Rožca Šonc: Izkušnje sodelovanja društev z vladnimi institucijami

Rožca Šonc
IZKUŠNJE SODELOVANJA DRUŠTEV Z VLADNIMI INSTITUCIJAMI

Izkušnje na lokalni ravni

Pri predstavitvi izkušenj društev z vladnimi institucijami in lokalno samoupravno, bom izhajala  iz izkušenj, ki jih imajo društva /108 DU/, ki so Vklju?ena v projekt "starejši za višjo kakovost življenja doma".

Pri organiziranju izkazanih potreb po pomo?i,ki sodijo v pristojnost javnih služb in zavodov,pa potrebujejo sodelovanje le teh. Gre predvsem za sodelovanje z  centri za socialno delo, zdravstvenimi domovi-patronažno službo,domovi starejših ob?anov, centri za pomo? na domu,županstvi ob?in –z oddelki  za družbene dejavnosti po potrebi pa tudi z upravnimi enotami, ZPIZ-om in ZZZS-jem.

Naj najprej na kratko predstavim sam projekt.

Projekt je zasnovan na ugotavljanju potreb starejših od 69 let in živijo doma. Cilj projekta je poiskati tiste starejše,ki živijo doma, ugotoviti njihove potrebe in jim organizirati zagotovitev izkazanih potreb. Potrebe, do katerih so upravi?eni na osnovi zakonskih dolo?il, pa si jih niso mogli ali zaznali uveljaviti, v sodelovanju z javnimi službami ali zavodi,ostale potrebe pa se organizirajo v okviru nevladnega sektorja na osnovi prostovoljnega dela. Projekt se izvaja 4-leto, vklju?enih je 108 društev upokojencev.

Posebej želim poudariti,da se potrebe evidentirajo izklju?no s pisnim pristankom posameznika ob upoštevanju vseh dolo?il o varovanju osebnih podatkov.

In kakšne so izkušnje ?

I. Na ravni lokalne samouprave.
Lahko bi rekli, da je sodelovanje z lokalno samoupravo –z županstvi dobro, ko gre za izvajanje projekta, saj so društva z projektom  seznanila svoje župane in  lokalno javnost pred pri?etkom izvajanja. Župani so v glavnem zaznali pomembnost organiziranja pomo?i na osnovi ugotovljenih potreb svojih ob?anov, tako z vidika zagotovitve pomo?i,kot za na?rtovanje socialne politike na nivoju ob?in,ter oblikovali lokalne koordinacije javnih služb in zavodov skupaj z nevladnim sektorjem, za skupno reševanje posameznih problemov.

Zgoraj navedene dobre izkušnje pa ne veljajo za velike mestne ob?ine, kjer je že samo izvajanje projekta težavneje zaradi ve?je odtujenosti starejših, ter dejstva da je  osebna pripravljenost županov mo manjša.

?e sodelovanje pri izvajanju projekta lahko v pretežni meri ocenimo kot dobro, pa ne moremo biti zadovoljni pri vpetosti starejših v na?rtovanje in oblikovanje tistih projektov ,ki zadevajo starejše /potrebe po domski oskrbi, zagotavljanju pogojev za gradnjo oskrbovanih stanovanj,pripravo meril za subvencioniranja stanarin,pomo?i na domu itd/.

II. Sodelovanje z zdravstvenimi domovi - patronažno službo
Koordinatorji projekta v društvih ugotavljajo,da se patronažne odzivajo na izkazane potrebe po obisku posameznika,vendar so pogosto omejevane glede na dejstvo, da obiske v glavnem opravljajo le na osnovi naro?ila zdravnika. Preventivnih pregled v ne osnovi zakona o zdravstvenem zavarovanju in varovanju prakti?no  ni.
Uveljavitev te pravice je vsekakor ena od prioritet, za katero bi se morali zavzeti vsi dejavniki odgovorni za varovanje zdravja.

Tu bi rada opozorila, da v nedavno predstavljenem delovnem gradivu plana in  strategije zdravstvenega varstva,podro?ju patronaže skoraj ni bila namenjena pozornost, kar je vsekakor v nasprotju z poudarjanjem potreb po preventivnem varstvu.

III. Sodelovanje z centri za socialno delo
V društvih imajo izkušnje v sodelovanju z centri zelo razli?ne od zelo dobrih pa do spoznanj,da o nekaterih posameznikih,ki bi bili upravi?eni do dolo?enih oblik pomo?i nimajo informacij. V organiziranih lokalnih koordinacijah, ki so jih oblikovali župani, pa je sodelovanje CSD-jev zagotovljeno.

