prostega razpolaganja s prostorom prenesle še na velike investitorje. Duh prostega razpolaganja s prostorom nam je že zdavnaj ušel iz steklenice. Prostor je javna dobrino, ki ga imamo v omejenem obsegu!
4.
V 63-ih vaseh na Krasu v ob?ini Sežana živi nekaj ve? kot 7000 ljudi v približno 2.400 stavbnih enotah – v kraških doma?ijah ali v novejših enodružinskih hišah. Po obstoje?ih oziroma spremenjenih planskih dokumentih bi bilo mogo?e zgradi ve? kot 5.000 stanovanjskih objektov s parcelami v obsegu ca. 800 m2, kar dejansko predstavlja možnost ve? kot podvojitve prebivalstva v vaseh ob?ine Sežana!
Primeri: v vasi Kreplje, katerega vaško jedro obsega 55.074 m2, je novim pozidavam v prihodnosti namenjeno kar 60.912 m2. Podobno velja za vas Tublje pri Komnu: vaško jedro danes obsega 13.822 m2, novim pozidavam v prihodnosti pa planski dokumenti namenjajo kar 29.698 m2. V nekaterih ve?jih vaseh na Krasu so ta razmerja še bolj drasti?na: v Križu naj bi 64.435 m2 obsežnemu jedru dodali 444.468 veliko novo naselje, ki je delno že pozidano. Tudi v Dutovljah so ob vaškem jedru obsega 97.476 m2 predvidene površine za dodatno širitev naselja v obsegu kar 352.134 m2.
Postavlja se vprašanje, komu so dejansko namenjene vse predvidene površine za širitev naselij? V ?igavem interesu jih še nadalje na?rtujemo oziroma planiramo?
Oceniti je mogo?e, da gre za neracionalne odlo?itve, ki ne bodo v dolgoro?no korist Krasa in njegovega lokalnega prebivalstva. Površine, ki v pretiranem obsegu omogo?ajo širitev naselij, bodo pomenile stalno grožnjo in pritisk za špekulativna ravnanja.
5.
Postavlja se vprašanje, kako ukrepati? V kateri smeri iskati rešitve?
Veljavni prostorski planski dokumenti in izvedbeni akti ob?ine so neustrezni. To je skupna ugotovitev mnogih neodvisnih strokovnjakov in Direktorata za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
Rešitev nastalih zadreg se kaže v pripravi novih prostorskih aktov (novega Ob?inskega prostorskega na?rta - OPN), ki bodo upoštevali Zakon o prostorskem na?rtovanju (ZPNa?rt), ki bodo pripravljeni v duhu njegovih temeljnih na?el, v duhu Strategije prostorskega razvoja Slovenije (2004) in v skladu z dogovori v okviru Skupnega razvojnega programa ob?in na Krasu (2001-2010). Slednji dokument, ki je rezultat ve?letnega Pilotnega projekta Kras, je nastal ob sodelovanju številne strokovne javnosti, lokalnega prebivalstva in s sodelovanjem ekspertov Sveta Evrope. Dokument so obravnavali in sprejeli vsi ob?inski sveti ob?in na Krasu. Skratka, gre za razvojni dokument, ki ima najvišjo stopnjo legitimnosti.
6.
Kako ravnati v vsakodnevni praksi?
Intenzivirati je treba investicije v prenovo stavbnega fonda. Po grobih ocenah je v vaseh na Krasu skoraj dvajset odstotkov stavbnih enot nezasedenih ali neizkoriš?enih!
Razpoložljivi investicijski kapital je treba preusmeriti v sistemati?ne in organizirane oblike prenov obstoje?ega neizrabljenega stavbnega fonda. Investicije v notranji razvoj naselij naj imajo absolutno prioriteto pred investicijami, ki pomenijo širjenja na nova poselitvena obmo?ja. Naselja naj se širijo le tam, kjer znotraj obsega naselja ni za to ve? možnosti. Na tak na?in bo zagotovljeno trajno vlaganje in izboljšanje kakovosti bivalnega okolja kraških vasi. Za dosego navedenih ciljev je treba ?imprej pripraviti poglobljeno analizo opravljenega popisa nepremi?nin. V skladu s pri?akovanimi potrebami je treba postopoma in eksponentno obremeniti lastnike neizrabljenega stavbnega fonda in zazidljivih zemljiš? znotraj naselij. S sistemati?nimi ukrepi je treba na eni strani vzpodbuditi prenovo, ponuditi neizrabljene potenciale na trgu nepremi?nin, hkrati pa prepre?iti oziroma onemogo?iti pasiven odnos sedanjih lastnikov (v marsikaterem primeru že dedi?ev) do svojih nepremi?nin.
