Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 26. novembra 2009 v prostorih Državnega sveta RS.
Posvet je vodil dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru dr. Gorazd Meško.
Posvet se je pri?el ob 9. uri.
MARJAN ANTON?I?: Spoštovani gospodje, dobro jutro in lep pozdrav na današnjem posvetu ob 20-letnici izvedbe akcije Sever. Današnji posvet je eden od vrhuncev v nizu dogodkov in prireditev, ki v okviru obeleževanja prepre?itve t.i. mitinga resnice, ki v tem mesecu potekajo na nacionalni in lokalnih ravneh po vsej Sloveniji. Namen tega posveta je vsestranska in celovita osvetlitev organiziranja in poteka akcije Sever ter njenega pomena v kontekstu družbenih, politi?nih in varnostnih razmer v takratni slovenski in jugoslovanski družbi. Ciljev posveta je ve?. Naj izpostavim tri. S posvetom želimo vzpostaviti ustrezno raven obravnavanja dogodkov in dejanj na varnostno obrambnem podro?ju v obdobju pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije. Menimo, da mora obravnavanje, interpretiranje takratnih dogajanj temeljiti na dokumentiranih in preverljivih dejstvih in uporabi znanstvenih metod raziskovanja. Za tak pristop smo se odlo?ili tudi pri pripravljanju tega posveta in se bomo zanj zavzemali tudi ob obeleževanju pomembnih dvajsetih obletnic v naslednjem letu in leta 2011, ko se bomo spominjali oblikovanja manevrske strukture narodne zaš?ite oz. osamosvojitvene vojne. Drugi cilj, ki ga izpostavljam, je, da nekateri prispevki na posvetu dajo tudi odgovor na vprašanja, vezana na delovanje varnostnih in obrambnih sil oz. celotne družbe v okviru priprav in med osamosvojitveno vojno. Številne aktivnosti in takti?ni postopki, naj npr. omenim samo uporabo blokadnih mest, kontrolnih to?k itd., so bili že del izdelanih na?rtov in usposabljanj delovanja rednih in rezervnih enot milice v obdobju pred in med akcijo Sever. S posvetom želimo sprožiti obširnejšo znanstveno obdelavo teh tem. In tretji?, z zbornikom razprav in nastopov na današnjem posvetu in z njegovo najširšo distribucijo po knjižnicah in šolah, naj omenim, da bo zbornik izšel kot posebna številka revije Varstvoslovja predvidoma januarja v nakladi okoli 3000 izvodov, želimo dvigniti raven vedenja o dogodkih izpred dvajsetih let in akcijo Sever vklju?iti v okvir domovinske vzgoje in drugih šolskih vsebin. Današnji posvet soorganiziramo Združenje Sever, Državni svet, Ministrstvo za notranje zadeve in Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem referentom, ki so se odzvali našemu vabilu in pripravili nastope, ki zagotavljajo visoko in zanimivo raven tega posveta. Posvet bo vodil in moderiral dekan Fakultete za varnostne vede dr. Gorazd Meško, pri tem pa mu bomo pomagali: dr. Andrej Sotlar, dr. Tomaž ?as in jaz. Hvala in izvolite.
DR. GORAZD MEŠKO: Najlepša hvala. Torej bi za?eli z uvodnimi nagovori. Vabim ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal za uvodni nagovor. Izvolite.
KATARINA KRESAL: Spoštovani predsednik Državnega sveta, spoštovane veteranke, veterani, drage gospe in gospodje. Konec osemdesetih in za?etek devetdesetih let 20. stoletja sta z razpadom starih velikih držav in nastankom novih držav ter novo regionalno raznolikostjo mo?no preoblikovala družbenopoliti?no podobo Evrope. Propad Varšavskega pakta in razpad Sovjetske zveze je mogo?e šteti med številne dejavnike, ki so tedaj pogojevali pospešitev evropske integracije z idejo medsebojnega sodelovanja, skupnih interesov, vladavine prava ter miru. Na simbolni ravni je te procese ponazoril padec znamenitega berlinskega zidu, od katerega je letošnje leto minilo dvajset let. V procesih demokratizacije v Sloveniji so aktivno sodelovali tudi pripadniki organov za notranje zadeve. Z odlo?nostjo in odlo?enostjo da prepre?ijo namere mitingaške politike o destabilizaciji slovenske republiške oblasti in vzpostavitvi izrednih razmer. Zamisel o samostojni, demokrati?ni Sloveniji, ki je dotlej zavoljo svoje nezaslišanosti previdno tlela v intelektualnih krogih ter v intimnih koti?kih posameznikov, se je z akcijo Sever okrepila. Slabo leto za tem, s prvimi svobodnimi, demokrati?nimi volitvami pa je po?asi postala realnost. Pripadniki organov za notranje zadeve in mili?niki so s svojo preudarnostjo tedaj odigrali izjemno pomembno vlogo. Izkazana raven usposobljenosti, strokovnosti in eti?nih meril se je upravi?eno pokazala v dvigu ugleda in zaupanja slovenskih prebivalcev do milice, hkrati pa je tudi nakazala vizijo, v katero smer bo šla v prihodnosti. To je pomembno zaznamoval sen svobodne, demokrati?ne in na vladavini prava ter ?lovekovih pravic utemeljene družbe, ki je prežemal spremembe družbenopoliti?ne ureditve. Vendar pa se danes ravno zaradi te dediš?ine nikakor ne moremo zadovoljiti s tem, da ni ve? potrebno storiti ni?esar. V svetu, ki se spopada z gospodarsko krizo, naraš?anjem kriminalitete, epidemijami bolezni, revš?ino in ostalimi kriznimi žariš?i, mora ostati prostor tudi za premislek o tem, kako pravi?na, pluralna in na kreativnosti ter avtonomiji posameznika utemeljena družba smo. Sama verjamem v mo? razsodnosti, ko je potrebno razmisliti o tem, kakšne vizije družbe se zarisujejo na obzorju prihodnosti, ter v pogum za odlo?itev o tem, katero želimo zasledovati. Razsodnost in pogum sta vrlini, o katerih že stoletja razmišljajo velikani ?loveštva. In vrlini, ki so ju 1. decembra 1989 izkazali vsi akterji akcije Sever, prepri?ani, da je mogo?a druga?na prihodnost. Odlo?eni so bili, da Trg republike ne bo postal še eno od prizoriš? sovražnega govora in manifestacije nestrpnosti. Najve?jo legitimnost za govor o tedanjem dogajanju imate nedvomno ravno današnji referenti, ki prihajate iz razli?nih strok in imate kot posamezniki razli?ne svetovne nazore. Mnogi izmed vas so vse priprave in izvedbo akcije spremljali ter v njih sodelovali v razli?nih vlogah. Danes boste osvetlili vse njene zgodovinske okoliš?ine, ki so nujno potrebne za dojemanje njenega pomena ter njene dediš?ine za bodo?nost. Ta razli?nost, tako zelo pomembna, ?e želimo resni?no dose?i namen letošnjega strokovnega posveta, pa se vendarle poenoti v osnovnem prepri?anju, da se je z odlo?itvijo za prepoved t.i. mitinga resnice pri nas okrepil duh nove vizije, ki se s svojo mo?jo preobrazila tedanjo družbenopoliti?no podobo Evrope. Zahvaljujem se vam za pozornost. Želim vam uspešno delo, predvsem pa nasvidenje v ponedeljek na osrednji proslavi v Cankarjevem domu. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Ministrici Kresalovi se zahvaljujem za uvodni nagovor in vabim Milana Horvata, predsednika Zveze policijskih veteranskih društev Sever, za nekaj besed ob uvodu tega posveta.
MILAN HORVAT: Hvala lepa. Spoštovani mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta, spoštovana ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, spoštovani referenti, spoštovani predsedniki in ?lani domoljubnih in veteranskih organizacij, spoštovane veteranke in veterani, cenjeni gostje, poslanke, poslanci, svetnice in svetniki, prav lepo pozdravljeni. Danes želim spomniti na to, kar je bilo povedano že ve?krat, da prepre?itev mitinga resnice v Ljubljani ni bila samo policijska akcija, ampak da je šlo za veliko ve?. Da je šlo za politi?ne odlo?itve, s katerimi se je ubadalo takratno predsedstvo republike Slovenije, s katerim se je predvsem ubadal tudi takratni Izvršni svet republike Slovenije in nenazadnje tudi takratna Skupš?ina Republike Slovenije oz. republiška skupš?ina. Milica oz. organi za notranje zadeve so bili le tisti, ki so zaradi pozicije, ki so jo imeli, vodili priprave na tisto najhujše, kar bi se lahko zgodilo. Se pravi, da bi napovedani miting prepre?ili z, mi smo takrat rekli, vsemi sredstvi. Tudi takrat je milica pokazala prvi? veliko domoljubnost, domoljubno pripadnost, veliko strokovnost, odlo?nost in profesionalnost. In prav 20. obletnica je verjetno priložnost, da takratni ?as, takratne varnostne in politi?ne razmere osvetlimo z vseh teh vidikov, ki so bili takrat prisotni. Morda je bilo v prejšnjih letih o tem manj govora oz. se je manj govorilo in v Zvezi policijsko veteranskih društev Sever smo si vedno prizadevali, da bi tudi tisti ?as dobil svoje pravo mesto v zgodovini slovenskega naroda. In prav vesel sem, da smo lahko ob pomo?i in tenko?utnosti ministrice za notranje zadeve in vseh njenih sodelavcev pripravili vrsto aktivnosti, da lahko to 20. obletnico prepre?itve mitinga resnice obeležimo na takšen na?in, kot ga bomo obeležili danes in v prihodnjih dneh in na aktivnostih, ki so že potekale prej. Tu bi se rad zahvalil tudi predsedniku organizacijskega odbora, ki ga je imenovala ministrica gospa Katarina Kresal, in vsem ?lanom organizacijskega odbora, da ta obeležitev poteka kot smo si zamislili. Pa naj še povem eno drugo zahvalo. Prvi? po osemnajstih, ne dvajsetih, ampak osemnajstih letih se je zgodilo to, da smo s pomo?jo ministrice in pa Ministrstva za notranje zadeve lahko v Zakon o policiji zapisali formalno podlago o sodelovanju z veteransko organizacijo, se pravi s Severom. In plod te formalne zapisane podlage v Zakonu o policiji bo jutrišnji slavnostni podpis o sodelovanju med Generalno policijsko upravo, Ministrstvom za notranje zadeve in pa Zveze policijsko veteranskih društev Sever. Še enkrat, gospa ministrica, najlepša hvala. Želim vam plodno delo in da bi se uresni?ilo to, kar smo si zadali, da bi res takratni ?as postal tudi del?ek naše, slovenske zgodovine. Hvala.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala tudi vam za uvodni nagovor. Sedaj pa vabim k slavnostnemu nagovoru mag. Blaža Kav?i?a, predsednika Državnega sveta Republike Slovenije. Izvolite.
MAG. BLAŽ KAV?I?: Spoštovani udeleženci današnjega posveta, referenti, drugi sodelujo?i, spoštovano predsedstvo, spoštovana gospa ministrica, predsednik Horvat, drugi visoki gostje, prisr?no pozdravljeni. Še posebej z veseljem in spoštovanjem pozdravljam prisotne veterane slovenske samostojnosti. V teh dneh, ko se spominjamo tudi dejanj generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo, razmišljamo o trenutkih in obdobjih, ko se je bistrila slovenska nacionalna zavest in državotvorna misel. Upravi?eno dobi izjemno mesto tudi akcija Sever. V veliko ?ast si štejemo v Državnem svetu, da bomo o tej akciji spregovorili v drugem domu slovenskega parlamentarnega sistema. ?eprav gre k sre?i za popolnoma druga?ne okoliš?ine, vidimo v akciji Sever tudi zelo ostro, u?inkovito, odgovorno in tvegano obliko veta na Miloševi?ev poskus prevzemanja oblasti v Sloveniji. Šlo je za neke vrste odložilni veto, ki je predstavljal uveljavitev že izvedenih parlamentarnih dejanj v Sloveniji in podlago za vrsto kasnejših korakov do slovenske osamosvojitve. Šlo je za ustvarjalno upornost ustvarjalcev akcije Sever in pogum pri uveljavljanju stališ?a, da oblast nima vedno in v vsem prav. Po kritikah kulta osebnosti Tita, skupnih šolskih jeder, vloge armade so zvezne oblasti od 1986 naprej uradno ocenjevale, da v Sloveniji poteka protirevolucija. Ker je skladno z zahtevami po politi?ni demokraciji med Slovenci dozorevalo tudi prepri?anje, da prihaja pravi zgodovinski trenutek za uresni?itev v stoletjih rasto?e slovenske državnosti, je jugoslovanska politika obtožila Slovence še separatizma. Pred dvajsetimi leti se je le nekaj korakov od te stavbe slovenskega parlamenta, hiše demokracije, v kateri se pravkar nahajamo, napovedoval dogodek velikih politi?nih razsežnosti, dogodek, ki bi prav lahko vodil v izredne razmere in odkrit vojaški spopad z neslutenimi posledicami. Za 1. decembra 1989 napovedanim mitingom resnice Organizacij odborov za vrnitev Srbov in ?rnogorcev na Kosovo in Metohijo se je skrival scenarij, znan iz serije srbskih mitingov, ki so pod taktirko Slobodana Miloševi?a že razširili resnico velikosrbskega centralizma od Kosova do Vojvodine. Zaradi enotnosti slovenske politi?ne elite in vsega slovenskega ljudstva ter izredni profesionalnosti takratne milice je ideja poslednjega velikega mitinga na tleh nekdanje Jugoslavije propadla. Jasneje se je zarisala pot mehkega prehoda v slovensko demokracijo. Spomladi leta 1988 je prišlo najprej do aretacije ?etverice in potem do procesa proti njej. Posledica je bil revolt velike ve?ine Slovencev, ustanovljen je bil Odbor za varstvo ?lovekovih pravic, ki je združeval ve? kot 1000 razli?nih organizacij in ?ez 100 000 posameznikov. Maja 1989 je bila na Kongresnem trgu slavnostno in z domoljubjem prežeto prebrana Majniška deklaracija, ki je postala temeljni program demokrati?ne opozicije. Istega leta je bil ustanovljen Zbor za ustavo, ki je pripravil vrsto predlogov za spremembo naše takratne republiške ustave. Spremembe, ki jih je 27. septembra leta 1989 sprejela skupš?ina republike Slovenije, so uveljavile trajno, celovito in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodlo?be. Pravico, da lahko izredne razmere v Sloveniji razglasi le slovenska skupš?ina. Drugi ustavni amandmaji pa so omogo?ali prehod iz enopartijskega sistema v ve?strankarsko demokracijo in iz socialisti?nega v tržno gospodarstvo ter zmanjšali nekatere pristojnosti Federacije v Sloveniji. S tem je slovenska politika jasno pokazala, da ho?emo, da imamo voljo in da si bomo sami oblikovali svojo prihodnost. V zavesti velike ve?ine Slovencev je leta 1989 dokon?no dozorela jasna odlo?itev o nujnosti sprememb. A takratno politi?no vodstvo se je zavedalo izjemno napetih okoliš?in, vklju?no dejstva, da bo uresni?evanje politi?nih odlo?itev morda treba podpreti tudi z orožjem. Prvi poskus destabilizacije razmer v Sloveniji je sledil decembra 1989 z napovedanim mitingom resnice ali t.i. jogurtno revolucijo. Slovenijo se je s tem želelo zaplesti v krvavo obra?unavanje med Srbi in Albanci, dose?i uvedbo izrednih razmer in posledi?no zrušiti slovensko vodstvo. Priprava slovenskega politi?nega vodstva in policije na ta dogodek je bila zelo pomembna, ne le v organizacijskem, temve? še bolj v simbolno ideološkem smislu, ker se je, naj navedem besede Pavla ?elika, takrat zgodil prelom v glavah. Treba je bilo preklopiti iz ideologije o bratstvu in enotnosti ter o Jugoslaviji. Dogodki so bistveno vplivali na odnos do skupne države. Postalo je jasno, da pri mitingu ne gre za neko nostalgi?no ideologijo, temve? za povsem jasen poskus ustvarjanja izrednih razmer in discipliniranje moje dežele, v kateri so bile vse glasnejše izražene namere po osamosvojitvi. Takratna slovenska milica je z odli?no vodeno in izvedeno akcijo prepre?ila manifestacijo. Na ta na?in je zagotovila javni red, varnost in mir in prepre?ila posledice soo?enja demonstrantov s prebivalci Slovenije. To bi lahko postalo množi?en in nenadzorljiv konflikt. V akcijo je bilo posredno ali neposredno vklju?enih okoli 6500 pripadnikov aktivnega in rezervnega sestava organov za notranje zadeve, slovenska policija pa je bila pripravljena na ve? 10 000 udeležencev tega mitinga. Akcija Sever je dala Sloveniji veliko samozavest, potrebno za pomembne nadaljnje odlo?itve, ki so sledile kmalu za tem s plebiscitom, osamosvojitvijo in vojno za Slovenijo, vlila pa je tudi samozavest in dostojanstvo policiji, ki je imela nadvse pomembno vlogo v vseh teh dejanjih in kasneje v njihovem zavarovanju. Brez takšne milice takratni dogodki namre? ne bi potekali tako, kot so - varno in mirno. Ne bi bilo uspešnih prevzemov mejnih prehodov in carine, ne bi bilo uspehov v prvih bojnih spopadih, ne bi bilo varnih poti slovenskih predstavnikov na mirovna pogajanja z ministrsko trojko takratne Evropske skupnosti v Zagreb in ne na Brione in ne potovanj s celovškega in graškega letališ?a v svet, da se je tam lahko slišala slovenska resnica o dogajanju v Sloveniji, na tleh nekdanje Jugoslavije. Slovenska milica je odigrala vitalno varnostno vlogo vse do mednarodnega priznanja. Danes smo ?lani NATA, Evropske unije, naše meje so del schengenskega sistema.
