Bogomir Vnu?ec: Uvodni nagovor

Nagovor predsednika Komisije DS za državno ureditev, državnega svetnika Bogomirja Vnu?ca na posvetu Problematika umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji: primer Volovja Reber, Snežnik
26. marec 2009

Pridobivanje elektrike z vetrnimi elektrarnami je ena od 'naj?istejših' oblik pridobivanja elektrike in v svetu uživa odlo?no podporo okoljevarstvenikov z mednarodno organizacijo greenpeace na ?elu. Izgradnja polj vetrnih elektrarn v svetu skokovito naraš?a, saj ima izkoriš?anje vetrnega potenciala vrsto pozitivnih lastnosti in ekonomskih u?inkov. Z 1 mw instalirane mo?i v vetrne elektrarne prepre?imo nastanek 1600 ton izpustov ogljikovega dioksida in 8 ton žveplovega dioksida, proizvodnja energije pa je med najcenejšimi, saj cena proizvedene energije iz vetrne elektrarne z 2 mw znaša okrog 5,5 centa na kilovatno uro. V evropi sta le še dve državi, ki ne izkoriš?ata vetrnega potenciala. To sta malta in slovenija.

Prve študije ugotavljanja vetrnega potenciala v sloveniji in vklju?itev vevropskiprojekt(WEP – 1-Wind energy project), v katerem so poleg slovenije sodelovale še štiri države, segajo deset let nazaj, v leto 1999. Elektro primorska je tedaj za?ela izvajati meritve na osmih lokacijah v jugozahodni sloveniji, s španskim podjetjem (EHN) pa so podpisali poslovni sporazum oziroma pismo o nameri. Celoten potencial za postavitev vetrnih elektrarn so ocenili na 350 do 450 MW. Slovenski nacionalni energetski program predvideva do leta 2020 izgradnjo polj vetrnih elektrarn z inštalirano mo?jo do 500 MW. Elektro primorska je na podlagi študij na ve?ih lokacijah na primorskem v naslednjih letih pripravila projekt postavitve polja vetrnih elektrarn na volovji rebri nad ilirsko bistrico. Investitor je sprva na?rtoval postavitev 88 stolpov vetrnih elektrarn, kasneje pa je število zaradi zahtev gozdarjev in varstvenikov narave zmanjšal na 43. Agencija rs za okolje je najprej zavrnila projekt z negativnim soglasjem, v ponovljenem postopku pa so izdali okoljevarstveno soglasje za postavitev 29 stolpov vetrnih elektrarn (z možnostjo razširitve na 33) z inštalirano mo?jo najmanj 28 MW. Letna proizvodnja bi znašala 60 GW ur, s katero bi lahko oskrbeli 15.000 gospodinjstev. Investitor ima veljavno gradbeno dovoljenje, nima pa soglasja agencije rs za okolje. Upravni postopek se je ravnokar za?el znova.

Projekt vetrnih elektrarn na volovji rebri je izzval ogor?en odpor slovenskih naravovarstvenikov in tudi dela lokalne skupnosti. Po njihovem mnenju obmo?je volovje rebri sodi med najpomembnejše predele ohranjene narave tako v sloveniji kot v srednji evropi. Na?rtovane lokacije polj vetrnih elektrarn so na ožjem življenjskem prostoru planinskega orla ter drugih redkih ter ogroženih vrst živali. Prek tega obmo?ja vodijo histori?ne selitvene poti tako za ptice kot velike zveri. Vpliv na?rtovanega posega je po njihovih dosedanjih ugotovitvah povsem nedopusten, koli?inska in kakovostna sprememba sestavine okolja presega zakonske predpisane vrednosti, vpliv na sestavine okolja je uni?ujo?. Zato je gradnja polj vetrnih elektrarn in spremljajo?e infrastrukture iz vidika varstva narave povsem nesprejemljiva in ni mogo?a.
Projekt vetrnih elektrarn na Volovji rebri se je v naši mladi državi tako sprevrgel v vetrnice razdora, volovja reber, za katero pred tem marsikdo niti ni vedel, je postala ujetnica državne in lokalne politike, kapitala ter zapletenih in dolgotrajnih upravnih postopkov.
Da bi osvetlili klju?na vprašanja, se je Državni svet Republike Slovenije odlo?il organizirati posvet, na katerem bodo klju?ni akterji na tem podro?ju ter ostala strokovna in zainteresirana javnost soo?ili razli?ne poglede glede pomena obmo?ja Volovje rebri in poskusa umestitvitve polja vetrnih elektrarn na to obmo?je. S strpno izmenjavo mnenj, argumentov in stališ? bomo skušali poiskati primerne rešitve tako na sistemski kot konkretni ravni.
Že med pripravljanjem posveta smo ugotovili, da med vpletenimi zeva globok prepad, stališ?a so mnogokrat trda, pogosto pavšalna in vsevedna. Na današnji posvet smo povabili vse vpletene, strokovnjakom s posameznih podro?ij pa ponudili možnost predstavitve obmo?ja in pomena Volovje rebri. Verjamem, da bodo današnji nastopi in kasnejša razprava poleg strokovnosti zagotovo strpni in argumentirani.