Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Irena Špela Cvetežar:Vloga zdravstvene nege pri prepre?evanju nasilja

Prispevek s posveta Ženske in zdravje, 25. november 2008
Avtorica: Irena Špela Cvetežar, univ. dipl. m. s., Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije - Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi (dsnasilje@volja.net)

 

Namen prispevka

Pri svojem delu se medicinske sestre, babice in zdravstveni tehniki (v nadaljevanju medicinske sestre) pogosto sre?ujemo z razli?nimi oblikami nasilja. Lahko se po eni strani znajdemo v vlogi žrtve, po drugi strani pa v vlogi strokovnjakinje/strokovnjaka, na katerega se obra?ajo žrtve nasilja v družini.
Medicinske sestre v formalnem izobraževanju ne pridobimo dovolj znanja in veš?in za obravnavanje primerov nasilja na delovnem mestu ali  v družini.
V prispevku želim predstaviti delovanje Delovne skupina za nenasilje v zdravstveni negi z namenom, da bi medicinske sestre v Sloveniji pridobile znanje in veš?ine za  prepre?evanje, zaznavanje in obravnavanje nasilja tako na delovnem mestu ali  pri sre?evanju z  žrtvami nasilja v družini.
V prispevku predstavljam zadnjo izvedeno strokovno izobraževanje za sindikalne predstavnike slovenskih zdravstvenih zavodov, ki ga izvajalke tovrstnega izobraževana ocenjujejo za najbolj u?inkovito obliko pridobivanja znanja s tega podro?ja.

Uvod

Prav gotovo ni naklju?je, da smo o tej problematiki prve med vsemi poklici opozorile prav medicinske sestre, ki pri svojem delu zaznavamo razli?ne oblike nasilja. To smo v  Sloveniji prvi? obravnavali na strokovnem sre?anju Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana leta 1999 z naslovom Spregovorimo o nasilju in spolnem nadlegovanju. S tem pa smo se medicinske sestre tudi prvi? vklju?ile v mednarodni projekt akcij proti nasilju nad ženskami in v takrat proglašeno Leto evropske kampanje proti nasilju nad ženskami.
Na takratnih sre?anju smo predstavili tudi rezultate raziskave Nasilje in spolno nadlegovanje na delovni mestih medicinskih sester v Sloveniji.
Pomembna ugotovitev strokovnega sre?anja iz leta 1999 je, da je nasilje v zdravstveni negi prisotno v tolikšni meri, da je potrebno v prihodnje aktivno, sistemati?no in celovito delovati na tem podro?ju.
Pobudo je podprla Zbornica - Zveza in oblikovala Delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi. Kasneje se je aktivnostim Delovne skupine pridružil tudi Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (Planinšek, 2004, Cvetežar, Ažman, 2007).

Nasilje v zdravstveni negi

Zdravstvena nega je tipi?en primer patriarhalne podreditve žensk. V bolnišnici se oblikuje klasi?na triada: zdravnik je mož in o?e, gospodar, racionalen, odlo?en, oddaljen; medicinska sestra je mati, gospodinja, je ?ustvena, podrejena, blizu in stalno prisotna; bolniki so otroci, ki so nemo?ni in morajo ubogati, zaupati materi in se bati o?eta. To freudovsko razumevanje odnosov v bolnišnici odseva razmerja v patriarhalni družini 19. stoletja (Klemenc, Pahor, 2004 str. 45).
Za medicinske sestre v Evropi je zna?ilno pomanjkanje mo?i pri odlo?anju v zdravstvenem varstvu na vseh ravneh. Malo mo?i in možnosti vplivanja imajo tako na ravni zdravstvenega tima kot na državni ravni, pri sprejemanju strategij in planov ter delitvi sredstev v okviru ministrstev za zdravstvo (Pahor, 1997). Tudi raziskave v svetu kažejo, da so med zdravstvenim osebjem prav medicinske sestre na delovnem mestu najbolj izpostavljene nasilju. Naivno pa bi bilo razmišljati, da medicinske sestre niso nasilne v medsebojnih odnosih, pa tudi v odnosih do bolnikov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Medicinske sestre po svetu so že ugotovile, da je pri njihovih medsebojnih odnosih zelo prisotno horizontalno nasilje (Farell, 1997).