Spoštovani, o lastni domovini smo sanjali stoletja. Kot vselej se je izkazalo, da nam ne bo podarjena, temve? si jo bomo morali vzeti sami. To so bili pogumni trenutki zgodovinskih odlo?itev in dejanj, za katere se ni vedelo, kako se bodo kon?ala. Za takratne mili?nike je bila dilema še težja, saj so poleg svoje eksistence na kocko postavili tudi lastno življenje. In nekateri so ga v tistih prelomnih ?asih tudi izgubili. Slava jim! Na nas je, da ta spomin ohranjamo in obeležujemo s hvaležnostjo in spoštovanjem. Zato naj ob tej priložnosti vsem ?lanicam in ?lanom policijskih veteranskih društev Sever tudi ?estitam ob prihajajo?em spominskem dnevu, 1. decembru. Hvala lepa in uspešen posvet želim.
DR. GORAZD MEŠKO: Najlepša hvala za slavnostni nagovor. Opravi?ujem ministrico za notranje zadeve, ki nas zapuš?a zaradi seje Vlade. In sedaj bom seveda napovedal sebe. ?e dovolite, bi ostal kar tukaj. Naj povem, da mi v izjemno ?ast, da lahko danes moderiram ta posvet, kajti naša Fakulteta za varnostne vede pri Univerzi v Mariboru je edina visokošolska institucija v Republiki Sloveniji, ki se na?rtno ukvarja s preu?evanjem policijske dejavnosti in drugih družbeno nadzorstvenih mehanizmov. Kot številne sodobne visokošolske institucije pri nas velikokrat pozabljamo na zgodovino, ki se je zgodila tukaj pri nas, v Sloveniji. Naši študenti so velikokrat seznanjeni z zgodovino in sodobnimi trendi na podro?jih, ki jih študirajo, predvsem iz tujine, predvsem iz zahodne civilizacije. Velikokrat ne vedo skoraj ni? o zgodovini svojega naroda oz. neke dejavnosti, ki se je dogajala tukaj pri nas. Zelo redki so, ki to seveda vedo, zato si na naši fakulteti, poleg tega, da sledimo sodobnim tokovom na podro?ju družbenega nadzorstva, varnostnih študij in ostalega, prizadevamo tudi, da naše študente tudi seznanjamo s preteklostjo v slovenskem prostoru. In ravno v tem ?asu pripravljamo prenovo programov naše fakultete in ena izmed idej je, da bi poleg predmetov, ki se nanašajo na družbeno nadzorstvo, uvedli nove predmete, ki se nanašajo na zgodovino razli?nih dejavnosti tukaj v slovenskem prostoru. Na Fakulteti za varnostne vede smo se odlo?iti po povabilu k sodelovanju za organizacijo tega posveta, da seveda brez oklevanja re?emo da, kajti to je za nas vse skupaj ena velika priložnost. Kolega je na za?etku omenil, da je prizadevanje tega posveta, da bomo na znanstveni na?in nekatere stvari predstavili. Jaz moram re?i, da znanost ni zmeraj objektivna, da se tudi kdaj pa kdaj zmoti, ampak gre za prizadevanje, da neke dogodke, nekaj, kar se nam dogaja, neke zakonitosti postavimo v ?im bolj objektiven okvir. Naj omenim najve?ji dosežek naše fakultete, to je naš doktorski program, na katerem trenutno študira 8 kolegov iz slovenske policije, ki bodo poskušali dvigniti kakovost policijskega dela. In ?e gledamo zadevo tako razvojno zgodovinsko, ?e povežemo to z akcijo Sever in številnimi drugimi policijskimi dejavnostmi v preteklosti, sem prepri?an, da je slovenska milica neko? delovala zakonito, legitimno in da slovenska policija v sedanjem ?asu deluje tudi zakonito in legitimno. In kot je zapisano tukaj, na notranji strani publikacije, ki smo jo vsi danes dobili, ljudi naj ne bo strah, imajo svojo milico, ki bo storila vse, da bodo varni. Jaz sem prepri?an, da ima sedaj Slovenija tudi policijo, ki deluje na enak na?in in zagotavlja varnost državljanom in ljudem v Sloveniji. Posebnost posvetov je v tem, da se na posvetih veliko govori. Vendar zelo pomembno je, da se tudi to zapiše. Torej prispevek k temu, da bomo to, o ?emer se bomo danes pogovarjali, o ?emer bomo razpravljali, tudi zapisali, je tematska številka revije Varstvoslovje, ki jo izdajamo na naši fakulteti. Gre za revijo, ki pokriva podro?je policijske dejavnosti, delovanja kazenskopravnih institucij in razli?nih sodobnih oblik družbenega nadzorstva, od represije do prevencije in seveda številnih novosti na tem podro?ju. Gostujo?a urednika te tematske številke sta dr. ?as in dr. Sotlar, ki bosta povabila vse referente, da prispevke pripravijo za objavo v tej tematski številki. Prepri?an sem, da bo to tudi kakovosten prispevek k razvoju te revije, predvsem pa k informiranju slovenske javnosti o dogodkih izpred dvajsetih let in seveda doživljanju teh dogodkov v tistem ?asu s perspektive razli?nih avtorjev. Torej še enkrat hvala lepa za povabilo k organizaciji tega posveta, prepri?an sem, da bomo danes slišali zelo veliko zanimivega, da bomo po konferenci to zelo kakovostno zapisali in da bo pisana beseda postala del zgodovine našega naroda kot seveda ti dogodki, ki so se takrat zgodili.
Torej sedaj pa nekaj tehni?nih navodil za izvedbo samega posveta. Kolega Sotlarja bi povabil tudi sem, ker se je tako skril tam zadaj pa smo ra?unali, da se bo že prej prisedel pa se je skril tam zgoraj v desni vogal iz moje perspektive. Kolega Sotlar vabim te, da se nam pridružiš. Referenti, program posveta ste dobili. Vsak referent ima 20 minut ?asa za predstavitev referata. ?e bo kdo za?el presegati teh 20 minut, bom najprej za?el malo kašljat, potem bom pa za?el trkat. Potem v naslednji fazi pa bomo videli, se bomo potem dogovorili. Torej prepri?an sem, da ste se referenti pripravili oz. tempirali na 20 minut tako, da mi ne bo treba igrati redarja. ?aka nas prvi odmor, to je ob 12.10. uri. Potem se pa ob 12.40 spet sre?amo tukaj in nadaljujemo, potem pa so ob 14.30. uri sklepne razprave in zaklju?ek posveta. Naj vam povem, da za ta zadnji del, torej za sklepne razprave in zaklju?ek posveta, izpolnite listek, napišete svoje ime, mogo?e vprašanja, komentarje in jih potem oddate na mizi, tukaj spredaj na moji levi. Potem bomo zbrali te listke in na koncu vas bomo vabili na razpravo. Torej predlagam, da vsebinski del posveta ob 20. obletnici akcij Sever za?nemo in vabim dr. Boža Repeta, da nam predstavi prispevek z naslovom Zgodovinske okoliš?ine, v katerih je bil prepre?en miting resnice v Ljubljani. Izvolite.
DR. BOŽO REPE: Spoštovani predsedujo?i, spoštovana publika, hvala za besedo. Svoj kratek referat sem pripravil tako, da boste gledali dve vzporedni zgodbi, eno tam na displayu in drugo v moji besedi. Druga drugo dopolnjujeta, nista pa glede na tehni?ne zmožnosti neposredno povezani. Prepri?an sem, da v mojem primeru kašljanje ne bo potrebno. Torej zgodovinske okoliš?ine, v katerih je bil prepre?en miting resnice v Ljubljani. V letih 1987 in 1988 je Jugoslavija prešla v anarhi?no stanje. Zvezni organi so bili nemo?ni in brez avtoritete, Jugoslovanska ljudska armada je za?ela groziti z državnimi udari. Na?rti zanje so bili narejeni že v letih 1986 in 1987 v razli?nih izvedbah. V Srbiji je na oblast prišel Slobodan Miloševi?, ki si je sprva skušal podrediti Jugoslavijo s ponovno centralizacijo, hkrati pa je že potekal intenziven proces medsebojnega prilagajanja idej vplivnih srbskih nacionalisti?nih razumnikov. Ti so leta 1986 spisali poseben memorandum Srbske akademija znanosti in umetnosti, v katerem so tožili nad diskriminacijo Srbije in se zavzemali za Veliko Srbijo, in uradne srbske politike. V tistem ?asu torej prihaja do zbliževanja in v igri sta obe opciji: centralizirana Jugoslavija ali Srboslavija ali pa Velika Srbija. S pomo?jo propagande v tisku in na televiziji so Srbe pripravili na novo politiko in na to, da so Miloševi?a sprejeli kot absolutnega nacionalnega voditelja. Oblast si je Miloševi? še dodatno utrdil s t.i. uli?no demokracijo oz. z mitingaškimi pohodi. Prvi miting je bil 9. julija 1988 v Novem Sadu. Organizirali so ga Srbi s Kosova pod vodstvom Miroslava Šolevi?a. Z metodo mobilizacije množic se je tedaj za?ela protibirokratska revolucija, kot so jo poimenovali, torej rušenje politi?nih vodstev, ki so nasprotovala ideji združitve vseh Srbov v eni državi. Sprva spontane mitinge je pod svojo kontrolo dobil Miloševi?, po poro?ilih Službe državne varnosti so voditeljem mitingov prenašala Miloševi?eva navodila njegovi najožji sodelavci. O tem imamo kar nekaj pri?evanj, tudi pri?evanja tedanjega Predsedstva SFRJ Rajfa Dizdarevi?a. Prvo je bilo na vrsti vojvodinsko vodstvo, ki je v sporu med Miloševi?em in do tedaj najvplivnejšim srbskim politikom Ivanom Stamboli?em, kot veste, ga je Miloševi? dal kasneje ubiti, sicer napa?no ocenilo razmere in podprlo Stamboli?a. To je bila tista znana 8. seja. Vojvodinska ina?ica protibirokratske revolucije je dobila ime jogurtna revolucija, po jogurtih, ki so jih delili med demonstrante, ti pa so jih, namesto da bi jih pojedli, metali v kordone milice. Predstavnikov mitingašev vojvodinsko vodstvo ni hotelo sprejeti, prebivalci pa so jih sprva sprejeli z naklonjenostjo. Šolevi?evi privrženci so naslednji dan organizirali mitinge v Pan?evu, avgusta pa tudi v Novi Pazovi in Titovem Vrbasu. Vse mitinge je spremljala mo?na srbska propaganda, najprej z neke vrste uverturo, to je predpripravo v medijih, poro?anje, razne oddaje, intervjuji, ?lanki, zlasti pa, to je poseben fenomen, ki je sicer zgodovinsko tudi analiziran, z rubrikami pisma bralcev, v katerih se je poudarjala teza o Srbih kot zatiranem narodu, ki je zmagal v dveh balkanskih in dveh svetovnih vojnah, bil v nasprotju z nekaterimi drugimi jugoslovanskimi narodi na pravi strani, dal najve? žrtev, nazadnje pa pridobitve v vojnah izgubil v miru. To je bila tudi teza memoranduma Srbske akademije znanosti in umetnosti. Iz raznih delovnih organizacij so tudi pošiljali na stotine telegramov v podporo srbskemu vodstvu. Ta vzorec se je potem uveljavil na vse mitingih. Vojvodinsko vodstvo je Miloševi?a obtožilo, da si je oblast prisvojil na stalinisti?ni na?in, zaradi ?esar je doživelo kritiko z vrha zvezne partije. Predsedstvo pokrajinskega komiteja Zveze komunistov Vojvodine je nato pod pritiskom demonstracij, ki so se nadaljevale 4. oktobra pod vodstvom Mihajla Kertesa, partijskega sekretarja madžarskega rodu iz Ba?ke Palanke, napovedalo kolektivni odstop in ?ez dva dni res odstopilo. Torej koncept je bil pri vseh mitingih podoben, problem pri Sloveniji je bil, da ni bilo t.i. zdravih sil, na katere bi se pri menjavi vodstva lahko naslonili. ?ez nekaj dni je prišlo do podobnega poskusa rušenja ?rnogorskega vodstva v Titogradu, ki pa je uspelo šele po novem poskusu v za?etku naslednjega leta, 10. januarja 1989, ko se je pred ?rnogorsko skupš?ino zbralo 150.000 ljudi in vrglo staro vodstvo. Del novega vodstva je še danes na oblasti, del je potonil, mislim predvsem Miodraga Bulatovi?a, s propadom Miloševi?eve politike in samega Miloševi?a. Neuspešen je bil tudi prvi poskus organiziranega mitinga v Kninu na Hrvaškem oktobra 1988, v drugo 28. februarja 1989 pa je organizacija uspela. Spomladi 1989 so se za?eli tudi prvi srbski mitingi v Bosni in Hercegovini, najprej 1. marca manjši v Bosanskem Petrovcu, nato prvi odmevnejši v Titovem Drvarju. Tedaj je Srbska služba državne varnosti na ozemlju sosednje republike v tajnosti že zbirala dokaze o domnevnih pritiskih na Srbe in o njihovi ogroženosti. Septembra in oktobra so se mitingi iz Vojvodine razširili po vsej Srbiji in ?rni Gori. Približno 60 mitingov se je udeležilo ve? kot 3 milijone ljudi. Na tistem velikem, na Uš?u, ki je bil namenjen Sloveniji in ki ga je organizirala srbska oblast tudi s posredovanjem srbske televizije, se je zbralo ve? kot milijon ljudi in tedanji predsednik predsedstva, torej že omenjeni Dizdarevi?, je rekel: »Sicer se s tem, kar zahtevajo ne strinjamo, ampak mi moramo voljo ljudi, ki so se tukaj zbrali, upoštevati.