Ljubica Šalinger: Vloga centrov za socialno delo in otrokovo mnenje v vrtincu odlo?itev institucij

Prispevek s posveta Otrok v vrtincu odlo?itev institucij, 13. maja 2008
Avtorica: Ljubica Šalinger, sekretarka v Direktoratu za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve

 

I. VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
v postopkih vzgoje in varstva otroka

?e starša ne živita ali ne bosta ve? živela skupaj, se morata sporazumeti o vzgoji in varstvu otroka v skladu z otrokovimi koristmi.

To velja za starše:

• ki so v postopku razveze (sporazumne ali na tožbo)
• katerih življenjska skupnost je prenehala, vendar niso zahtevali razveze zakonske zveze
• za starše, katerih zunajzakonska skupnost je razpadla in za tiste
• ki niso nikoli živeli skupaj.

Gre za odlo?itev o tem, pri katerem staršu bodo otroci živeli. Sporazumeta se lahko:

• da oba obdržita vzgojo in varstvo otroka (skupna vzgoja in varstvo)
• da so vsi otroci pri enem  od njiju ali
• da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju.

?e se ne moreta sporazumeti, jima pri tem pomaga center za socialno delo.

?e se sporazumeta, lahko predlagata, da sodiš?e v nepravdnem postopku izda sklep o tem v nepravdnem postopku, vendar mora sodiš?e pred izdajo sklepa, preveriti, ali je sklep v skladu s koristmi otroka. Potrebno je poudariti, da ima pri sporazumevanju center za socialno delo svetovalno in strokovno funkcijo, medtem ko je odlo?anje popolnoma v rokah sodiš?a tako v pravdnem kot nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku sodiš?e preizkusi, ali je sporazum, ki sta ga sklenila starša ob pomo?i centra za socialno delo, v otrokovo korist in izda o tem sklep. Takega sklepa ne more izdati center, prav tako dogovor, ki ga skleneta starša pred centrom in ga kasneje ne predlagata sodiš?u, nima pravnega u?inka. Center za socialno delo jima lahko samo pomaga, da se sporazumeta o vzgoji in varstvu.

?e se tudi ob pomo?i centra za socialno delo ne moreta sporazumti, predlagata, da sodiš?e o tem odlo?i v pravdnem postopku.V teku pravdnega postopku pa center za socialno delo izdela strokovno mnenje o tem, kje bo najbolje poskrbljeno za otroka. Sodiš?e pa o tem odlo?a in poleg mnenja centra za socialno delo lahko izvaja druge dokaze, na podlagi katerega odlo?i o tem, pri katerem od staršev bo otrok živel oziroma komu bo otrok zaupan v vzgojo in varstvo.

Skupno starševstvo

?e se starša ne moreta sporazumeti, odlo?i na zahtevo enega ali obeh sodiš?e, da so vsi otroci pri enem ali do so eni pri enem drugi pri drugem. Glede skupne vzgoje in varstva pa ne moremo govoriti o tem, da sodiš?e o tem odlo?a, ker se morata starša o tem dogovoriti soglasno, sodiš?e pa z odlo?bo njuno odlo?itev potrdi, ?e je ta v korist otroka. Sodiš?e ne more drugemu staršu, ki ne želi deliti vzgoje in varstva z drugim staršem, o tem odlo?iti na zahtevo samo enega, ker taka odlo?itev ne bi bila v skladu s koristmi otroka, saj se predvideva, da se starša tudi kasneje o posameznih dejanjih pri izvajanju takega na?ina ne mogla dogovoriti. Dejansko bi morala oba vložiti predlog, da sodiš?e v nepravdnem postopku izda o tem sklep, ?e je to v korist otroka.

 

II. OTROKOVO MNENJE
v postopkih o varstva in vzgoje

Sodiš?e mora pred odlo?itvijo o varstvu in vzgoji otroka pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodiš?e upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga ta v teh primerih lahko izrazi sam ali  preko druge osebe.

