Govor predsednika Janeza Sušnika

GOVOR NA JAVNI RAZPRAVI PLAN B ZA SLOVENIJO

Ljubljana, 5. junij 2007

Uvodni pozdrav,

v veselje in ?ast mi je, da vas lahko na Svetovni dan varstva okolja v imenu Državnega sveta pozdravim na današnji javni razpravi o Planu B za Slovenijo. Plan B za Slovenijo je pobuda civilnih okoljskih organizacija za trajnostni razvoj naše države in njen prispevek k ohranitvi ekološkega ravnotežja na našem planetu.

Združeni narodi so 5. junij razglasili za dan varstva okolja v spomin na prvo svetovno konferenco o varstvu okolja, ki se je za?ela na ta dan leta 1972 v Stockholmu. Ta konferenca je bila odziv na tedanje naraš?ajo?e industrijsko onesnaženje in prekomerno izkoriš?anje naravnih virov, na katere so opozorili znanstveniki in civilna družba. Sledila je sprejemu prvih okoljevarstvenih zakonov v razvitih državah in sprožila proces mednarodnega sodelovanja in zakonodaje na podro?ju varstva okolja. V tistem ?asu je tudi Slovenija, kot vodilna republika v nekdanji Jugoslaviji za?ela oblikovati predpise in politiko varstva okolja, s katero je odgovorila na nekatere okoljske izzive.

Vendar ima varstvo okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri v Sloveniji kot delu Srednje Evrope veliko daljšo zgodovino. Korenine trajnostnega gospodarjenja z gozdovi lahko najdemo že v ?asu Marije Terezije in kasnejših projektih pogozdovanja Krasa od sredine 19. stoletja naprej. Ob koncu 19. stoletja so veleposestniki na Notranjskem sklenili dogovor o zaš?iti rjavega medveda in ustanovili vrsto gozdnih rezervatov. V prvih letih dvajsetega stoletja so slovenski intelektualci predlagali ustanovitev Triglavskega narodnega parka in od tedaj se na pobudo stroke in civilne družbe širi mreža zavarovanih obmo?ij ne glede na režim in družbeno ureditev. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Slovenija za razliko od ostalih republik uveljavila politiko policentri?nega razvoja, v sedemdesetih letih je civilna družba dosegla zavarovanje kmetijskih zemljiš? pred pozidavo in v osemdesetih letih sprejem strategije ni?elne rasti porabe energije v Sloveniji. Okoljevarstveno gibanje je bilo tudi pomemben del alternativnih gibanj, ki so Slovenijo pripeljala do uvedbe demokracije in osamosvojitve.

Z letošnjo uvedbo Evra smo dokon?no stopili med najrazvitejše države sveta. To dejstvo postavlja pred nas nove izzive, ki jih ne bomo mogli razrešiti s preteklimi modeli, ko je bilo za uspeh dovolj posnemati modele razvitejših oz. naprednejših držav ali mednarodnih povezav. Svojo odgovornost za prihodnje generacije in za globalno skupnost lahko Slovenija izpolni le z oblikovanjem lastne razvojne vizije in njenim uveljavljanjem v dialogu znotraj EU in na globalnem trgu. Slovenija je v zadnjih letih sprejela vrsto dokumentov, ki naj bi bili namenjeni prav oblikovanju vizije trajnostnega razvoja in njenemu uveljavljanju. Vendar so dokumenti uradnih institucij le del dialoga v državi na katerem lahko temelji nacionalni konsenz o razvoju.

Državni svet je v okviru udejanjanja svoje ustavne vloge zastopanja razli?nih deležnikov v družbi prispeval k temu dialogu z vrsto posvetov, ki smo jih organizirali v tej dvorani. Na njih so predstavniki stroke, civilne družbe in razli?nih institucij imeli možnost predstaviti svoja stališ?a do posameznih vprašanj in sodelovati v razpravi. Med njimi je bilo vrsta posvetov prav o ekologiji oziroma o prednostih ekološke usmerjenosti gospodarstva, kmetijstva in potrošništva. O tem smo izdali tudi zbornik. In danes ta dialog nadaljujemo tudi s Planom B za Slovenijo.

Dogodki v naravi, strokovna in umetniška sporo?ila, kot sta zadnje Poro?ilo medvladne skupine za klimatske spremembe in film Ala Gora Neprijetna resnica, nas opozarjajo na resnost izziva trajnostnega razvoja v naslednjih letih, pa tudi na priložnosti za hkratno zmanjšanje vplivov na okolje in gospodarski razvoj, povezan z bojem proti klimatskim spremembam in prilagajanjem nanje. Slovenija ima ob relativno ugodnem trenutnem položaju možnost izbirati, na kakšen na?in bo odgovorila na ta izziv. Lahko ?akamo na pobude drugih in jim sledimo, ali pa za?nemo prevzemati vodilno vlogo.

Na podlagi razvojnih ciljev Strategije razvoja Slovenije, o katerih že vlada splošni konsenz, ponuja Plan B alternativne, a uresni?ljive predloge za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in uvrš?anje Slovenije med vodilne države na tem podro?ju. Gre za javno razpravo o pomembnih razvojnih vprašanjih za Slovenijo za naslednje desetletje in ve?. Upam, da bo današnja predstavitev in razprava prispevala širjenju konsenza glede razvojnih rešitev in njihovemu uveljavljanju.

V imenu Državnega sveta vam želim plodno razpravo in uspeh pri uresni?evanju trajnostnega razvoja.