« Z zmago velikosrbske usmeritve se je za?el tudi srbsko-slovenski konflikt. Nesoglasje med Srbijo in Federacijo na eni strani, pogledi in interesi so se ve?inoma ujemali, Srbija pa je federalne organe izkoriš?ala za izvajanje svoje politike, ter Slovenijo na drugi strani se je proti koncu osemdesetih let kazalo v vrsti ostrih konfliktov, med njimi so najpomembnejši: seja Vojaškega sveta 25. marca 1988 v Beogradu, na kateri so politi?ni liberalizaciji v Sloveniji pripisali protirevolucionaren zna?aj in slovenska reakcija na to oceno, proces proti ?etverici konec julija in za?etek avgusta1 988, zborovanje v Cankarjevem domu v podporo stavkajo?im kosovskim rudarjem 24. februarja 1989, ki sta ga skupaj organizirali slovenska oblast in opozicija, sprejem amandmajev k slovenski ustavi 27. septembra 1989, prepoved napovedanega mitinga resnice 1. decembra 1989 v Ljubljani, 14. izredni kongres ZKJ, ki je potekal od 20. – 24. januarja 1990 in ga je slovenska delegacija pred?asno zapustila ter s tem povzro?ila razpad Zveze komunistov Jugoslavije, ve?strankarske volitve v Sloveniji aprila 1990, poskus razorožitve Slovenske teritorialne obrambe maja 1990, sprejem deklaracije o suverenosti v slovenski skupš?ini 2. julija 1990 in plebiscit o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji 23. decembra 1990. Temu je, kot veste, sledila zadnja faza osamosvojitvenega procesa, ki je tukaj ne bi obravnaval. Spopad med Slovenijo in Srbijo je bil hkrati spopad za naravo jugoslovanske federacije, ali bo to enakopravna skupnost narodov ali Srboslavija, in soo?anje dveh razvojnih modelov: moderne, pluralisti?ne, odprte družbe, ki naj se ?im prej vklju?i v evropske integracijske procese, ali pa patriarhalne in egalitaristi?ne, na modernem socializmu, kot je termin uporabljal Miloševi?, temelje?e skupnosti, ki se ne bo priklanjala diktatu Zahoda in hlap?evsko prosila, naj jo sprejme medse. V 1987 – 1990 je bil prvi? v zgodovini jugoslovanske države, od leta 1918 dalje, vklju?en tudi srbsko-slovenski konflikt in ne srbsko-hrvaški, v katerem je v prejšnjih zgodovinskih obdobjih obi?ajno Slovenija igrala jezi?ek na tehtnici. Vendar, to moram posebej poudariti, to ni bil konflikt dveh nacionalizmov, kot so ve?inoma prikazovali politiki in mediji na Zahodu in kot v zgodovinskih interpretacijah zahodnih zgodovinarjev lahko berete tudi danes, pa? pa konflikt omenjenih razvojnih modelov. Menim, da je odmik Srbije od temeljev enakopravnosti, demokracije in strpnosti glavni vzrok razpada Jugoslavije, je tedaj zapisal dolgoletni, pri jugoslovanskih socialisti?nih oblasteh tudi mo?no osovražen opazovalec in analitik jugoslovanske družbe, novinar Viktor Mayer. Teze, da slovensko vodstvo ne obvladuje razmer in da ga je treba zrušiti, je uporabljal tudi Miloševi?ev propagandni stroj protibirokratske revolucije. Glavni organizator protibirokratske revolucije Miroslav Šolevi?, ki danes pase ovce nekje blizu Niša mimogrede, je že po zborovanju v Cankarjevem domu februarja 1989, s katerim je Slovenija podprla stavkajo?e albanske rudarje v Starem trgu, ki so hoteli prepre?iti napovedano izni?enje kosovske avtonomije, obljubil, da bo 25. marca 1989 v Ljubljani organiziral protestni miting. Prvo organizacijo mitinga v Ljubljani so sicer na?rtovali celo že pred tem v mitingaškem valu poleti in jeseni 1988, vendar bi organizacija terjala ve? priprav, takratni najpomembnejši cilji organizatorjev pa so bili drugje, torej predvsem, da disciplinirajo t.i. srbska ozemlja. Ponovno so poskusili 1. decembra 1989, vendar so se slovenska oblast, še posebej minister za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je bil operativno najbolj odgovoren, Služba državne varnosti in slovenska milica z odli?no organizirano akcijo temu odlo?no uprli tudi za ceno morebitnega spopada in prelivanja krvi, ?eprav so se temu, kolikor je bilo v njihovi mo?i, hoteli izogniti. S tem so prepre?ili poskus, da bi slovensko vodstvo zamenjale hujskaške množice iz drugih republik, dokazali, da v Sloveniji veljata red in zakon in da demokratizacija poteka organizirano, dogovorno, s postopnim spreminjanjem zakonodaje in njenim spoštovanjem ter spoštovanjem legalnih institucij. Hkrati pa je akcija Sever, kot se je prepre?itev mitinga imenovala, pokazala, da je Slovenija sposobna tudi s silo zavarovati svojo, tedaj še republiško suverenost in doseženo stopnjo demokracije. Žal tega sporo?ila ne jugoslovanske in ne srbske oblasti in prav tako ne vrh JLA niso bili sposobni dojeti, zato je že ?ez leto in pol prišlo tudi do oborožene intervencije JLA, ki pa so se ji slovenske oborožene sile, Teritorialna obramba in milica, uspešno zoperstavile. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala tudi vam. Vabim Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in predsednika Predsedstva Socialisti?ne republike Slovenije v obdobju 1988 – 1990. Izvolite.
JANEZ STANOVNIK: Spoštovani predsednik Državnega sveta, vsi spoštovani udeleženci. Življenjska izkušnja me u?i, da so najslajše tiste zmage, kjer ni nobenega mrtvega pa nobenega ranjenega. Taka zmaga je bila zmaga Severja. Ker je Božo vse povedal, kar je bilo potrebno povedati z zgodovinskega okvira, ko sem bil enkrat v javni polemiki, je eden tvojih kolegov z velikim naslovom v Delu napisal Pusti zgodovino zgodovinarjem in jaz vam jo rade volje prepustim. Prosim vas pa, ko boste pisali zgodovino, dajte pa le pustiti tistim, ki so jo doživljali, da vam o tej zgodovini tudi nekaj povedo. Saj lahko re?ete, da to ni res. Stari Rimljani so rekli …(nerazlo?no), kar ni v dokumentih, ni v svetu. Ampak, narava je tako hotela, da smo nekateri stari sivolasi star?ki tudi nekakšen dokument. Zaradi tega vas prosim, da poslušajte, potem pa recite, ali je to res ali ni res ali to velja ali ne velja. S tem pa prehajam na to, kar sem hotel re?i. Vse, kar je bilo relevantno, je že Božo povedal.
Jaz bom bolj govoril o ocenah tega in to s politi?nega zreliš?a. Vsi veste, da sem takrat bil predsednik predsedstva in moram vam danes re?i, veste, tisto predsedstvo je v nekem smislu bilo pet prijateljev. Vsako jutro smo se tam na Erjav?evi sre?ali na jutranji kavi, Miran, in se lepo pet predsednikov med seboj dogovorili, kaj bomo ?ez dan delali. Ker je Miran tu prisoten, vam moram re?i, da me je Miran najbolj impresioniral, zaradi tega, ker smo se zjutraj dogovorili, da je treba zbrati vso pravno dokumentacijo in dobiti en dokument, kjer bomo to?no videli, kako je po ustavi, kako je po zakonih, potem se bomo pa odlo?ali. Preden je bilo sedem ura zve?er, je Miran že poslal svoj referat, ki je imel ene 10 strani. Jaz njegovo u?inkovitost do današnjega dne ob?udujem.
To, kar sem vam hotel danes povedati, je to, da je ta zadeva imela svojo predzgodovino. Prosim vas, nikar ne mislite, da ho?em v tej situaciji, v kakršni v Sloveniji smo, kakorkoli samemu sebi kolajne pripenjati. Tega sem sit. Tega je veliko preve? po Sloveniji. Ampak, dolo?ene stvari pa mislim, da je le treba povedati, ker tudi tvoj referat me je prepri?an, Božo, da nekaj pa le manjka. Ti si lepo povedal, da se je predzgodovina za?ela s tistim varnostnim svetom, da se je vse skupaj potem nadaljevalo, ne bom sedaj ponavljal, ampak meni je nekaj manjkalo. Manjkalo mi je pa slede?e. Jaz sem prej veliko hodil po svetu svojih 20, 30 let. Eden mojih sinov je s svojo družino ostal v Ameriki. Z ženo sva ga obiskovala enkrat na leto. Tako sem jaz zaprosil novembra leta 1988 za vizo, da z ženo obiš?eva sina in njegovo družino v Filadelfiji. Da boste vedeli, zakaj je Švabi? rekel, da naj gredo Slovenci v Filadelfijo. Ker je ameriški ambasador izvedel, da grem privatno v Ameriko, dobim telegram od ameriškega državnega sekretarja Georgea Shultza, v katerem pravi: »Sem slišal, da boste privatno v Ameriki. Ali bi hoteli priti na obisk k meni, ker bi me razgovor z vami zelo zanimal.« Jaz sem na ta razgovor šel, bil sem pa presene?en, ker je povabil vse svoje najvišje sodelavce v State Departmentu in rekel ob kaminu, celo uro je razgovor trajal: »Jaz sem povabil predsednika Republike Slovenije!« Ni? ni rekel federalne, ampak je rekel Republike Slovenije. Da nam razloži svoje gledanje na današnjo situacijo v Jugoslaviji. Potem se je razvil zelo ploden pogovor, ki ga je pa nesre?ni ambasador ocenil kot zelo uspešnega in seveda Miloševi? ga je takoj odpoklical. To je bil ambasador Kova?evi?. Ko sem se jaz vrnil domov, je na zagrebškem letališ?u Andrej Marinc pri?aka in pravi: »Poslušaj, doma je vihar.« »Zakaj?« »Zaradi tvojih govorov v Ameriki.« In tako nastane ogromen problem okoli Stanovnikovih govorov v ZDA. Zgodovina o tem ne piše, jaz pa smatram za potrebno, da to povem. Zakaj? Zaradi tega, ker so se potem sprejemale resolucije na zvezni skupš?ini, po zadnji planinski vasi so morali sprejeti proti tistemu prekletemu slovenskemu Janezu resolucijo. In so sprejemali po celi Jugoslaviji resolucijo in zahtevali, da se magnetogram mojih govorov iz Washingtona natisne v ?asopisih. Jaz sem pa vse te rumene ?asopise sedaj prinesel s seboj, da vidite, da je bilo to res. Moram re?i, da so se po malem tudi norca delali v ?asopisih iz oblasti. Poglej, tukajle borbo vam pokažem, so napisali Visoka cena herojskog poteza. Kako bi rekel, posmeh je v slede?em. Jaz sem v govoru rekel, da smo mi, Jugoslovani takrat, pla?ali visoko ceno za gospodarske reforme, ki smo jih predvzeli. Sem rekel: »Poslušajte, ?e ho?ete tržno ekonomijo pa ?e ho?ete demokracijo, potem malo svojo mošnjo razvežite pa nam dajte pomo?.« To je bil smisel mojega govora. Seveda, Borba se je norca iz Miloševi?a delala, ker je dvignil tako kampanjo proti meni. Kampanjo je pa dvignil ne zaradi tega, ker je kdajkoli bilo natisnjeno, ampak zaradi tega, kar vam bom sedaj povedal. Namre?, jaz sem bil po malem impresioniran nad velikim avditorijem, ki so mi ga dali. To je bilo v Hotelu Hilton. Eden od prisotnih me je vprašal: »Kaj pa mislite na Miloševi?eve namere z Bosno?« Mene je jezik zasrbel pa sem rekel: »Zadnji? sem Miloševi?a v pala?i federacije sre?al pa sem mu rekel, ?e bo šel ?ez Drino, da se bo svetil nož in sem mu obrnil hrbet.« To sem jaz tam povedal in to je Miloševi? vedel. Ne zaradi mojih govorov, ampak zaradi tega, ker sem takrat rekel in kar se je na žalost uresni?ilo. Zaradi tega se je dvignila takrat tolikšna kampanja, od katere se je pa stvar potem nadaljevala v miting, se je nadaljevala v Bav?arjeve obiske pri predsednikih, mislim, Miran, da je bil tudi pri tebi pa pri Ku?anu in Bav?ar je vse to ne samo snemal, Bav?ar je bil predsednik komiteja za ?lovekove pravice. Predsednik komiteja za ?lovekove pravice je prišel k predsedniku predsedstva te republike s snemalnim aparatom in to ne samo posnel, to objavil in, Pavle, to tebi izro?il kot šefu ljubljanske policije. Se pravi, prijavil predsednika predsedstva republike policijskim oblastem. Ti, Tomaž, imam pa doma še tvoj dopis, si mi pa to lepo poslal in si rekel: »Pošiljam ti to, kar je Pavle ?elik od Bav?arja dobil in nisi proti meni izvedel nikakršne preiskave. Hvala ti danes.«
Tako približno, vidite, je stvar v predzgodovini tega dogajanja izgledala. Stvar je bila pa neverjetno delikatna. Delikatna je bila zaradi tega, ker je nad nami vesel Damoklejev me? izrednih razmer in prosim vas, vse, kar boste danes razpravljali, vedite, da je policija, takrat se je imenovala ljudska milica, morala delovati pod stalno pretnjo in pod stalno nevarnostjo, da vojska proglasi izredne razmere v Sloveniji. Vse je bilo pa prestreljeno. Nih?e ni ?isto to?no vedel, kdo je kje in kje stvari lahko …(nerazlo?no). Mene je za te Bav?arjeve zapise Kadijevi? na zveznem predsedstvu obtožil za veleizdajo. To pa vsi veste, kaj sledi veleizdaji. Zaradi tega morate vedeti, da je policija delovala permanentno pod to nevarnostjo in pretnjo, da vojska prevzame oblast v Sloveniji. Policija je pa bila takrat, ?e izvzamem teritorialno obrambo, edina in glavna oborožena sila, s katero je suverena Slovenija takrat razpolagala. To je situacija, v kateri smo bili. To je ena nevarnost, ki je bila povsod prisotna.