Nasilje v zdravstveni negi, pa tudi v zdravstvu nasploh, se dogaja tako v Sloveniji kot drugod po svetu. ?e nasilja ne prepoznamo, se nanj ne odzivamo in ni?esar ne ukrenemo, da bi ga prepre?ili ali zmanjšali, se bo nasilje pojavljalo vedno pogosteje in v vedno hujših oblikah. Zato ga je potrebno zaznavati, ga opredeliti in storiti vse, da ga prepre?imo, omilimo in omogo?imo ustrezno pomo? tistim, ki se z njim sre?ajo. (Klemenc, Pahor, 2004) 

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi – pregled aktivnosti

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi (v nadaljevanju DS) deluje od leta 2000. ?lanice so strokovnjakinje zdravstvene nege z razli?nih strokovnih podro?ij. Cilji delovanja DS so:

  • nenasilno delovanje na podro?ju zdravstvene nege,
  • izvajanje akcij za življenje v nenasilni družbi z vzgojo, izobraževanjem, raziskovanjem,
  • sodelovanje z razli?nimi strokovnjaki z razli?nih podro?ij in povezovanje z organizacijami, skupinami in društvi, ki že delujejo na podro?ju boja proti nasilju.

A.) Najve?jo vlogo DS pripisujemo  izobraževanju, zato smo ?lanice za  boljšo ozaveš?enost v zvezi s problematiko nasilja DS izdajamo razli?na informativna gradiva. Prva informativna zloženka DS se je imenovala »NE nasilje v zdravstveni negi«.
DS je nato sooblikovala tudi posebno prilogo Utripa, informativnega biltena Zbornice – Zveze, z naslovom Medicinske sestre smo vedno tu za vas – združeni proti nasilju. V letu 2003 smo pripravile tudi prevod zloženke Nasilje na delovnem mestu, na podlagi katere je v letu 2005 izšel prevod brošure - Okvirne smernice za obravnavanje nasilja na delovnem mestu v zdravstvu.

B.) Svoje delo DS udejanjamo tudi z raziskovalnimi projekti. Raziskava Nasilje/spolno nadlegovanje nad medicinskimi sestrami na njihovih delovnih mestih v Sloveniji  je bila predstavljena na 22. mednarodnem kongresu ICN (International Council of Nurses) v Kopenhagnu. Delovanje DS in obravnavanje problematike nasilja v Sloveniji je bilo posredovano udeležencem na Evropskem združenju gastroenteroloških in endoskopskih medicinskih sester (ESGENA) v Ženevi.
C.) Vsako leto se ?lanice DS aktivno vklju?ujemo v  akcije proti nasilju nad ženskami pod naslovom »Kaj ti je, deklica?«, ki potekajo ob Mednarodnih dnevih boja proti nasilju nad ženskami.
D.) Skupaj s strokovnjakinjami Društva SOS telefon že od leta 2002 organiziramo predavanja na temo Nasilje v zdravstveni negi. Le te smonadgradili s strokovnimi usposabljanji in delavnicami in jih izvajamo ves ?as. (Cvetežar, Ažman, 2005, 2007)

E.)Strokovna usposabljanja o nasilju na delovnih mestih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Po evalvacijah razli?nih izobraževanj smo ugotovili, da so najbolj u?inkovita strokovna usposabljanja (delavnice) za 20 -25 oseb. Tako bolje dosegamo namen delavnice, da postanejo zaposleni in zaposlene v zdravstveni negi bolj senzibilni glede nasilja in njegove obravnave. V delavnici jih seznanjamo s postopki in pristojnosti pri obravnavi nasilja, lahko pa nadgradijo že pridobljena znanja s podro?ja obravnave nasilja.

Interes za tovrstno izobraževanje je velik, saj  smo se ?lanice DS že od za?etka trudile, da bi bila tovrstna znanja dosegljiva ?im ve?jemu številu medicinskih sester v vseh delih Slovenije. Seveda so glavna ovira sredstva za izvedbo tovrstnih izobraževanj, zato ves ?as poskušamo pridobiti sredstva iz drugih virov.

Vsebino izobraževanj smo prilagodili udeleženkam in udeležencem glede s katerega strokovnega podro?ja so prihajali. Prvo izobraževanje smo imeli leta 2002 za  predsednice regionalnih društev medicinskih sester in vodstvo Zbornice- Zveze.
Strokovna usposabljanji o obravnavanju žrtev nasilja v družini so bila zanimiva za zaposlene v urgentni in ginekološki dejavnosti Klini?nega centra Ljubljana, zdravstvene domove pa tudi za razli?na strokovna združenja medicinskih sester. Pri izvedbi so nam pomagale strokovnjakinje v sodelovanju z Društvom SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja

Podobno izobraževanje smo z njimi pripravili tudi leta 2006 z naslovom: Rde?a lu? spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu – izobraževalni modul za zaposlene v zdravstveni negi. V izobraževalne delavnice smo vklju?ili predstavnike Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije vseh slovenskih zdravstvenih institucij.

