Nagovor predsednika Državnega sveta na posvetu o širitvenih procesih EU

Uvodni nagovor na posvetu Širitveni procesi EU s poudarkom na slovensko - hrvaških odnosih, 19. maj 2009
mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, spoštovani kandidati za evropske poslance, gospe in gospodje, lepo pozdravljeni v Državnem svetu Republike Slovenije!

Pred nami je nov mandat Evropskega parlamenta in v Državnem svetu želimo prispevati k temu, da bi se kar se da veliko slovenskih državljanov vklju?ilo v aktivno razmišljanje in odlo?anje o naših novih evropskih poslancih, o tem, kdo bo lahko verodostojno zastopal tisto kar je za nas pomembno. Kandidatom želimo vsebinsko volilno kampanjo, veselilo nas bo, ?e boste tudi ta nastop v Državnem svetu izkoristili za dobro in iskreno predstavitev svoji pogledov na najpomembnejša vprašanja. Izvoljenim že vnaprej ?estitamo in sporo?amo naša velika pri?akovanja! Veselilo nas bo, ?e boste v predstavitvi svojih stališ? uspeli opredeliti pogled do tistih stališ? Državnega sveta, ki so povezana s širitvenimi procesi v EU in slovenskimi odnosi s sosedi.

Kakovost življenja državljanov je po mojem iskrenem prepri?anju edino pravo merilo delovanja državnikov na nacionalnih in na evropski ravni. Dve sta temeljni skupini gradnikov kakovosti življenja državljanov, ki sta povsem konkretni in merljivi. To sta svoboda in blagostanje. V pogojih globalne krize je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo potrebe po oblikovanju nove gospodarsko družbene paradigme, ki naj pripomore k temu, da se bo širši krog državljanov po?util bolj motiviran z življenjskimi in delovnimi pogoji. Diskurzi o kapitalizmu, socializmu, komunizmu … niso posebej produktivni, saj je bolje rešitve iskati v nadgradnji že znanega in preskušenega, kot pa ponavljanju preseženega. Vsekakor pa je neobhoden kriti?en razmislek o pozitivnih in negativnih posledicah globaliziranega gospodarskega modela, o tem, kako se spopasti s socialno in okoljsko erozijo ki jo le-ta povzro?a. Po mojem iskrenem prepri?anju ta iskanja lahko potekajo v okvirih parlamentarnih demokrati?nih sistemov, delovanju tržnega gospodarskega mehanizma, uveljavljenih vrst lastnine, izpostavljeni vlogi prihrankov, investiranja in podjetništva, z bolj izrazito, a transparentno regulatorno vlogo države pod ostro kontrolo svobodnih medijev. Potrebujemo tudi nov, transparenten in u?inkovit model gospodarjenja z državnimi (ali nacionalnimi) lastniški deleži v gospodarstvu.

Kaj pomenijo širitveni procesi za kakovost življenja državljanov EU, kaj pomenijo za kakovost življenja državljanov Slovenije?

V stikih s predsedniki drugih domov evropskih parlamentov sem naletel na visoko stopnjo strinjanja s stališ?em, da moramo v ospredje postaviti vprašanje empatije. Iz nastopov vodilnih politikov nekaterih držav kandidatk za vstop v EU bi lahko sklepal, da niti ne poznajo v podrobnosti pomena pojma empatija, kaj šele, da bi zavedali njenega politi?nega pomena za obstoj in razvoj EU. Pomeni pa empatija pripravljenost in sposobnost na življenjska vprašanja pogledati z zornega kota druge strani. Pomeni voditi proces oblikovanja stališ? »meddružinskih« odnosov v EU ob upoštevanju, kaj je za drugo državo pomembno, življenjsko pomembno in kako bi lahko dosegali rešitve, ki so v seštevku optimalne za vse. Seveda na?elo empatije ne more preživeti ob uporabi balkanisti?nega miselnega in komunikacijskega instrumentarija.
?e sem konkreten, kateri življenjski interes Republike Hrvaške bi pa bil uresni?en, ?e bi ji uspelo, prvi? v zgodovini, v teritorialne vode zapreti Slovence? Ob 5700 km prekrasne jadranske obale, številnih pristaniš?ih – v primerjavi s slovenskimi 47 km obale in eno luko. Resnici na ljubo najmlajšo, najuspešnejšo severnojadransko luko - Luko Koper? Ta luka je danes vitalni del ne samo Slovenije, ampak tudi EU – kot pomembna sestavina transevropskih prometnih koridorjev. Naj ponovim že izre?eno: Hrvaško spoštujemo in ji želimo vse dobro, tudi kar se da hitro vklju?itev v Evropsko unijo. A ji ne bi smeli dovoliti, da bi na škodo drugih uveljavljala svojo kapriciozno usmeritev prodora na Zahod.
Veselilo me bo spoštovani kandidati, ?e boste kakšno misel namenili tudi temu zornemu kotu širitvenih procesov.