Druga nevarnost je pa dvoli?nost vseh akterjev, s katerimi smo imeli posla. Vsi so nam eno govorili, drugo pa delali. Naj vam dam primer. Na mednarodni ravni, ne samo, da je ameriški ambasador Cimerman meni eno govoril pa hvalil našo demokracijo pa demokratizacijo. Ko je prišel pa v Beograd je pa Miloševi?a hvalil zato, da je držal Jugoslavijo skupaj in mu pripovedoval, kako je to strateški interes NATA in Amerike, da Jugoslavijo drži skupaj.
Kolegij ambasadorjev beograjskih je poslal v Ljubljano ...(nerazlo?no), ambasadorjev beograjskih, holandskega ambasadorja, ki ni hotel priti na predsedstvo, ki je rekel: »Jaz privatno prihajam.« In me je zato povabil na ve?erjo v gostilno Vitez. Je pa rekel: »Ampak sem povabil gospoda Pu?nika tudi, tako da bom imel oba in da vama povem, da mi ambasadorji smatramo, da vi grešite proti demokraciji, ker ne pustite mitinga.« Pu?nik na to ve?erjo prišel ni, tako da sem bil s holandskim ambasadorjem sam. On mi je držal lekcijo, zakaj moramo miting dopustiti. Jaz sem imel pa izvle?ke iz ?asopisov, iz katerih je bilo popolnoma jasno natisnjeno, da naj tisti, ki imajo orožne liste, z orožjem pridejo na ta miting. Jaz sem to ambasadorju povedal in jaz sem to pred zveznim predsedstvom povedal. Ko sem pa pred zveznim predsedstvom povedal, da obstoji nevarnost, da pride do ogrožanja ?loveških življenj, je pa predsedujo?i Dizdarevi? rekel besedo za besedo: »Pri?aš koješta!« Ampak midva nisva bila na ti, sva bila na vi. Tega v svojih memoarjih ni napisal. Nato se je oglasil pa Gra?anin, ki je prišel iz Zagreba na sestanek s teboj, Tomaž, je pa Gra?anin rekel besede: »Govori istinu.« In to je bilo odlo?ilno. Po tem so miting odpovedali. To dejstvo odpovedi tega mitinga je pa to, s ?imer sem jaz danes za?el. Zmagati brez žrtev. Miting so odpovedali zaradi tega, Tomaž, ker si jim ti v Zagrebu povedal, bilo popolnoma jasno, da je Slovenija hermeti?no zaprta in da ?ez ne bodo prišli.
Dvoli?nost mednarodne diplomacije je bila pa v slede?em. Oni so na eni strani podpirali demokratizacijo Slovenije, na drugi strani pa centralizacijo Jugoslavije, voda z ognjem pa ne gre skupaj. Zaradi tega so oni na tihem priželjkovali, da pride do neredov pri nas in da pokažejo, da naša demokracija ne funkcionira. To seveda bi pa odprlo potem pa vrata vse do izrednih razmer. Dvoli?ni so bili tudi naši sosedje. Na Hrvaškem sem slišal, ko sem ?esto prihajal v Zagreb, so rekli: »Ja sam po nacionalnosti Hrvat, a po ubedjenju Slovenac.« Takrat smo imeli mi s svojo demokratizacijo tak ugled na Hrvaškem, da so se, kot vidite, prakti?no deklarirali demokrati?no usmerjeni ljudje za Slovence. Ko smo pa mi miting prepovedali, spomnim se, Miran, pa šli na tisti sestanek s Stosi?em. Na koncu je bilo vprašanje, ali bomo dali finalno komunike ali ne. Sem rekel: »Raje ne, bomo tako pustili, saj smo se lepo pogovarjali.« Pa je Stosi? rekel: »Poslušal si. Ti policaji, ki so te spremljali, so bili Srbi. Saj se bo to vedelo, ali damo komunike ali ne, se bo vedelo, da ste prišli.« Ko smo pa prišli, je pa glavni argument bil ta, da ?e boste vi zaprli meje, potem bodo v Zagreb prišli. Bomo pa mi nesre?o imeli na svoji glavi. Tako, kot re?em, je bila dvoli?nost tudi na hrvaški strani. Kon?no je dvoli?no vlogo igrala tudi naša opozicija, slovenska opozicija. Tomaž, se spomniš, to je bilo na Magistratu. Takrat je Odbor za ?lovekove pravice tebe preganjal, zaradi tega, ker so te obtoževali, ?eš da si ti aretiral Janšo. ?eprav je bilo popolnoma jasno, da je po jugoslovanskih zakonih, ?e bi dovolili, da vojska aretira nekoga na našem suverenem ozemlju, bi mi svojo suverenost kompromitirali. Tisti, ki je lahko vršil aretacijo, je bila samo milica oz. policija, ne pa vojska. Ti si samo ustavno dolžnost izvrševal, ni? drugega. So pa bili in so tvojo glavo hoteli imeti. Takrat sem šel na Magistrat in sem rekel: »Za Tomaža Ertla dam pa jaz roko v ogenj.« In potem veš, kako je tista roka v ognju po Mladini odmevala pa po ?asopisih. Tu je bila tudi dvoli?nost. Na eni strani so ploskali naši demokratizaciji, na drugi so pa rekli, da jih je treba sneti. Mi moramo priti na oblast. Tako, vidite, smo mi takrat v vsaki odlo?itvi, ki smo jo sprejemali, bili pred tolikimi mlinskimi kamni, kot sem že prej za?el prej z latinskimi pregovori, latinski pregovor pravi …… (nerazlo?no). Kdor se ho?e izogniti Scili, treš?i v Karibdo. Ker je bil tisti preliv med Scilo in Karibdo tako ozek. V takih okoliš?inah, morate vedeti, so se takrat odlo?itve sprejemale. Nikoli nisi vedel, ?e se izogneš eni nevarnosti, ?e ne boš treš?il v drugo. Nikdar nisi vedel, ali je tisti dokument, ki so ga našli pri Janši, ali je res prišel preko Tasi?a k Janši, ali ga je zvezna policija plasirala zato, da bi vas kompromitirala in da bi lahko rekli: tako, mi imamo dokaz, da je ta vojni dokument prišel do Janše. Slovenska policija za to ve pa ni? ne ukrepa, zato moramo mi ukrepati. Zaradi tega je policija takrat morala ukrepati.
Mene zanima predvsem, kaj je vse to na dolgi rok pomenilo. Jaz smatram, da je ta akcija Sever bila za slovensko zgodovino ni? manj pomembna, kot je bila naša NOB, kjer je 35.000 moralo življenja žrtvovati v borbenih vrstah. Ni? manj pomembna, kot je bila vojna za Slovenijo, kjer je bilo 12 ali a15 žrtev na naši strani, je ?isto vseeno, ali jih je bilo 12, 15 ali pa 15.000. Tragi?na je vsaka žrtev, ki pade za domovino, ali je to številka v stotih, tiso?ih ali pa v nekaj edinicah.
Zaradi tega bi hotel slede?e re?i za konec. To, kar se je po teh mitingih dogodilo, namre?, da je srbska gospodarska zbornica proglasila trgovinski embargo na Slovenijo, to je najboljša potrditev tega, da ste vi takrat branili slovensko neodvisnost. ?e ne bi takrat bilo vaše obrambe, potem je popolnoma jasno, da bi se cela zgradba našega osamosvajanja zatrla že v korenini. Po definiciji Združenih narodov in vi veste, da sem 30 let delal v Združenih narodih, po definiciji Združenih narodov je trgovinski embargo agresija. Mi smo bili izpostavljeni agresiji že takrat in smo zaradi tega že takrat, tudi po mednarodnem pravu, imeli vso pravico sebe braniti in milica je takrat ubranila Slovenijo, ?eprav na sre?o ni bilo treba streljati. Je pa bilo vse pripravljeno, da bi tudi do streljanja prišlo.
Drugo, kar je, smatram, da je tako strahovito pomembno, je to in to je nekako sporo?ilo tudi današnji policiji. Policija oz. milica je takrat lahko delovala tako, kot je delovala, ker je bila profesionalno popolnoma integralna. Tu ni bilo ni?, ali bom izvršil naloge, ali ne bom izvršil nalog, ko je bil nalog dan, je bil nalog izvršen. Vedelo se je, da nalog prihaja od suverenega državnega vodstva. Prepoved mitinga je bila najprej na ?isto upravni ravni sprejeta od ljubljanske ob?inske oz. policijske oblasti. Potem je prišla na predsedstvo. Tam smo se dogovorili, smo rekli: »To bomo rekli ne, ampak gre prvo naš predsednik v Beograd in zahteva od Zveznega predsedstva, da miting prepovedo.« Ker niso hoteli miting prepovedati, sem se jaz vrnil in sem rekel: »Žal niso sprejeli naše zahteve.« Na tej jutranji kavi smo se dogovorili: Šinigoj bo s Tomažem, se pravi s sekretariatom za notranje zadeve izvedel prepoved. Miran Potr? bo pa preko skupš?ine izvedel posebno skupš?insko sprejemanje te odlo?itve. Ta odlo?itev je bila sprejeta v tej hiši in, Miran, ti se spomniš, vi ste to odlo?itev sprejeli. Jaz sem pa potem prišel na vse to še en govor držati, kjer sem v imenu predsedstva to odlo?itev slovenske skupš?ine sprejel. Ta odlo?itev je bila od za?etka pa do konca popolnoma ustavna, popolnoma zakonita. Iz tega ji sledi en nauk: policija je oborožena roka suverene države. Policija je poklicana, da š?iti ustavo in zakon. Policija je v akciji Sever š?itila ustavo in zakon in nikakršne politike. Politika je bila naša. Tu je pa ?rta in se politika neha. Od tu naprej so pa suverene odlo?itve zakona, ki jih instrumenti oz. aparati te družbe izvajajo.
In kon?no, tvoj kolega Bukovnik v svoji knjigi lepo piše, kako so avtobusi, ki so posebno enoto milice prevažali iz Ptuja in Maribora proti Dobovi in Krškemu, kako so jih ljudje pri?akovali po vaseh, ob strani ceste. Z rožami so jih pri?akali, ploskali so jim. Milica in slovenska oblast je imela takrat popolnoma za seboj slovenski narod. Slovenski narod je bil takrat tako enoten, kot je bil kasneje ob plebiscitu, ob tem, da se je zavedal, da sedaj gre za njegovo usodo in je v akciji milice videl svojega zaš?itnika. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Torej hvala za prispevek o najslajši zmagi. Sedaj pa vabim Mirana Potr?a, podpredsednika Državnega zbora Republike Slovenije in nekdanjega predsednika Skupš?ine Socialisti?ne republike Slovenije in ustavne komisije Skupš?ine SRS, da predstavi svoj prispevek. Izvolite.