Zagovornik se otroku lahko dodeli že postopku, ko center za socialno delo pripravlja mnenje o tem, pri katerem od staršev bi bilo najbolje poskrbljeno za otroka, lahko tudi kasneje z namenom, da skrbi  v postopku za njegove koristi in posreduje njegovo mnenje bodisi centru za socialno delo, ali sodiš?u. Pri tem je potrebno, da otroka zavaruje pred tem, da se ga po nepotrebnem zaslišuje ve?krat in pri razli?nih organih. ?e je mogo?e, naj bi otrok imel glede tega razgovore samo z zagovornikom, katerega naloga pa je, da poskrbi za to, da za mnenje in želje otroka zvedo tisti organi (v tem primeru sodiš?e), ki o otrokovi usodi odlo?ajo ali podajajo strokovno mnenje sodiš?u o otrokovi koristi. Na?eloma naj bi zagovornik spremljal otroka do zaklju?ka postopka oziroma do trenutka, dokler ga potrebuje  -  o tem naj bi odlo?il po svoji lastni presoji glede na okoliš?ine posameznega primera, upoštevajo? korist otroka in otrokovo željo po njegovi pomo?i.

 

III. VLOGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO 
v postopkih o stikih

Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Tisti od staršev pri katerem otrok živi, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogo?a otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev oziroma s staršema. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Upoštevaje otrokovo korist zavezuje zakon oba starša k obojestranskemu lojalnemu obnašanju pri uresni?evanju pravice do stikov. Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema. Pri omogo?anju stikov gre zlasti za opustitev ravnanj, ki negativno vplivajo na stike ali na varstvo in vzgojo otroka.

O stikih se starša lahko sporazumeta. Obseg in na?in izvrševanja stikov morata biti v otrokovo korist. Pri sporazumevanju jima pomaga center za socialno delo. Na predlog enega ali drugega ali obeh staršev lahko sodiš?e sporazum staršev o stikih zapiše kot sodno poravnavo v skladu z dolo?bami pravdnega postopka. Sodiš?e ne dovoli poravnave, ?e ugotovi, da ni v skladu s koristjo otroka.

?e se starša tudi ob pomo?i centra za socialno delo ne sporazumeta, odlo?i o stikih sodiš?e na zahtevo enega ali drugega od staršev ali obeh. Pri odlo?anju vodi sodiš?e samo korist otroka. Sodiš?e odlo?a v nepravdnem postopku, razen, kadar odlo?a o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok.

Zahtevi za ureditev stikov mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomo?i poskušala sporazumeti. V tem primeru je potrebno, da se starša, ki se ne moreta sama sporazumeti o stikih, obrneta še pred sodnim postopkom na center za socialno delo, ki jima pomaga pri sklenitvi sporazuma. S tako rešitvijo se dolo?a procesna predpostavka, brez katere ni mogo?e za?eti pravdnega postopka pred sodiš?em. Centri za socialno delo imajo v tem postopku svetovalno vlogo in so strokovna opora staršem pri sporazumevanju ter kasneje sodiš?u pri odlo?anju, v kolikor med staršema ne pride do dogovora.

Omejitev stikov

Sodiš?e v konkretnem primeru lahko tudi odlo?i, da stiki niso v otrokovo korist ter da se pravica do stikov v dolo?enem primeru odvzame ali omeji, ?e je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, ?e pomenijo za otroka psihi?no obremenitev ali ?e se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

Stiki pod nadzorom tretje osebe (veljavna zakonodaja in težave pri izvrševanju)

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih glede stikov pod nadzorom v 105. ?lenu dolo?a:

»(5)V nekaterih primerih pa se morajo stiki zaradi razli?nih razlogov izvajati pod nadzorom tretje osebe.
(7)Preden odlo?i sodiš?e po ?etrtem, petem ali šestem odstavku tega ?lena, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo«.

V izvajanju stikov pod nadzorom so se po pri?etku uporabe ZZZDR za?ele pojavljati težave, predvsem gre za izvajanje petega in sedmega odstavka 106. ?lena. Težave so med drugim nastale kot posledica pomanjkljivega dolo?ila, ki navaja tretjo osebo kot osebo, ki naj bi nadzorovala stike (kot tretja oseba se lahko pojavi kdorkoli, tako fizi?na kot predstavnik pravne oseba ali društva, sorodniki, prijatelji, zavod…). To ni nujno center za socialno delo.  Prav tako ni dolo?ena vloga strokovnega delavca, ki bi take stike »nadzoroval«. Dejavnost CSD ni nadzorovanje, ampak svetovanje.

Drugi, ve?ji problem pa se je pojavil v zvezi z odlo?anjem, da se stiki pod nadzorom izvajajo pri centru za socialno in sicer brez njihovega predhodnega soglasja oziroma dogovora o tem, kdaj in kje naj se stiki pod nadzorom izvajajo.