Kot kaže v teh dneh objavljena javnomnenjska raziskava med prebivalci držav ?lanic EU, je za Slovence stabilnost na mejah EU klju?en dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri odlo?anju o prihodnjih širitvah EU. Na drugo mesto po pomenu postavljamo Slovenci vprašanje staranja prebivalstva, in šele na tretjem mestu so gospodarske teme. Raziskava je pokazala še, da je vprašanje meje za nas pomembnejše na nacionalni ravni kot na ravni EU ali osebni ravni. Za ve?ino drugih državljanov EU so meje drugotnega pomena in kot najpomembnejši vprašanji pri odlo?anju o prihodnjih širitvah EU razumejo svobodo in demokrati?ne vrednote ter gospodarska vprašanja.

Želimo si rasti in krepitve Evropske unije in bomo z veseljem podprli vklju?itev tistih novih ?lanic, ki bodo Unijo vsebinskoobogatile in okrepile. Ker nas je zgodovinska nit v zadnjih šestdesetih letih mo?neje povezala z državami Jugovzhodne Evrope in posebej Balkana, smo tudi odli?en poznavalec razmer v tem delu Evrope. Evropska unija zato obi?ajno prisluhne stališ?em Slovenije, ko gre za stabilizacijo razmer in za razvoj držav Zahodnega Balkana. Republika Slovenija je v razpravah s preostalimi ?lanicami EU vedno zagovarjala stališ?e, da sta stabilnost in razvoj držav Zahodnega Balkana življenjsko pomembna za vso evropsko celino.
?imprejšnja vklju?itev držav jugovzhodne Evrope v strukture EU je v našem skupnem interesu. Ocenjujem, da Evropska perspektiva Zahodnega Balkana (pa tudi Tur?ije) za Slovenijo ni sporna, še posebej ne gledano z vidika dolgoro?ne stabilnosti in varnosti Evrope in v tem kontekstu tudi stabilnosti in varnosti Slovenije. Morda prav na primeru Tur?ije najbolj jasno lahko zaznamo, da je vklju?itev Tur?ije lahko realna in koristna le na osnovi višje ravni aktivne tolerance s strani tako dosedanjih ?lanic, kot tudi kandidatke. Zgolj pripravljenost na prenašanje s stisnjenimi zobmi ne zadoš?a. Tisti klju?ni element je najbrž pripravljenost priznavanja legitimnosti razli?nih pogledov na svet, na aktivno kohabitacijo razli?nih teizmov, deizmov in ateizmov, razli?nih življenjski stilov. In tudi obojestranska pripraljenost na prilagajanje. To pa je, priznajmo si, tudi za stanje duha v Sloveniji, visoka ovira.
Že sedaj se svet in Unija soo?ata z globalno krizo, ki zahteva oblikovanje novih, bolj pravi?nih družbenih razmerij. Zato je še toliko bolj pomembno, da države kandidatke, in tudi Hrvaška, verodostojno dokažejo svojo iskreno privrženost povezovalnim, graditvenim vrednotam. Da so pripravljene razumeti in spoštovati življenjske interese drugih ?lanov družine. Da zavra?ajo ljubosumje, zavist, nasilje in prezir.Te nezrelosti in zablode delujejo kot strup, ?e so uporabljene kot populisti?no mamilo za zavajanje lastnih državljanov s strani politi?nih elit.

Spoštovani,

enotnost slovenske politike pri na?rtovanju strategije širitve EU in reševanja mejnih vprašanj je nujen pogoj za uspeh kakršnih koli prizadevanj, ki imajo nacionalni pomen. Le mi sami namre? lahko ocenjujemo, ali dolo?en predlog, pobuda ipd. zadovoljuje naš nacionalni interes ali je v nasprotju z njim. Le mi, Slovenci in nih?e drug! Naša stališ?a pa se preko poslancev, ki jih bomo kmalu volili, prenašajo tudi v evropski parlament.

Zato je današnji posvet zagotovo odli?na priložnost, da prisluhnemo predstavitvi mnenj o vprašanjih širitve Unije in slovensko-hrvaških odnosih v zvezi s tem s strani tistih, ki bodo v evropskem parlamentu prihodnjih pet let zastopali glas slovenskega ljudstva.

Hvala