MIRAN POTR?: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem udeležencem posveta, posebej spoštovanim visokim gostom in ?lanom policijsko-veteranskega združenja Sever. Ko sem poslušal dr. Petra in posebej prijatelja Janeza Stanovnika se ugotovil, da bi bil pravzaprav en referat dovolj. Vendar mi ne zamerite, ?e bom kakšno stvar ponovil, kakšno pa mogo?e iz kakšnih drugih okoliš?in bolj suhoparno povedal. Ni škoda, ?e bomo iz razli?nih okoliš?in osvetlili iste dogodke in ?e nas bodo argumenti pripeljali do istih sklepov. Toliko bolj bodo ti sklepi vredni. Konec 1989 je bil ?as velikih pri?akovanj, dejanj in odlo?itev. Padel je berlinski zid, simbol delitve sveta na politi?ne bloke, spreminjal se je politi?ni zemljevid Evrope. V ta ?as spada tudi akcija Sever, odlo?itev za prepoved mitinga resnice, ki naj bi bil 1. decembra 1989 v Ljubljani. Odpoved so sprejeli pristojni oblastni organi, izvedli pa organi za notranje zadeve in slovenska milica. S prepovedjo mitinga resnice so slovenski oblastni organi proti volji zveznih organov zagotovili uresni?evanje efektivne oblasti na celotnem ozemlju Slovenije. Jugoslavija se je v tem ?asu soo?ala z resnimi težavami. Vse mo?nejša so bila spoznanja, da so potrebne reforme, gospodarske in politi?ne. V Sloveniji so bile zahteve po družbenih spremembah vse bolj odlo?ne, že v letu 1988 se je oblikovalo gibanje, ki je zahtevalo ukinjanje ostankov enopartijskega monopola ter ekonomsko in politi?no neodvisnost Slovenije vse do samostojne in neodvisne države. Toda v Jugoslaviji so bile pretežno še na oblasti sile, ki niso doumele nujnosti sprememb. Konflikt, zaenkrat politi?en, je bil že prisoten. Nadaljnje polarizacije pa niso izklju?evale niti uporabe sile. Slovenija se je krepitvi unitarizma uprla že pri spreminjanju zvezne ustave v letu 1988, uprla se je 14 to?kam predloga sprememb in to je bilo prvi?, da je skupš?ina katere od republik nepreklicno nasprotovala skupnim odlo?itvam. Od teh 14 13 odlo?itev ni bilo nikoli uveljavljenih in to je ena od to?k, ki mislim, da jo, kot je rekel moj prijatelj Janez, zgodovina mora še pogledati. Ocene o tem so namre? zaenkrat zelo malo prisotne v javnosti. Maja 1989 so na zahtevo Jugoslovanske ljudske armade aretirani Ivan Borštnar, Janez Janša, David Tasi? in Franci Zavrl. V korist obsojenih se aktivirajo vsi oblastni in politi?ni organi v Sloveniji. Slovenska skupš?ina ustanovi komisijo za celovito prou?itev okoliš?in in posledic procesa proti ?etverici, prvo preiskovalno komisijo v Sloveniji. Arogantno ravnanje vojaških sodnih oblasti pa pospešuje med ljudmi protiarmadno razpoloženje. To v drugih delih Jugoslavije in organih Federacije utrdi ocene, da v Sloveniji poteka protirevolucija. Ustavna komisija slovenske skupš?ine samostojno pripravi amandmaje k slovenski ustavi. Usmerjeni so v uveljavitev suverenosti Slovenije, v uveljavljanje parlamentarne demokracije, v svobodno politi?no organiziranje in ve?strankarske volitve, v uveljavljanje ?lovekovih pravic in temeljnih svoboš?in, v tržno gospodarstvo in nove družbene odnose. Unitaristi?ne sile v Jugoslaviji za?no organizirano gonjo proti njihovemu sprejemu. Nosilce teh sprememb se poskuša ustrahovati. Slovenska skupš?ina kljub grožnjam in ob nerazumevanju tudi mednarodne javnosti 27. septembra 1989 sprejme ustavne amandmaje k slovenski ustavi, delegati spontano zapojejo novo slovensko himno. Za položaj Slovenije v Jugoslaviji so bili posebej pomembni trije amandmaji: amandma 10, da je Slovenija v sestavi Jugoslavije na temeljni trajne, celovite in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodlo?be, ki vklju?uje tudi pravico do odcepitve in združitve; amandma 62, da je Skupš?ina Socialisti?ne republike Slovenije dolžna sprejemati ukrepe, s katerimi se zagotovi varovanje z ustavo dolo?enega položaja in pravi Slovenije in še posebej amandma 63, da na obmo?ju Socialisti?ne republike Slovenije ali njenem delu nih?e ne sme brez soglasja skupš?ine razglasiti izrednih razmer in odrediti kakršnih koli ukrepov v zvezi z njimi. Znani publicist, ki je bil danes že omenjen, gospod Viktor Majer je ob njihovem sprejemu zapisal (citiram): »Nenazadnje so slovenska ustavna dopolnila zaprla pot k centralisti?nim ustavnim reformam, s ?imer je bila prva Miloševi?eva opcija, ustvarjanje Jugoslavije pod srbsko hegemonijo, mo?no ogrožena.« Sprejem slovenskih ustavnih dopolnil ni pomenil slovesa Slovenije od Jugoslavije, pomenil pa je ponudbo ali pa že uresni?itev asimetri?ne federacije. ?eprav Jugoslavija in z njo Slovenija ni bila ?lanica nobenega politi?nega bloka, so spremembe v mednarodnih odnosih, posebej nova politika v Sovjetski zvezi, vplivale tudi na nas. Padec berlinskega zidu ni pomenil le podlage za združitev obeh Nem?ij, temve? tudi za spremembe režima v državah Varšavskega pakta brez bojazni za intervencijo Sovjetske zveze. To so bile ugodnejše okoliš?ine tudi za spremembe v Jugoslaviji. Kljub temu so zvezni organi še vedno poskušali prepre?iti njihov sprejem. Ko na uradnih organih, Predsedstvu SFRJ, Zveznem izvršnem svetu in Skupš?ini SFRJ ter ustavnem sodiš?u, s politi?no akcijo in tudi na ulici z mitingi niso uspeli onemogo?iti njihovega sprejema, so grozili s silo. Najostrejši je bil predsednik zveznega predsedstva Borisav Jovi?, skupaj z Janezom Stanovnikom sva bila na tem razgovoru, v svoji knjigi pa je zapisal (citiram): »…da bi po ocenah predsedstva (Jugoslavije namre?) sprejem amandmajev v predloženem besedilu pomenil neposredno ogrožanje celovitosti države in rušenje z ustavo dolo?ene ureditve ter da predsedstvo tega ne bo dovolilo in bo uporabilo vse, z zakonom predvidene ukrepe, da do tega ne bo prišlo.« Kdor pozna takratno terminologijo, ve, da je to direktna napoved uporabe sile. Toda ne delajmo si utvar. ?eprav smo umirjali razmere, so bili slovenski ustavni amandmaji res že podlaga za ustvarjanje pogojev za osamosvojitev. In slovenski organi so nadaljevali z aktivnostmi, ki so to zagotavljali. Slovenija je poudarjala, da zaradi srbske blokade ne deluje jugoslovanski trg, kar je bilo seveda res, zaradi ?esar je nehala izpolnjevati svoje obveznosti do federacije. Unitaristi?ne sile ne vidijo ve? poti, kako bi zaustavili krepitev slovenske državnosti. Zato se tudi same poslužijo metode, ki je zrušila nezaželeno oblast v ?rni Gori in Vojvodini, organiziranih, množi?nih, nacionalisti?nih demonstracij. Organizatorji teh demonstracij napovejo svoj miting resnice v Ljubljani za 1. december 1989. Pod pretvezo sporo?iti slovenski javnosti tako imenovano resnico o Kosovu se želi destabilizirati politi?ne razmere v Sloveniji, morda celo do stanja, ki bi zveznim oblastem služilo za izgovor o uvedbi izrednih razmer. Napetosti in medsebojne obtožbe so namre? že dosegle to?ko, ko bi lahko vsako neposredno soo?enje demonstrantov s prebivalci Slovenije, izzvano s posami?nim nasilnim dejanjem, povzro?ilo množi?en konflikt, ki bi ga bilo težko nadzorovati. Da bi to prepre?ili, se slovensko politi?no vodstvo in državni organi odlo?ijo, da se miting prepove. Toda tako kot pri sprejemanju ustavnih amandmajev smo želeli in morali tudi tokrat ravnati legalisti?no, v okviru in sklicujo? se na zakonske predpise, saj smo se zavedali, da prepoved mitinga pomeni prepoved prostega gibanja in ravnanje, ki bo politi?no, pravno in ?ustveno sprejeto kot nesprejemljivo. Slovensko politi?no vodstvo, kot je kolega Stanovnik že povedal, se je odlo?ilo, da uveljavi pravne poti za prepoved in dejansko prepre?itev mitinga resnice. 20. novembra 1989 Mestni sekretariat za notranje zadeve Ljubljana izda odlo?bo, s katero zavrne vlogo organizatorjev za javni shod v Ljubljani, odlo?ba je izdana na podlagi 12. ?lena Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah z utemeljitvijo, da po presoji vloge, njene dopolnitve in posledic, ki jih napovedani shod že ima v slovenski javnosti, javnega shoda ni mogo?e dovoliti, saj je na shodu mogo?e pri?akovati dejavnosti, ki niso skladne z zakonom in pomenijo razpihovanje nacionalnega sovraštva in nestrpnosti ter možen nasilni potek javnega shoda in motenje javnega reda in miru. 22. novembra 1989 so bili o vsebini te odlo?be seznanjeni vsi zbori skupš?ine Slovenije in v celoti podprli zakonito odlo?itev mestnega sekretariata o prepovedi za 1. december napovedanega mitinga. Naložili so pristojnim organom v Sloveniji, da sprejmejo ukrepe, da se odlo?itev o prepovedi mitinga izvrši in zagotovi varnost delovnih ljudi in ob?anov ter suverenost Slovenije. Izrazili so pri?akovanje, da bodo vsi organi na obmo?ju Jugoslavije prepre?ili organizirani pohod mitingašev v Ljubljano. Ker so se aktivnosti za izvedbo mitinga v Jugoslavijo kljub temu nadaljevale, 27. novembra 1989 Predsedstvo Socialisti?ne republike Slovenije ugotovi, da so nastali pogoji, ko je za zavarovanje javnega reda, življenja ljudi in premoženja potrebno sprejeti ukrepe, ki prepovedujejo gibanje ali sestajanje na dolo?enih krajih in o tem obvestilo Izvršni svet skupš?ine Slovenije. V skladu s to odlo?itvijo predsedstva je izvršni svet še isti dan (se pravi 27. novembra 1989) sprejel sklep, s katerim je naložil republiškemu sekretarju gospodu Ertlu, da sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti. 29. novembra je tako republiški sekretar za notranje zadeve izdal 3 odredbe: prvo o prepovedi gibanja vseh osebam, ki so namenjene na javne shode ali javne prireditve, prepovedane z odredbo republiškega sekretariata, drugo o prepovedi prometa vseh motornih vozil, s katerimi se prevažajo osebe, namenjene na prepovedane javne shode in javne prireditve in tretjo o prepovedi sestajanja ob?anov na javnih mestih in javnih prireditvah. S tem so bile z legalnimi akti v skladu z zakonom sprejete formalne odlo?itve o prepovedi mitinga. V trenutku sprejema te odlo?itve, ko so bile grožnje, da se miting realizira, še zelo realne, je bilo to izjemno pogumno dejanje. Mogo?e ga je bilo sprejeti, ker, tako sam ocenjujem, je v Sloveniji vladala popolna enotnost vodstva, novonastalih politi?nih strank in gibanj ter ljudstva o nujnosti odpora unitarizmu v Jugoslaviji, so bile enotno spoznane možne posledice izvedbe mitinga v Ljubljani in je Republika Slovenija, kar je pomembno poudariti, razpolagala z odli?no organizirano, usposobljeno in z visoko moralo prežeto oboroženo silo, slovensko milico, ki je bila sposobna in pripravljena odlo?itev o prepovedi mitinga tudi udejanjiti. Po uspešni izvedbi akcije je o njej 11. decembra 1989 ponovno razpravljala skupš?ina Slovenije. Poudarila je izjemno profesionalnost, s katero so bile opravljene vse priprave in izvedene vse aktivnosti, da je prepoved mitinga v celoti uspela. Poudarila je, da v je prepovedi mitinga Slovenija delovala kot pravna država. Odlo?ala je v državnih organih, zakonito, skladno s pooblastili in pristojnostmi, odlo?no, upoštevaje vse posledice sprejetih odlo?itev. Odlo?itve so bile akt suverene pravne države, s katero se ta potrjuje in utrjuje. Sprejeti ukrepi so se izvajali zakonito, dosledno in profesionalno. Ocenila je, da Republiški sekretariat za notranje zadeve in posebej delavci milice za svoje delovanje zaslužijo vso priznanje. Kršenja ?lovekovih pravic v nasprotju z ustavo in zakoni ni bilo. Republika Slovenija je z zakonitimi sredstvi branila demokracijo in se uprla nespoštovanju zakona. Sprejeti ukrepi so bili takoj, ko so odpadli razlogi za zanje, preklicani. S prepovedjo mitinga in zakonitimi ukrepi za uresni?itev te odlo?be so bili zavarovani javni red in mir ter varnost ljudi in premoženja. Poudarjeno je bilo, da bo Skupš?ina Socialisti?ne republike Slovenije v okviru svojih pravic in dolžnosti tudi v bodo?e odlo?no varovala in uresni?evala suverene pravice slovenskega naroda. Zato, trdim, niso pretirane besede, da se je ob izvedbi aktivnosti za prepoved mitinga resnice pokazala sposobnost slovenskih državnih organov, da zakonito uresni?ujejo efektivno oblast na vsem ozemlju Slovenije. To je vlilo samozavest vsem pripadnikom organov za notranje zadeve pa tudi vsem državljankam in državljanom in predstavljalo dobro popotnico za kasnejše aktivnosti, ki so nas ?akale na poti uresni?evanja nadaljnjih odlo?itev za samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije. Izvedba akcije Sever je pokazala, da smo že pripravljeni in sposobni biti država. Vsaj to oceno in priznanje si zaslužijo vsi, ki so v njej politi?no in izvedbeno odlo?ali in sodelovali. In na koncu naj mi bo dovoljeno, da za nekoliko bolj sve?ani sklep tega opisa ?asa in teh dogajanj preforziram misli našega pesnika Toneta Pav?ka o delovanju skupš?ine, katere delegat je bil tudi sam, in upam trditi, posredno tudi v delovanju vseslovenske politike tistega ?asa. Je namre? na zadnji seji skupš?ine 29. marca 1990 dejal (citiram): »Kakor ni ni?esar iz ni?, je bilo nekaj semena za jutrišnjo žetev posejanega v tem mandatu, v tej skupš?ini. In ?e ni mostov, smo vsaj brvi postavljali iz danes v jutri, bili vez prehoda iz enega obdobja v drugo. Tako je v našem koncu tudi že za?etek novega.« Naj bo ta misel v razmislek vsem, ki znova tudi danes poskušajo zidati in ustvarjati pregrade med v?eraj in danes. Kot da je danes vse in da ni bilo v?eraj ni?. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Sedaj pa vabim g. Tomaža Ertla, republiškega sekretarja za notranje zadeve v obdobju 1980 – 1990, ki nam bo predstavil prispevek Pot do prepre?itve t.i. mitinga resnice. Izvolite.
TOMAŽ ERTL: Moj prispevek bo omejen zgolj na organe za notranje zadeve, ker mislim, da vse ob tem lahko drugi, tako kot že doslej, lepše povedo.
Akcija Sever je bila uspešen in vsestranski preizkus dolgoletnega izobraževanja in usposabljanja delavcev organov za notranje zadeve. Izhodiš?e prizadevanj v organih za notranje zadeve je bilo zagotoviti zakonito in ljudem prijazno zagotavljanje varnega življenja. Temu cilju je bilo podrejeno izobraževanje in usposabljanje, za katerega je Slovenija desetletja polagala veliko denarja. Prepri?ani smo bili, da u?inkovito, hkrati prijazno ljudem zagotavljati varnost, lahko zagotovijo samo delavci, ki imajo primerno splošno izobrazbo in usposobljenost za varno poseganje v primeru potrebe. Namre?, delavec organov za notranje zadeve ima pooblastila, da uporabi prisilna sredstva. V skrajnem primeru celo orožje. Ko pride do tega, da mora ukrepati, je sam, se nima ?asa s kom posvetovati, v hipu se mora odlo?iti, katerega od teh sredstev in na kakšen na?in ga bo uporabil. Ta sistem izobraževanja v organih za notranje zadeve je bil odprt sistem. V tem procesu so poleg naših lastnih izobraževalnih kadrov sodelovali številni strokovnjaki iz Slovenije. Predvsem je tu najbrž treba povedati, da so številni profesorji pravne fakultete Slovenije bili naši redni predavatelji. Imeli smo visoko šolo kot poseben oddelek pravne fakultete. To je bila tista naša želja, da vse to izobraževanje in usposabljanje približamo neposrednim potrebam in zahtevam slovenskega naroda. Tako kot povsod po Evropi smo se sre?evali s protesti, zborovanji in razli?nimi oblikami nezadovoljstva, ki jih je organizirala civilna iniciativa. Napovedani miting v marcu 1989 in posebno miting 31. decembra sta bila organizirana izven Slovenije, organizirali pa so jih državna vodstva v Srbiji in ?rni Gori s skrajno sovražnim spolitiziranjem. Cilji, ki so jih mitingašem dolo?ili organizatorji, ni bila kritika oblasti v Sloveniji, ampak njeno rušenje. Protestniki niso bili Slovenci, ampak so prihajali iz Srbije in ?rne Gore. Rušenje politi?nega in državnega vodstva v Sloveniji ne bi uspel. Je potrebno z mitingom resnice mednarodne skupnosti pokazati, kdo razdira Jugoslavijo in hkrati ustvariti, ?e bo le mogo?e, razmere, ki bi opravi?evale uvedbo izrednih razmer in s tem intervencijo zveznih organov za notranje zadeve, vklju?no z JLA v Sloveniji.
V akciji Sever je bila pred organe za notranje zadeve postavljena nova, do tedaj nepoznana naloga. Vprašanje je bilo, ali je izobraževalni sistem in program usposabljanja, o katerem sem govoril na za?etku, zagotovil uspešno delovanje tudi v takih razmerah. Akcija Sever je pokazala, da ima slovenska milica tudi za take razmere usposobljen vodilni kader, kader, ki ni sposoben samo na?rtovati akcije za dosego nekega cilja, ampak tudi na?in delovanja, da bodo posledice ?im manjše. V razmerah, v katerih je potekala akcija Sever, so se postavljala mnoga nova dodatna vprašanja, ki se jih prej nismo zavedali. Nih?e ni mogel predvideti, kako se bodo skrajno spolitizirani mitingaši odzvali na ukrepe organov za notranje zadeve. V Sloveniji so bili ogor?eni in mnogi so ponujali pomo? milici. 70.000 lovcev, orožje, ki so ga imeli na domovih pripadniki teritorialne obrambe in neregistrirano orožje, nad katerim ni bilo pregleda, je bila potencialna možnost za neželene dogodke in posledice. Lahko bi se zgodilo, da bi delavci organov za notranje zadeve morali zavarovati mitingaše pred nerazsodnimi posamezniki, ?eprav ni bilo resne grožnje, da bi lahko prišlo proti mitingu. Te možnosti ?isto povsem ni bilo mogo?e izklju?iti.