Tu bi navedla primer,ko je center poizkušal z oblikovanjem koordinacije dejavnikov, ki imajo v svojem programu dela skrb za starejše že 3x/2000,2003,2004/ vendar koordinacija ni zaživela.

IV. Sodelovanje z domovi za starejše ob?ane in centri za pomo? na domu.
Izvajanje pomo?i na domu v pretežni meri izvajajo DSO in CSD, manj je samostojno organiziranih centrov za pomo? na domu oziroma izvajalcev s koncesijo. Sodelovanje je dobro v vseh tistih primerih, ko so uporabniki sposobni pla?ati potrebno storitev.

Ne glede na to,da ob?ine subvencionirajo storitve pomo?i na domu z najmanj 50% cene storitve, so te storitve dostopne  le manjšemu premožnejšemu številu uporabnikov. Cene storitev so razli?ne od tega da so v nekaterih ob?inah brezpla?ne  do visokih cen, ki jih dobršen del uporabnikov ne zmore.

Pri oblikovanju cen storitev pomo?i na domu le te ne bi smele biti odvisne o ekonomske mo?i posamezne ob?ine,ki dolo?ajo višino subvencije in niti biti predmet prostega oblikovanja cena izvajalcev,?e naj bi te delovale na nepridobitni osnovi.

Vsekakor pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z zastopanostjo starejših v svetih zavodov in javnih služb ki s svojo dejavnostjo vplivajo na življenjske pogoje starejših, pa naj bo to v CSD-DSO-jih ali zdravstvenih domovih.

?e navedem konkretne primere iz okolja, od kjer prihajam, smo starejši zastopani z enim ?lanom v svetu CSD-ja. Svet zdravstvenega doma je sestavljen Iz predstavnikov ustanoviteljev to je 8 ob?in,3 predstavnikov zaposlenih In enega predstavnika uporabnikov. Predstavniki treh ob?in so kar župani, predstavnica uporabnikov pa kar direktorica obmo?ne enote ZZZS.

Torej starejši kot predstavniki najmanj 25% prebivalstva nimamo niti enega predstavnika.

V. Izkušnje z vladnimi institucijami na državni ravni
Na tej ravni bi se opredelila le na sodelovanje zveze društev upokojencev Slovenije kot reprezentativnega predstavnika upokojencev na ravni države.

Tako kot sem že navedla nezadovoljstvo na lokalni ravni v zvezi z zastopanostjo starejših v vladnih institucijah, tako to nezadovoljstvo. Še posebej izpostavljam v tem primeru, ko je ZDUS reprezentativni predstavnik starejših, ki predstavljajo ¼ prebivalstva.

Tu ne gre samo za zastopanost v organih institucij, gre tudi za izklju?enost pri pripravi strateških dokumentov i n zakonov, ko pripravljavcem teh aktov
Že vrsto let ponujamo sodelovanje in partnerstvo pri pripravi, zaradi poznavanja dejanskih potreb in razmer, vendar brezuspešno.

Pa ne gre samo za izklju?enost pri pripravi,kjer bi z svojimi strokovnjaki brez dvoma lahko pomagali pripraviti dokumente, ki ne bi v razpravah doživljali toliko pripomb, gre tudi za na?in s katerim nam onemogo?ajo izvedbe kvalitetnih razprav in s tem oblikovanje pripomb, predlogov in pobud. Roki z 12 dni ali 14 dni razprave, prav sigurno ni možno izvesti v 472 društvih.

Naj navedem še en primer, ki ga upokojeni strokovnjaki doživljajo kot diskriminacijo – ne morejo biti vodje projektov, katerih izvajanje poteka ve? let in ne morejo sodelovati kot raziskovalci.

Da bi bile vladne institucije prijaznejše do starejših, bi vsekakor morale prisluhniti starejšim, omogo?iti jim, da sodelujejo pri pravi strategij in zakonov in sodelujejo pri sodelovanju upravljanja institucij ki odlo?ajo o kvaliteti življenja starejših.

In še nekaj o e- upravi.

Prinesla je veliko dobrega, vendar pa je potrebno upoštevati, da je manjši del starejših - po informacijah le okrog 10% /55-65 let starih/, ki imajo možnost dostopa do interneta, zato je nujno poskrbeti tudi za možnost informiranja te generacije tudi preko drugih medijev.

 Malo za šalo malo pa v razmislek :

Pride starejša gospa v eno od javnih institucij po dolo?eno informacijo, prijazna uslužbenka ji prijazno svetuje: "Gospa pojdite do interneta, kjer boste dobili vse relevantne informacije.
Gospa gre na hodnik, gleda na vseh vratih, kje bo našla napisano gospod Internet, ko ga ne najde le potrka na vrata in vpraša, kje bi našla gospoda internet ?

Smo se kaj nau?ili ?