Strokovno usposabljanje z naslovom: »Spolno in druge oblike nadlegovanja na delovnem mestu«,  smo pripravili z namenom, da bi predstavnik sindikata bil/bila tista oseba ki bi v primeru nasilja na delovnem mestu lahko sodelovala pri obravnavi posameznega primera. Predstavili smo jim podro?je prepoznavanja nasilja,  podro?je obravnavanja nasilja v zdravstveni negi in  zaklju?ili z evalvacijo.

V predstavitev problematike nasilja na delovnih mestih smo vklju?ili spolno nasilje/nadlegovanje, mobbing in druge oblike nasilja, nasilje v zdravstveni negi, predstavitev dejavnikov tveganja za nasilje v zdravstveni negi, predstavitev raziskave in analiza pridobljenih podatkov, predstavitev Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi in njeno delovanje.
Pri obravnavanju nasilja v zdravstveni negi  smo predstavili zakonske podlage in jih pou?ili o možnih oblikah pomo?i. V ta namen smo ?lanice Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi,  skupaj s strokovnjakinjami Društva SOS telefon za ženske in otroke- žrtve nasilja, oblikovale dva protokola: »Kaj lahko storimo, ?e se sre?amo z nasiljem na delovnem mestu« in »Psihosocialna pomo? ženski, ki je preživela nasilje«. Namenjeno je bil pomo? in napotek , kako ravnati kadar smo v zdravstveni negi soo?eni z nasiljem na delovnem mestu oziroma kadar je naš/a pacient/ka žrtev nasilja v družinskih oz. partnerskih odnosih. Poudarek je na psihosocialni pomo?i – tako v državnih kot tudi nevladnih institucijah (Lešnik Mugnaioni, 2004).
Vsem udeležencem smo predlagali, da se po svojih mo?eh trudijo, da bi v njihovih zdravstvenih zavodih uspeli in sprejeli politiko o delovanju zoper nasilje na delovnih mestih.
 
Zaklju?ek delavnic je vseboval  tudi izpolnjevanje vprašalnika, ki smo ga  razdelili vsem udeleženkam /cem.  V sodelovanju s kolegicami Društva SOS smo pripravili analizo vrnjenih vprašalnikov (Špela Veseli?) in ga po sklepu ?lanic DS objavili v skupš?inskem gradivu Zbornice- Zveze za leto 2006.

Na delavnicah so bili izpostavljeni številni problemi in sprejeti naslednji zaklju?ki (Sonja Robnik)

1. Zakonodaja in iz nje izhajajo?ih obveznostih, o pojavu nasilja na delovnem mestu (pojavne oblike, posledice, na?ini prepre?evanja in reševanja itd.) je potrebno ozaveš?ati ter usposabljati vodstveni in vodilni kader. Velikokrat je bilo izpostavljeno dejstvo, da se ta kader ne zaveda, da predstavlja delodajalca, ki pa je dolžan ukrepati. Izpostavljeno je bilo tudi, da ta kader nima dovolj znanja o samem pojavu nasilja, spolnega in ostalih oblik nadlegovanja na delovnem mestu.

2. V vsakem zdravstvenem domu, bolnišnici in drugih ustanovah, kjer ima Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije svoje ?lanice in ?lane, se bodo pripravile škatle za pritožbe glede ne zagotavljanja delovnega okolja, ki je varno in ki š?iti dostojanstvo zaposlenih.

3. Delodajalce je potrebno vzpodbujati, da sprejmejo posebne izjave o politiki proti spolnemu in drugim oblikam nadlegovanja (vzorca sta na razpolago pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in na spletnih straneh Urada za enake možnosti). Poleg tega jih je potrebno vzpostaviti tudi u?inkovit sistem reševanja pritožb.

Zaklju?ek
Predstavila sem aktivnosti medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehniko pri obravnavanju problematike nasilja v devetih letih delovanja Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi.

?lanice smatramo, da je sedaj ?as za nove pristope k tej problematiki, saj so se razmere  spremenile z zakonodajo in družbeno aktivnostjo na tem podro?ju. Naše aktivnosti so trenutno usmerjene k spodbujanju vodilnih struktur na vseh nivojih v zdravstvu. Želimo, da bi se  vse poklicne skupine s podro?ja zdravstva aktivno vklju?ile  v sistemati?no in celovito obravnavo problematike nasilja. V ta namen smo pripravili strokovno konferenco 4. decembra 2008 v Cankarjevem domu, z naslovom Zakonske obveznosti zdravstvenih delavcev in delavk pri obravnavi nasilja v zdravstvenih zavodih.  S tem želimo  strokovno in drugo javnost opozoriti na novo zakonodajo ter na strokovne, eti?ne in moralne odgovornosti zaposlenih v zdravstvu.    

 

Povezane vsebine
document Ženske in zdravje