Da bi zmanjšali to nevarnost, je operativni štab akcije Sever predlagal, da mitingašem ne dovolimo odhoda v Ljubljano ali drugo mesto v Sloveniji in da takoj, ko prestopijo mejo, vodje mitinga aretiramo in pristaše zadržimo v Krakovskem gozdu. Milica se je v hipu spremenila v obrambo Slovenije na njeni meji. Zakon o javnih shodih seveda takih postopkov ni predvideval in smo morali zato ponovno preverjati pooblastila, ki jih v takem primeru milica ima. Ho?em povedati to. ?eprav so organi za notranje zadeve izklju?no omejeni na vzdrževanje javnega reda in miru, se pravi na zavarovanje in mirno življenje posameznika ali v primerih, ko je to potrebno, skupine ljudi. V tem primeru je tako, kot je že gospod Stanovnik ugotovil, v hipu postala slovenska milica oborožena sila slovenske države ali republike takrat, ki je branila splošen interes te države, ne ve? samo varno življenje posameznika. Slovenska milica je lahko naredila ta preobrat v eni sami no?i, dokazuje, da je bil sistem izobraževanja in usposabljanja v vseh preteklih letih koristen in dober.
Kljub vsem tem ukrepom pod pritiskom izvesti to akcijo s kar najmanj žrtvami, je še vedno ostajalo veliko vprašanj, na katere nih?e ni mogel odgovoriti. Zato se mi je zdelo primerno, da zahtevam od zveznega sekretarja, da skli?e sestanek republiških sekretarjev, kjer bi skušal dose?i, da mitinga sploh ne bi bilo, se pravi, da bi ga odpovedali. Sestanek je bil 28. novembra. Zvezni sekretar je v svojem uvodu povedal, da sem ga obvestil o prepovedi mitinga v Ljubljani. Zato bi se morali pogovoriti, kako prepre?iti kršenje javnega reda in miru, ne mitinga. Diskusija se je po njegovem uvodu nadaljevala, kot da niso obveš?eni o prepovedi. Nepri?akovano je bilo celo poro?anje ?rnogorskega sekretarja, da bo mitingaše spremljalo 40 ?rnogorskih mili?nikov. Jasno je bilo, da kakršno koli sklicevanje na odlo?be slovenske skupš?ine, zakon in ustavo, ne bo vplivalo na organizatorje mitinga. Prvotno pripravljeno diskusijo sem moral nadomestiti z grožnjo, da bo slovenska milica brez zadržkov prepre?ila odhod v Ljubljano, ne glede na posledice in da mili?niki iz ?rne Gore na tleh Slovenije lahko izzovejo samo konflikt, ker slovenska milica ne bo dovolila nikakršnega ukrepanja. Mitingaše bomo odvedli v gozd, dokler se ne odlo?ijo, da se mirno vrnejo domov. Za vodje mitinga so zaporni nalogi napisani. Ugotovitev zveznega sekretarja je bila: »Torej, Slovenijo braniš na Kolpi.« Odšel je s sestanka s kupom in o ?em se je pogovarjal iz Zagreba, mi ni znano. Zaklju?ek sestanka je bil, da morajo vsi državljani SFR Jugoslavije spoštovati odlo?be pooblaš?enih organov, ki so sprejeti na osnovi zakonov in ustave. Zaklju?ek sestanka, seveda, takole, kot sem ga povedal, ni zagotavljal, da bo miting v resnici odpovedan, zato so tudi po moji vrnitvi iz Zagreba vsi ukrepi, ki jih je sprejemal operativni štab akcije Sever, veljali še naprej.
Brez akcije Sever bi se sestanek v Zagrebu zaklju?il, da morajo organizatorji mitinga skrbeti, da ne bo prišlo do kršitev javnega reda in miru. Šele grožnja, da se bodo mitingaši že na meji sre?ali z oboroženo silo in bodo postali njeni ujetniki dale? od Ljubljane, je vsilil dvom tudi v prisotne na tem sestanku v Zagrebu in zveznega sekretarja. Miting resnice je bil vrh pritiskov na Slovenijo, da se poslušno pridruži Miloševi?evi viziji enotne Jugoslavije, ki je bila tudi vizija JLA. Za enotno Jugoslavijo bi bil zahodni svet pripravljen spregledati nedemokrati?no centralizacijo Jugoslavije. Z akcijo Sever je moralo slovensko državno in politi?no vodstvo pokazati, da take Jugoslavije ne sprejema.
Miting resnice je bil Miloševi?ev odgovor tudi na številne, za nemoteno centralizacijo, nujne ukrepe, ki jih je Slovenija zavra?ala. Pri tem organi za notranje zadeve niso bili izvzeti in smo bili pod neprestanim pritiskom, da moramo ostreje ukrepati proti nosilcem kontrarevolucije v Sloveniji. Kolikor bolj so se družbene razmere v Jugoslaviji zaostrovale in kolikor ve? je bilo težav s Slovenijo, da bi ji vsilili nekatere spremembe, toliko ve? je bilo vprašanj, zakaj organi za notranje zadeve Slovenije ne ukrepamo iz zahtev, da to storimo. Še najlažje je bilo od vseh teh pritiskov zavra?ati zahtevo, da moramo ostreje nastopati proti vsem oblikam prisotnega nacionalizma. Slovenci nismo imeli nobenih ozemeljskih zahtev. Nismo zahtevali, da nam drugi narodi priznajo kakršen koli poseben status v SFRJ. ?e je kdo po tedanjih merilih nacionalisti?no izpadel v gostilni pa ni bilo primerljivo z memorandumom, ki ni doživel niti kritike, kaj šele ukrepov organov za notranje zadeve. Z obrazložitvijo, da je potrebno za zavarovanje tujih predstavništev v Beogradu ustanoviti zvezno enoto milice, sem videl, da je to lahko poskus, ali pa sem bil takrat že preve? prestrašen pred vsakim takim ukrepom, lahko poskus, da bo ta enota v primernih okoliš?inah delovala kjerkoli. V bistvu se je tej ideji uprlo na zelo preprost na?in. Zakon o notranjih zadevah je dovoljeval slovenskega mili?nika premestiti na delo v kateri koli kraj v Sloveniji. Seveda pa ne izven Slovenije, zato smo takrat povedali, ne bomo ovirali, ?e bo kdo želel prostovoljno iti v Beograd, ampak mi nobene odlo?be nobenemu mili?niku za v Beograd ne bomo napisali.
Ob izidu 57. številke Nove revije bi po mišljenju zveznega sekretarja morali ukrepati. Da bi se dogovorili, kako bo to potekalo, je zvezni sekretar prišel v Ljubljano. Razložil sem mu, da je po zakonu kaznivo propagiranje nasilnega rušenja ustavne ureditve. Na vprašanje, kje v knjigi vidi tako kaznivo dejanje, je priznal, da knjige ni ?ital. Razložil sem mu, da sem se v Sloveniji uprl geslu, da naj organi za notranje zadeve kar tako prijavljajo kazniva dejanja, sodiš?e bo pa že ugotovilo, ali gre za kaznivo dejanje ali ne gre. S tem seveda bi se število zavrnjenih prijavljenih kaznivih dejanj za?elo pove?evati in upravi?eno bi slovenska javnost ocenila, da organi za notranje zadeve po nepotrebnem vznemirjamo ljudi. Torej, ?e v Sloveniji tako velja, potem moram povedati sekretarju, da bi prijava kaznivega dejanja iz 57. številke Nove revije ne pomirila ?isto ni? drugega kot kompromitacijo slovenskih organov za notranje zadeve. Ker na podlagi naše tožilstvo bi strogo po zakonu ocenjevalo, ali gre za kaznivo dejanje ali ne, in ker tega ne bi našlo, bi nam to vrnilo kot nepotrebno.
Organi za notranje zadeve so bili v izklju?ni pristojnosti republiških zakonodajnih organov. Zato so bile razlike ne samo v notranji organizaciji in vsebini delovanja, ampak tudi po zunanjem izgledu mili?niki glede na posamezne republike. Pojavljala se je zahteva, da morajo imeti vsi mili?niki v Jugoslaviji enake uniforme. Najbolj je motilo, da so imeli mili?niki v Sloveniji in na Hrvaškem na rokavu nacionalne embleme. Strah, da to pomeni, da se bodo mili?niki katere koli republike lahko nenadzorovano pojavljali kjerkoli, je bil ob napovedanem mitingu potrjen. 40 mili?nikov iz ?rne Gore naj bi varovalo v Sloveniji mitingaše iz ?rne Gore. Ker nobeno dokazovanje, da to v Sloveniji ne bo sprejeto brez upora, sem prosil tovariša Popita in Ku?ana, naj zveznega sekretarja povabita v Sloveniji in mu povesta, da to ni samo moja kaprica in z njuno pomo?jo je emblem slovenske milice ostal na uniformah. Prišlo je potem do nekih majhnih sprememb, ki pa po mojem niso v ni?emer spremenile videza slovenskega mili?nika.
Služba državne varnosti je bila služba v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Zvezna služba državne varnosti je bila pooblaš?ena samo koordinirati delo na podro?ju državne varnosti. Kdo in zakaj je naenkrat predlagal dopolnitev zveznega zakona o državni varnosti? Predlog je bil, da se zakon dopolni tako, da bo zvezna Služba za državno varnost imela poleg naloge koordinirati tudi pooblastilo za neposredno ukrepanje. Mislim, da se mi ni treba dokazovati, da se mi je v hipu, ko sem to slišal, odvil film v zvezi s 57. številko Nove revije. Edina pot, ki je bila primerna, je bila, da svet za varstvo ustavne ureditve v Sloveniji preko zveznega predsedstva skuša prepre?iti tako dopolnilo k zveznemu zakonu o državni varnosti. Sre?a je bila, da je bil v tem obdobju predsednik zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek.
Kljub vsemu povedanemu so bili odnosi v zveznem sekretariatu korektni. Tudi potem, ko sem prepovedal slovenskim mili?nikom izganjati stavkajo?e rudarje v rudniku Stari Vrh, kar je zvezni sekretar ocenil kot nedopustno komandovanje z zvezno enoto milice na Kosovem. Ni šlo za komandovanje zvezne enote. Šlo je za obrambo dostojanstva slovenskega mili?nika, ki bi se s tem za vekomaj vpisal v delo, ki ni sodilo v njegovo pristojnost. To govorim zaradi tega, ker v?asih moram povedati, da so bili ti odnosi korektni, ni znano, kako so te seje v Beogradu potekale. Namre?, na teh sejah se en sekretar nikoli ni vtikal v varnostno situacijo druge republike. Zato med nami ni nikoli prihajalo do konfliktov. Tudi po mitingu ni noben sekretar priznal, da je bil soorganizator mitinga, da bi se na podlagi tega kakor koli grdo pogovarjali. Edina, ki je bila po svojem prepri?anju poklicana, da ocenjuje varnostne razmere v Jugoslaviji, je bila kontraobveš?evalna služba jugoslovanske armade, ki je bila na teh sestankih prisotna. Še ve?. Ocene kontraobveš?evalne službe so bile sestavni del ocene varnostne situacije v Jugoslaviji. Sami se najbrž mnogi spomnite, da so se te ocene, kaj se je v resnici na podro?ju varnosti dogaja v Sloveniji in tistimi, ki jih je v Sloveniji ocenjevala JLA, bistveno razlikovale. Tako spolitizirana armija, kot je bila, si je delala nesluteno medvedjo uslugo. Arogantno nastopanje vojaških pripadnikov jugoslovanske vojske v Sloveniji tudi takrat, kadar je upravi?eno milica reagirala ali ukrepala, ?e je šlo za dejanja teh vojaških oseb. Zato se je odpor proti takemu na?inu v Sloveniji, tudi v organih za notranje zadeve, za?el spreminjati v neke konfliktne situacije. Te ocene, o katerih sem prej govoril, so za?ele zbujati nezaupanje na relaciji organov za notranje zadeve in kontraobveš?evalne službe, vendar v nekih idealnih medsebojnih odnosih niso po?ivale.
Problem je bil v tem, da je bila JLA prepri?ana, da so edina sila, ki je sposobna prepre?iti kontrarevolucijo v Sloveniji in na Kosovem. Toda, Kadijevi? je vedel, da svojega poslanstva ne more uresni?iti, ?e za to ne bo dobil politi?nega pokritja. Kar je bilo še bolj pomembno, ?e ne dobi podpore organov za notranje zadeve, ki bi bile sposobne obvladati proteste množic, s katerimi bi se armija sigurno sre?ala ob svojem nastopu. Ko so v procesu ?etverice ljudje protestirali pred poveljstvom V. vojne oblasti, me je general Višnji? rotil, naj vendarle ukrepamo, kajti, ?e se zgodi, da bodo protestniki vstopili v prostor štaba, bo moral ukrepati, a nima drugega kot puške. Ko sem bil po uspeli prepre?itvi mitinga v Zagrebu na proslavi dneva armije, so oficirji kazali veliko navdušenje nad uspešnim delom slovenskih organov za notranje zadeve in hkrati še ve?je zanimanje za na?rte akcije Sever, ker bi morda lahko iz tega videli, kako zapolniti tisto luknjo, ki jo armija ni mogla zapolniti brez usposobljenih ljudi. Poslati pa rekruta nad civilnega protestnika pa pomeni, lahko si predstavljate kaj.