Ob tem naj lokalne oblasti storijo vse potrebno, da bodo lahko vzpostavljeni svetovalni centri, ki bodo ljudem pomagali pri ohranjanju zna?ilne arhitekture in krajine.
7.
Zgodovinska jedra vasi moramo v prihodnosti ohranjati vitalna, jih obnavljati in prilagajati sodobnim potrebam bivanja. Obmo?ja novogradenj pa moramo skrajno omejevati in obseg stavbnih zemljiš? prilagajati potrebam lokalnega prebivalstva. Pomembno je, da nove, ekstenzivno pozidane dele naselij zgoš?amo in jih integriramo z obstoje?imi jedri vasi ter s krajino. Prednost je treba dati prenovi obstoje?ega stavbnega fonda in notranjemu razvoju ne pa neracionalni in nerazumni ekspanziji novih pozidav v obliki satelitskih naselij.
8.
Pravo?asna in enakopravna udeležba zainteresirane javnosti v postopkih dostopa do informacij in sprejemanja skupnih prostorsko-okoljskih odlo?itev, je osnova t. i. koncepta participativne demokracije. K temu smo se v Sloveniji zavezali tudi z ratifikacijo mednarodnega dokumenta – Aarhuške konvencije (1998/2002) in s prevzetjem Torremolinske listine (1983), ki govori o vklju?evanju javnosti v zgodnje faze na?rtovanja.
Izjemnega pomena je participacija javnosti pri nastajanju novih prostorskih aktov. Predvideno sodelovanje javnosti prek t. i. javnih razgrnitev osnutkov prostorskih aktov ni zadostna in zadovoljiva oblika participacije. Lokalno prebivalstvo mora biti seznanjeno v zgodnjih fazah na?rtovanja in priprave prostorskih aktov. Tudi izbrani pripravljalci prostorskih dokumentov se morajo ?imbolj neposredno in vnaprej seznaniti s potrebami in željami lokalnih skupnosti. Skupne delavnice so morda najbolj primerna oblika tvornega sodelovanja. Le na tak na?in lahko dejansko zagotovimo soodlo?anje lokalnega prebivalstva kot organizirane javnosti. S tem lahko okrepimo tudi prevzemanje odgovornosti za lasten prostor in za ustrezen prostorski razvoj naselij.
Zato naj ne bi bilo ni? nenavadnega, ?e bi se tudi v Sloveniji uveljavile referendumske oblike odlo?anja na ravni npr. krajevnih in vaških skupnosti glede prostorskega razvoja in glede ve?jih na?rtovanih posegov v prostor.
9.
Kateri izzivi v prihodnosti pomenijo dejansko napredek in razvoj za Kras?
Mnoga klju?na razvojna vprašanja Krasa – pa tudi vprašanja kulturne samobitnosti in identiteti Krasa ter zaš?itnih ukrepov v smislu ohranjanja nacionalne in kulturne identitete – so uresni?ljiva z vzpostavitvijo zavarovanega obmo?ja. Že za?ete aktivnosti za vzpostavitev Regijskega parka Kras pod okriljem UNESCA je smiselno nadaljevati in jih nadgraditi po priporo?enem modelu regionalnih naravnih parkov Francije. Model temelji na ustanovnem aktu – pogodbi – ki je plod vzajemnega interesa in partnerskega sodelovanja med državo, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter lokalnim prebivalstvom na osnovi dogovorjene vizije razvoja. Na Krasu so ob?inski sveti že sprejeli »Skupni razvojni program«, ki ga je treba v prihodnosti le razvijati, dopolnjevati in nadgrajevati. Z vzpostavitvijo zavarovanega obmo?ja – ki bi lahko ?ezmejno povezalo Kras – bi se okrepile in na novo odprle mnoge priložnosti za razvoj podjetniških potencialov vezanih na trženje lokalnih produktov in t. i. teritorialnega kapitala v obliki ohranjene naravne in kulturne dediš?ine.
10.
Zato je poziv, da Državni svet uporabi vse svoje vzvode, da vpliva na neob?utljivost pristojnih institucij, povsem upravi?en in pri?akovan. Državne organe in lokalno skupnost je treba pozvati, da prenehajo s prelaganjem odgovornosti ter da s pospešenim delom Krasu zagotovijo ustrezne razvojne priložnosti ob varovanju vseh specifik, ki jih Kras ima in so v širšem interesu slovenske družbe.