Tretje vprašanje pa je povezano s stroški, ki v izvajanju stikov pod nadzorom nastanejo centru za socialno delo in vprašanje, kdo naj bi stroške kril.

Ministrstvo je na pobudo Ministrstva  za pravosodje sklicalo sestanek 3.10.2005, na katerega so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za pravosodje, predstavniki CSD jev, Skupnosti CSD, predstavniki Okrožnega sodiš?a v Ljubljani, Višjega sodiš?a v Ljubljani in Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Na sestanku na Okrožnem sodiš?u v Ljubljani 16.5.2006 na katerem so sodelovali predstavniki Okrožnega in Višjega sodiš?a v Ljubljani, okrožnega sodiš?a v Celju, Novem mestu, Kranju  Skupnost CSD ter predstavniki nekaterih centrov za socialno delo ter kasneje na Posvetu v zvezi z dodelitvijo otrok po razvezi 25.10.2007 je bilo sklenjeno, da se v prehodnem obdobju do sprejetja sprememb zakonodaje:

• da so stiki pod nadzorom izjemen ukrep in da se je potrebno pred izrekom dogovoriti s centrom za socialno delo in izboljšati odnose med CSD – ji in sodiš?i, tam kjer prihaja do težav pri izvajanju
• stiki pod nadzorom  naj bodo ?asovno omejeni
• potrebno je problematiko rešiti sistemsko v predlogu Družinskega zakonika
• vrhovno sodiš?e naj pozove kazenska sodiš?a, da prednostno rešujejo zadeve v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na družinska razmerja, od katerih je odvisna odlo?itev v civilnem postopku

Predlog po DZ

Sodiš?e lahko odlo?i, da se stiki izvršujejo ob navzo?nosti strokovne osebe centra za socialno delo, lahko pa tudi druge strokovne osebe, kadar je otrok nastanjen zunaj svojega doma. Sodiš?e dolo?i kraj in ?as stikov v dogovoru s centrom za socialno delo oziroma z zavodom, v katerem je otrok nameš?en. Sodiš?e takšne stike dolo?i najve? za dvanajst mesecev, trajajo pa lahko (najve?) dve uri na teden. Sodiš?e z odlo?bo odlo?i tudi o stroških za izvedbo takih stikov, ki jih nosita stranki. Strokovna oseba spremlja potek stikov in o vsakokratnem poteku stikov izdela poro?ilo, ki ga pošlje sodiš?u.

Posledice onemogo?anja stikov

?e tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogo?a stike med otrokom in drugim od staršev, in stikov ni mogo?e izvrševati niti ob strokovni pomo?i centra za socialno delo, lahko sodiš?e odlo?i, da se mu odvzame varstvo in vzgoja in otroka zaupa drugemu od staršev, ?e meni, da bo ta omogo?al stike in ?e je le tako mogo?e varovati otrokovo korist. Onemogo?anje stikov pa ne more biti edini razlog, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Osnovni razlog za to, da se otroka zaupa v vzgojo in varstvo drugemu od staršev je, da je drugi od staršev bolj primeren za vzgojo in varstvo oziroma za zadovoljevanje potreb in otrokov razvoj. Pri taki odlo?itvi pa mora sodiš?e slediti otrokovi koristi.

 

IV. UPOŠTEVANJE OTROKOVEGA MNENJA
ob dolo?itvi stikov

Preden sodiš?e odlo?i o predlogu, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje pristojnega centra za socialno delo. ?e predlagatelj ni otrok, upošteva sodiš?e tudi njegovo mnenje, ?e ga je otrok izrazil sam ali po drugi osebi.

Tako kot v postopku, v katerem se odlo?a o tem, pri komu bo otrok živel, se tudi v tem postopku otroku lahko postavi zagovornika. Njegova vloga v tem postopku je, da skrbi za otrokove koristi in da posreduje otrokovo mnenje o tem, ali želi stike s staršem, s katerim ne živi, kako naj se ti stiki izvajajo, kako pogosto in kdaj naj se izvajajo in želje otroka o tem, kje naj se izvajajo. Hkrati pa zagovornik izoblikuje in naprej posreduje svoje mnenje o tem, ali so stiki v otrokovo korist in na kakšen na?in se izvajajo.