Že mnogo prej je bilo ?utiti v razgovorih s pripadniki armade neprestano siljenje k temu oz. najprej vprašanje, zakaj se ne ukrepa v Sloveniji in takoj nato, da je po njihovem mišljenju nujno potrebno ukrepati. To se je vršilo že dolgo ?asa. Kadijevi?u sem na razgovoru ob neki priložnosti skušal enako kot zveznemu sekretarju razložiti, da to ni tako enostavno, da se bomo mi izmislili kaznivo dejanje, ga prijavili in ?akali, da bo sodiš?e ukrepalo. Ampak, da morajo biti podana vsi z zakonom dolo?eni dokazi, da gre za kaznivo dejanje. Ker tega po naši oceni ni, tožilstvo ne bo moglo ukrepati. Že po izidu 57. številke Nove revije se je z zakasnitvijo odzval zvezni javni tožilec in slovensko javno tožilstvo je doživljalo enake pritiske, kot organi za notranje zadeve. Kritike nedotakljive JLA so se v Sloveniji krepile in s tem jeza armadnega vrha. Zvezni svet za varstvo ustavne ureditve je ocenil, da je cilj napadov na JLA v Sloveniji v ogrožanju ustavne ureditve, zato je treba ukrepati. Zvezna služba državne varnosti pa naj bi odkrila nosilce specialne vojne proti ustavni ureditvi Jugoslavije. Dokument je bil možnost, da armada dobi politi?no pokritje za ukrepanje v Sloveniji. Zvezni organ, ki je bil dolžan varovati ustavno ureditev, je zadolžil zvezno službo državne varnosti , da neposredno ukrepa v Sloveniji, ?eprav za to ni imela nobenih z zakonom dolo?enih pooblastil. 25. marca 1988 je bila seja vojaškega sveta, na kateri je general Višnji? dobil nalogo, da preveri, kako bi ravnali organi za notranje zadeve v Sloveniji, ?e bi v Sloveniji prišlo do aretacij in ?e smo sposobni obvladati demonstracije, ?e bi do njih prišlo. Naslednji dan je bil razgovor z Višnji?em in moram povedati, da ko sem slišal ta vprašanja, je bilo vsaj meni jasno, da je JLA odlo?ena ukrepati v Sloveniji, kajti vprašanje bi se lahko glasilo: ali so se organi za notranje zadeve pripravljeni in sposobni vklju?iti v akcijo JLA za odstranitev nosilcev kontrarevolucije v Sloveniji? Vodstvo armije se je odlo?ilo uresni?iti svojo samozvano poslanstvo ne glede na posledice v Sloveniji, Jugoslaviji in odziv mednarodne skupnosti. Razgovor sem takoj prekinil, brez da bi se o ?emerkoli pogovarjali in predlagal Višnji?u, da ga nadaljujemo z Dolancem in s Ku?anom. Oba sta bila v Planici in po nekaj urah smo se sestali v Gozdu Martuljek. Moja naloga pri tem je bila samo to, da predstavnika v zveznem predsedstvu po najkrajši poti obvestim, da gre za meni nerazumljivo hudo grožnjo Sloveniji. Kljub vsemu temu, kar sem do sedaj povedal in ob vsem tistem, kar nisem povedal, ampak bi bilo samo dopolnitev k temu, v Sloveniji nismo politizirali delavcev organov za notranje zadeve, nismo jih ?uvali proti vsem tem stvarem. Enote milice v akciji Sever so dobile na položaj izpiske zakonskih pooblastil, ki so jih imeli za svojo dejavnost. Skratka, skrbeli smo zato, kar je bilo že danes pohvaljeno, da bo akcija potekala strogo strokovno in strogo zakonito.
V prvem delu je bil moj pogled na akcijo Sever predvsem povedati, da so organi za notranje zadeve zelo ob?utljiv mehanizem, ki potrebuje nenehno, predvsem pa nemoteno delovanje in usposabljanje. Vsaka politizacija in vmešavanje v delo organov za notranje zadeve je lahko medvedja usluga varnemu po?utju ljudi. Vse, kar so republiški organi zahtevali, je bilo, da organi za notranje zadeve delamo strogo zakonito in na ljudem prijazen na?in. Zaupanje in tak odnos do organov za notranje zadeve v Sloveniji se je v akciji Sever potrdil v splošni podpori Slovencev. Drugi del je poizkus opozoriti na pritiske, pod katerimi so delovali organi za notranje zadeve v drugi polovici 80-ih let in jih lahko strnemo v nenehno skrb za to, da se v Sloveniji ne dovoli kršiti z ustavo in zakonom veljavni družbeni red v imenu ciljev, ki jih dolo?ajo nekje izven Slovenije. Želel sem povedati, da bi bil vsakršen poseg JLA v Sloveniji lahko samo grozovit obra?un s prebivalci Slovenije, zaradi tega, ker ni imela nobenih realnih možnosti, da to na druga?en na?in izvede.
Najbrž sem že predolg. Rad bi zaklju?il samo še s tem. Ko danes prebiramo, v katerih trenutkih smo bili Slovenci enotni, potem se mi zdi, da na ta seznam brez pomisleka lahko damo enotnost ob uporu Miloševi?evi centralizaciji Jugoslavije. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Sedaj pa vabim g. Branimirja Bra?ka, ki nam bo predstavil prispevek z naslovom Organi za notranje zadeve v ?asu družbenih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji ter v akciji Sever. Izvolite.
BRANIMIR BRA?KO: Vsem lep pozdrav. Spoštovani, spregovoril bom o organih za notranje zadeve v ?asu družbenih sprememb v Sloveniji in Jugoslaviji ter v akciji Sever. Upam, da se ne bom ponavljal,ker so moji predhodniki številna vprašanja že dokaj iz?rpno pojasnili. Torej najprej bi za?el s tem. Ob koncu osemdesetih let so bila pri nas v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji zelo prisotna razmišljanja, posveti, razprave, zborovanja pa tudi kongresi, katerih glavna tema je bila, kako prese?i nastale družbene dileme, kako kreniti naprej. S tem so se ukvarjali takratni državni organi, družbenopoliti?ne organizacije, organizacije civilne družbe in še zlasti nastajajo?e zveze, ki so pozneje prerasle v politi?ne organizacije oz. stranke. O nujnosti preoblikovanja družbenopoliti?nega sistema takrat ni bilo ve? nobenega dvoma, šlo je le za to, kako dale? oz. kako radikalne naj bodo te spremembe. Šlo pa je v osnovi pravzaprav za dve vprašanji: kaj bo z Jugoslavijo, kako naj bo v bodo?e oblikovana, kot federacija ali kot konfederacija ali kot asimetri?na zveza republik, in kako preoblikovati obstoje?i družbenopoliti?ni sistem. Iz teh dveh temeljnih dilem so izhajale vse mnogoštevilne napetosti, nezaupanja pa tudi sumni?enja v odnosih med republiko Slovenijo in zvezno državo, znotraj Slovenije pa med takratnimi oblastnimi organi in nastajajo?o pluralisti?no opozicijo. To dogajanje seveda ni obšlo organov za notranje zadeve. Mi smo takrat kot strokovni varnostni organi delovali v sistemu SLO in družbene samozaš?ite. Kaj storiti? Kako naprej? Kakšen naj bo prihodnji na?in organizacije, kakšna vsebina dela, njihove pristojnosti in pooblastila? Komu naj bodo odgovorni za svoje delo in kdo naj nad njihovo dejavnostjo izvaja nadzor? Vsa ta vprašanja so se takrat pravzaprav na novo odpirala. Reševanje teh dilem pa seveda ni bilo odvisno samo od nas, organov za notranje zadeve. Mi smo bili še na nek na?in razpeti med obveznostmi do še vedno delujo?e zvezne države in njihovih organov, obenem pa so bile v Sloveniji v ?asu družbenih oz. v procesu družbenih sprememb tudi na varnostnem podro?ju vse bolj prisotne težnje po samostojnem urejanju zadev. Bili smo odgovorni za izvajanje nalog, ki so izhajale iz obstoje?e zakonodajne ureditve, le-te pa so bile pogosto že presežene zaradi uveljavljanja novih pogledov, novih modelov, novih vrednot, ki so bile prisotne v nastajajo?em pluralnem prostoru. Svojega delovanja pa nismo hoteli po zvezni in republiški zakonodaji zapovedanega dejanja enostavno prekiniti, saj smo bili pri vseh svojih odlo?itvah, pri svojem delu, pri izvajanju svojih nalog vezani na odlo?itve pristojnih državnih organov. Kot je že bilo re?eno, so organi za notranje zadeve v tistem ?asu delovali v sistemu družbene samozaš?ite in SLO, zato smo pri?akovali, da bodo nekatere odgovore na ta vprašanja, ki so se odpirala, ponudili posveti, ki so bili takrat dokaj številni v okviru takrat delujo?ih komisij za SLO in družbeno samozaš?ito pri družbenopoliti?nih organizacijah. Na enem od takšnih posvetov na temo aktualna vprašanja varnosti, obrambe in zaš?ite v procesu družbenih sprememb, sklicatelj je bila Komisija za družbeno samozaš?ito in SLO pri CK ZKS v oktobru 1989, so v pripravah in izvedbi aktivno sodelovali tudi nekateri predstavniki Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V vnaprej pripravljenem gradivu za posvet je bilo izpostavljeno, da se mora nujnim reformam politi?nega in ekonomskega sistema prilagoditi tudi celotna teoreti?na, pravna in prakti?na zasnova varnostnega sistema. Med osnovnimi ugotovitvami je bilo poudarjeno, da je varnostni sistem možno zasnovati in razvijati na zaupanju v ljudi, v njihove organizacije in skupnosti. Pri tem se je nujno odre?i vsem ideološkim in politi?nim monopolom. Ob vedenju, da varnostni organi razpolagajo z monopolom prisile pri uresni?evanju interesov države, pa se je postavilo vprašanje, ali je državni interes tudi skupni družbeni interes in ali je ta interes usklajen tudi s posami?nimi interesi. Ali so splošne družbene koristi in vrednote tudi koristi in vrednote za ve?ino ljudi, ali le za dolo?en del družbe? In ali so nadzorstveni mehanizmi usmerjeni zgolj v zaš?ito sistema in njegove strukture? Šlo je torej za preizpraševanje v pogojih krize sistema, ki ni bila samo politi?na, ampak tudi ekonomska. Vplivala pa je seveda tudi na delovanje državnih organov in na njihove medsebojne odnose, zlasti na odnose med zveznimi in republiškimi organi ter na odnos do Jugoslovanske ljudske armade.
Nekaj o spremembah v organih za notranje zadeve v tistem ?asu. V republiškem sekretariatu in njegovih obmo?nih organih, tj. v upravah za notranje zadeve, smo dokaj samostojno pristopili k prilagajanju svojega delovanja novim razmeram. V takratnih razgibanih ?asih smo prednost dajali preventivnemu delu. Našo prisotnost na javnih shodih in prireditvah in drugih masovnih zbiranjih državljanov smo omejili na najnujnejši obseg, vendar v skladu s predvidevanji morebitnih kršitev javnega reda in miru, poskusov uni?evanja premoženja ali ogrožanja življenja ljudi pa tudi, da bi prepre?ili morebiten nasilen potek shoda ali prireditve. Represivno smo ukrepali le takrat, ko je bilo to neizogibno. Sicer pa je takšna usmeritev v delu organov za notranje zadeve bila prisotna že skozi ve? let. Prijavljene in neprijavljene javne shode in prireditve smo spremljali predvsem zaradi varovanja. Do uporabe prisilnih sredstev je prišlo samo izjemoma, ob izgredih na športnih prireditvah. Naj na tem mestu še omenim, da smo v zapletenih razmerah leta 1989 javnemu tožilstvu ovadili le 2 osebi zaradi »politi?nih kaznivih dejanj.« Od tega eno zaradi žalitve države. Torej samo eno osebo za nekakšen verbalni delikt. Zakonodaja je pa le postopoma sledila razvoju in novim spoznanjem. Do nekaterih zakonskih sprememb je na podro?ju notranjih zadev kljub temu prišlo razmeroma hitro. Najprej je bil spremenjen zakon o notranjih zadevah, pripravljale pa so se tudi spremembe zakona o kazenskem postopku. Pri vseh teh spremembah pa je šlo predvsem za omejevanje pooblastil organov za notranje zadeve. Nekatere na?elne usmeritve za naše delovanje pa smo povzeli iz sprejetih ustavnih amandmajev. V skladu s tem smo trdili odgovornost organov za notranje zadeve do republiške skupš?ine in do republiškega izvršnega sveta, odpravljene pa so bile relacije do družbenopoliti?nih organizacij. Letna in druga poro?ila in informacije o delu organov za notranje zadeve smo omejili le na pristojne državne organe, kar je bilo kasneje urejeno tudi s posebnim zakonom. Odpravili smo takrat zavarovanje objektov družbenopoliti?nih organizacij in njihovih funkcionarjev. V ?asu teh sprememb je prišlo tudi do ustanovitve skupš?inske komisije za nadzor nad delom Službe državne varnosti. Svet za varstvo ustavne ureditve pa je postal le organ predsedstva republike, ne pa skupno telo najodgovornejših državnih organov in družbenopoliti?nih organizacij kot je to bilo prej. S temi spremembami je bila dosežena tudi dolo?ena depolitizacija organov za notranje zadeve, ?eprav zgodovina policije dokazuje, da je družbeno kontrolna vloga policije vedno v odvisnosti od politike in države. Kdor ima državo, ho?e imeti tudi svojo policijo, in sicer kot sredstvo za uveljavljanje svojih pogledov in stališ?. To pa seveda skozi pravo, ki pa prav tako ni nikoli povsem nepristransko in samo regulatorno, kot ugotavlja dr. Janez Pe?ar.
Odnos do Zveznega sekretariata za notranje zadeve. V zveznem sekretariatu in drugih zveznih organih, posebej še v Jugoslovanski armadi so z nezaupanjem spremljali razvoj v smeri uveljavljanja demokrati?nih sprememb v Sloveniji. Podro?je notranjih zadev je bilo v 1. povojnem obdobju v izklju?ni pristojnosti federacije. Do sprememb oz. decentralizacije je prihajalo postopoma, tako kot so se spreminjale zvezna in republiške ustave. V praksi pa decentralizacija pravzaprav nikoli ni v celoti oz. neovirano zaživela. Vedno znova, tudi po letu 1974, ko so bile sprejete zadnje ustave, smo se sre?evali z nerazumevanjem in celo z omalovaževanjem obstoje?e ustavne ureditve. Morali smo opozarjati, da je naša naloga varovati ustavni red in izvajati na njegovi osnovi sprejete zakonske predpise. Poudarjali smo, da se ni mogo?e zatekati k nekaterim svojevoljnim tolma?enjem, da je Zvezni sekretariat za notranje zadeve hierarhi?no najvišji organ za notranje zadeve v državi. Bili smo na stališ?u, da je to napa?no tolma?enje, nezakonito, da zvezni sekretariat ne more biti na stališ?u, da so vsi ostali organi za notranje zadeve v državi njemu podrejeni. V zvezi s tem smo se uprli poskusom dolo?anja enotne ureditve zadev, ki so spadale v republiško pristojnost, kot so bile npr. zadeve javne varnosti oz. milice, o ?emer je že gospod Tomaž Ertl govoril. No, tu naj omenim tudi, da je prihajalo celo do poskusov centralizacije informacijskega sistema organov za notranje zadeve. V odnosih med republiškim sekretariatom in zveznim sekretariatom je bila torej ves ?as prisotna nekakšna dvojnost. Na eni strani smo bili zavezani k vsaj formalnemu sodelovanju, na drugi strani pa smo morali odvra?ati poskuse neupravi?enih posegov v našo samostojnost. Dogajanje v Sloveniji je bilo spremljano s precejšnjim nezaupanjem. V zveznem sekretariatu so menili, da bi morali prejemati iz?rpnejša poro?ila iz Slovenije. To, kar jim je bilo posredovano, so smatrali za pomanjkljivo. Gotovo so pridobivali poro?ila tudi iz drugih virov. Tu je že bila omenjena kontraobveš?evalna služba Jugoslovanske ljudske armade. Izražali so zaskrbljenost in nezadovoljstvo glede neukrepanja organov za notranje zadeve v Sloveniji v zvezi z nekaterimi pojavi, ki so jih ozna?evali za nacionalisti?ne oz. separatisti?ne posebej v ?asu pred akcijo Sever. Ne glede na to smo si v republiškem sekretariatu prizadevali, da bi dogajanje v Jugoslaviji ob t.i. jogurtni revoluciji, ob mitingih resnice prikazali v skladu s slovenskimi stališ?i. Torej da razvoja, ki gre v demokrati?no smer, v krepitev pravne države in pluralizma, v spoštovanje ?lovekovih pravic, v pluralizem lastnin in odprtost v Evropo in svet, ne smemo zavirati z nasilnimi ukrepi, s krepitvijo represije in domnevnimi dogajanji naroda. Opozarjali smo, da je prav mitingaštvo tisti pojav, ki najbolj ogroža ne le posamezne republike, ampak obstoj Jugoslavije v celoti. To stališ?e Slovenije je na sestanku zveznega in republiških ter pokrajinskih sekretarjev v Zagrebu v mesecu novembru 1989 uspešno zastopal takratni republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Sicer je pa že sam o tem spregovoril. Slovenski pogled na dogajanje, to je pa? moje mnenje, je na sestanku na nek na?in prevladal, vendar na nekoliko posreden na?in. V sporo?ilu za javnost s tega sestanka je namre? navedeno, da so sekretarji obravnavali aktualne varnostne razmere v zvezi z mitingov v Ljubljani, pri ?emer zvezni sekretariat opozarja, da so vsi državljani Jugoslavije dolžni spoštovati in izvajati odlo?itve pristojnih organov, sprejete na osnovi Ustave in zakonov, tako torej tudi odlo?itev Mestnega sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani o prepovedi mitinga, kar pa seveda v tem sporo?ilu ni izrecno poudarjeno. Na tem mestu naj še omenim, da je istega dne kot sestanek sekretarjev za notranje zadeve v Zagrebu potekal tudi sestanek s predsedniki ob?inskih izvršnih svetov z obmo?ja Slovenije, ki ga je sklical Republiški izvršni svet. Sestanka sem se udeležil kot predstavnik republiškega sekretariata in na njem poro?al o pripravah organov za notranje zadeve na prepre?itev mitinga. Na tem sestanku so po mojem poro?ilu sledila številna vprašanja, pri ?emer je bilo iz nekaterih mogo?e razbrati kar precejšnjo zaskrbljenost. Vendar moje poro?ilo je bilo nato sprejeto, izvedenim pripravam in aktivnostim organov na notranje zadeve pa je bila izražena popolna podpora in zaupanje.
Nekaj še o odnosih z JLA. Naši odnosi z JLA so bili v dolo?enem smislu podobni naših odnosom z Zveznim sekretariatom za notranje zadeve upoštevanje seveda razli?na delovna podro?ja. Bilo je nekaj sodelovanja, ?eprav v?asih le formalnega, na drugi strani pa je bilo seveda tudi precej nezaupanja. V 80-ih letih, še posebej v njihovi drugi polovici je tudi JLA budno spremljala dogajanje v naši republiki. Njeni pomembni predstavniki so pogosto izražali svoje nezadovoljstvo zaradi po njihovem preve? pasivne in tolerantne drže slovenskih organov za notranje zadeve. Že zlasti so ugotavljali, kako reagiramo na odpore do JLA, na mirovna gibanja in kriti?en odnos do federacije, ki so mu pripisovali separatisti?en zna?aj. Naj še omenim, da so bile za nas številne nesprejemljive tendence prisotne v tem ?asu v JLA, recimo razširitev mejnega pasu na 1 km oz. po nekaterih predvidevanjih celo na 5 km, da so hoteli poenotiti centre za obveš?anje v naši republiki, torej da stalnih služb, ki smo jih imeli organi za notranje zadeve, ne bi bilo oz. ne bi bile potrebne v takem obsegu kot jih sicer poznamo, ampak da bi vso obveš?anje, tudi o kaznivih dejanjih, potekalo preko njihovih centrov za obveš?anje oz. centrov za obveš?anje ljudske obrambe. In pa usposabljali so tudi posebne enote za posredovanje v primeru ve?jih kršitev javnega reda in miru.
Da preidem na akcijo Sever. To so bili torej pogoji delovanja, s katerimi smo bili soo?eni z nalogami v akciji Sever. Naj še enkrat povem, da je bil v letu 1989 položaj v Jugoslaviji še posebno zapleten. Prihajalo je do permanentne konfrontacije glede vseh bistvenih vprašanj nadaljnjega razvoja. Še posebej ostro so bila v zvezi z reformami izražena nasprotja med Slovenijo na eni strani ter zveznimi organi in Srbijo na drugi strani. Dodatno spodbudo so ta nasprotja dobila v povsem razli?nih stališ?ih glede reševanja krize na Kosovu. Zaradi stavke v kosovskih rudnikih in splošnega poslabšanja položaja je predsedstvo Jugoslavije uvedlo izredne razmere na Kosovu. ?eprav za to pravzaprav ni imelo prave zakonske podlage. Stališ?e Slovenije pa je bilo, da kosovske krize ni mogo?e rešiti s silo oz. s posebnimi ukrepi ter da je pot iz nje mogo?e najti le s priznanjem avtonomnosti in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji. V zvezi s tem smo se že v marcu 1989 sre?ali z resnejšimi napovedmi protestnega zborovanja proti slovenskemu vodstvu in njegovi politiki. Pobudniki tega protesta naj bi prihajali iz drugih obmo?ij Jugoslavije in zlasti s Kosova. Nakazovala se je nevarnost nastopa provokatorjev in izzivanja nereda v ve?jem obsegu, kar naj bi privedlo do izrednih razmer in omogo?ilo zunanjo intervencijo. Po zunanji intervenciji pa seveda tudi zamenjavo slovenskega politi?nega vodstva. Zaradi takšnih napovedi, ki so se ve?krat pojavljale, smo v republiškem sekretariatu že v prvi polovici leta 1989 uvedli posebno akcijo, ki smo jo kasneje poimenovali akcija Sever.
Osnovni namen te akcije je bil pravo?asno zaznavanje priprav na obsežnejše kršitve javnega reda in miru, demonstracije, prepovedane javne shode in mitinge. Izvajanje te akcije smo še intenzivirali ob sprejemanju ustavnih dopolnil v slovenski skupš?ini v septembru leta 1989. Prve naloge, ki so bile izpostavljene v akcije so bile preventivnega in informativnega zna?aja. Šlo je za zbiranje obvestil organizacij o vsebini napovedanega mitinga in za pokrivanje terena z namenom ugotavljanja dejavnosti pripadnikov drugih nacionalnosti v Sloveniji. Možne poskuse izzivanja neredov ve?jega obsega, v katerih naj bi nastopali tudi "emisarji" iz drugih obmo?ij Jugoslavije smo v republiškem sekretariatu podrobneje obravnavali ponovno v oktobru 1989. Takrat še nismo nameravali zaustavljati prihodov udeležencev mitinga v Slovenijo, ampak smo na?rtovali predvsem kontrolo prometa na cestnih in železniških relacijah s patrolami in kontrolnimi to?kami ter ukrepe v Ljubljani za spremljanje, varovanje in nadzor mitinga in obmo?ja mesta ter za intervencije v primeru hujših kršitev, kadar bi bilo treba uporabiti tudi prisilna sredstva.
V pripravo in izvedbo akcije so bile vklju?eni vsi organi za notranje zadeve. To so bili Republiški sekretariat za notranje zadeve, uprave za notranje zadeve in postaje milice s splošnim in posebnim delovnim podro?jem. Republiški sekretariat je bil organiziran kot enovit upravni organ, katerega temeljne notranje organizacijske enote so bile uprave. Notranji organizacijski enoti s statusom uprave sta bili tudi uprava milice in uprava za zatiranje kriminalitete, ki sta v sedanjem Ministrstvu za notranje zadeve združeni v Generalni policijski upravi, ki pa je organ v sestavi. Torej prej to ni bilo tako. Republiški sekretariat je imel nadalje še svoje dislocirane enote za posamezna obmo?ja Slovenije. To so bile uprave za notranje zadeve, ki jih je bilo v tistem ?asu 13, v njihovem okviru pa so delovale postaje milice. Takšna organizacijska ureditev je imela svoj odraz v vodenju akcije Sever. Akcijo je vodil republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, pri vodenju sem sodeloval tud sam kot tedanji namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve. Ob?asno pa so pri vodenju sodelovali tudi predstavniki posameznik uprav iz organizacije Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Za neposredno operativno vodenje akcije pa je republiški sekretar imenoval operativni štab. Za vodjo štaba je bil dolo?en Leopold Jesenek, republiški podsekretar in na?elnik uprave milice ter še 11 drugih ?lanov, 6 iz uprave milice in 5 iz drugih organizacijskih enot Republiškega sekretariata za notranje zadeve. V UNZ pa so bile formirane operativne skupine, ki so jih vodili na?elnik uprav za notranje zadeve. Pri nalogah za prepre?itev mitinga so sodelovale tudi druge enote republiškega sekretariata. Služba državne varnosti predvsem z zbiranjem informacij in obveš?anjem, Center službe državne varnosti Ljubljana pa tudi neposredno z izvajanjem nadzora. Naloge sodelujo?ih kriminalistov so bile: obravnava storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, ogledi krajev kaznivih dejanj, zbiranje dokaznega gradiva, dokumentiranje izgredov ter opazovanje dolo?enih to?k. Ostale enote sekretariata so zagotavljale nastanitev, oskrbo, opremo, oborožitev, vozila zveze, dokumentacijo, delovanje centra za informatiko ter zdravstveno varstvo. V akciji za prepre?itev mitinga pa so sodelovali tudi številni drugi republiški upravni organi.
Po prvotni najavah naj bi se demonstranti iz drugih republik in zlasti iz Kosova na miting v Ljubljani pripeljali s 40-60 avtobusi, 6-8 vlaki, pri?akovali pa smo tudi udeležence iz Slovenije. Po naših takratnih ocenah naj bi se mitinga udeležilo od 14 000 do 15 000 demonstrantov. Za delovanje v akciji Sever smo v organih za notranje zadeve potrebovali ustrezno pravno podlago. Miting sam je bil, kot sem že povedal, prepovedan z odlo?bo pristojnega upravnega organa, ampak priprave nanj so predvsem izven obmo?ja Slovenije kljub temu potekale. Zato so potem sledili že danes omenjeni sklepi predsedstva Slovenije in pa Republiškega izvršnega sveta, ki so naložili republiškemu sekretarju, da izvede potrebne ukrepe iz zakona o notranjih zadevah, se pravi ukrepe, ki so zajeti v odredbah o prepovedi shajanja, prepovedi gibanja, prepovedi gibanja motornih vozil. Tako so torej organi za notranje zadeve in zlasti milica dobili pravno podlago za svoje delovanje in ukrepanje. Izdelava, sama izdelava na?rtov je potekala v okviru operativnega štaba oz. širše v okviru takratne uprave milice. Najprej kot priprava na miting in pa v nadaljevanju kot priprava na ukrepanje v primeru prepovedi mitinga. Dilema glede prepovedi je izdelavo na?rtov mo?no otežila, Mestni sekretariat v Ljubljani je namre? odlo?bo o prepovedi mitinga izdal šele 20. novembra. Po izdaji odlo?be o prepovedi pa je bila posebna pozornost organov za notranje zadeve usmerjena na ukrepe za njegovo prepre?itev. Ti na?rti so bili zasnovani na dolo?itvi najprimernejših kontrolnih to?k za zaustavljanje in zavra?anje cestnih vozil ter na ukrepe za kontrolo vlakov. Kontrolne to?ke so bile namenjene pregledovanju vozil in potnikov s posebnim poudarkom na odkrivanju propagandnega materiala, transparente, slike bi naj zasegali, potem zvo?nih naprav, orožja in nevarnih predmetov. Temeljna naloga pa je bila zaustaviti avtobuse pa tudi seveda avtomobile in vlake z udeleženci že ob prihodu v Slovenijo in jim tako prepre?iti odhod na miting. V nadaljevanju pa jih seveda zavra?ati v njihove izvorne kraje. Vzporedno s tem je potekalo izvajanje drugih nalog. Okrepljena je bila kontrola prometa na cestah in železnici, varovanje oseb in objektov, nadzorovanje dolo?enih obmo?ij in krajev ter sumljivih oseb zlasti zaradi odkrivanja t.i. emisarjev. Poostrena je bila kontrola prometa na mednarodnih mejnih prehodih in za?ela se je izvajati mobilizacija posebne enote milice.
Kljub prepovedi pa se 1. 12. pred skupš?ino zbralo manjše število oseb, le kakšnih 30 ali 40. Pozvani so bili, naj se razidejo, 9 najbolj agresivnih, ki so niso podredili pozivu pa je bilo pridržanih in predlaganih v postopek sodniku za prekrške. Sodniku za prekrške so bili predlagani v postopek tudi 4 duhovniki, pravoslavni duhovniki, ki so bili prijeti na poti v Ljubljano z namenom, da bi se mitinga udeležili. Predsedstvo Slovenije je nato 2. 12. ugotovilo, da so razmere v Sloveniji po sprejetih ukrepih Republiškega izvršnega sveta in republiškega sekretarja za notranje zadeve normalne. Zato je republiški sekretar v za?etku meseca decembra preklical veljavnost odredb o prepovedi sestajanja ob?anov in drugih. Mitinga v Ljubljani tako torej ni bilo. Bil je dejansko prepre?en. V tem je gotovo najve?ji uspeh akcije Sever. Angažiranje v akciji sodelujo?ih sil pa je bil prav tako nedvomno upravi?eno, saj bi bile neposredne in posredne posledice mitinga lahko katastrofalne. Z gotovostjo lahko zatrdimo, da bi prišlo do izgredov, do kršitev javnega reda in miru, ogrožanja življenja ljudi in uni?evanja premoženja. Slišali ste, da bi naj nekateri pripotovali v Ljubljano celo oboroženi. Izklju?iti tudi ne moremo politi?nih posledic. ?e poskušam predvidevati, lahko navedem, da bi bila omajana stabilnost Slovenije in najbrž zavrti procesi družbenih sprememb v smeri demokratizacije. Nakazovala se je namre? možnost zunanje intervencije.
Naj še posebej poudarim, da v odlo?ilnih trenutkih med pripadniki organov za notranje zadeve ni bilo nobenega omahovanja. K izvajanju akcije so vsi pristopili v veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo, pripravljeni, da v obrambo Slovenije svoje delo opravijo po svojih najboljših mo?eh. Posebej ponosni smo lahko na slovensko milico, ki je zaupane naloge izvedla z mnogo inventivnosti in profesionalno. Naj še poudarim, da so se v vpoklic odzvali tudi vsi rezervni mili?niki, bilo jih je okrog 2000.
Akcija Sever je bila torej prelomnega zna?aja za organe za notranje zadeve. V tej akciji smo napravili odlo?ilen korak naprej. Korak, ki je kasneje vodil (leta 1991) do uspešnega sodelovanja organov za notranje zadeve v vojni za osamosvojitev Slovenije. Za organe za notranje zadeve pa je bila akcija pomembna še v enem pogledu. Za vse naše aktivnosti, postopke in ukrepe smo bili deležne popolne podpore in odobravanja vseh državnih in družbenih organov v Sloveniji in še posebej vseh državljanov. Ljudje so nam bili pripravljeni nuditi vsakršno pomo?, se tudi osebno angažirati in nas tudi materialno podpreti. Zaupanje v organe za notranje zadeve je v tej akciji doseglo izredno visoko stopnjo. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Dobro. Hvala za zelo poglobljen prispevek. Sedaj pa vabim dr. Tomaža ?asa, da predstavi prispevek z naslovom Vloga in aktivnosti slovenske milice v akciji Sever in v ?asu osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije.
DR. TOMAŽ ?AS: Spoštovani predsednik Državnega sveta, spoštovani referenti in vsi ostali, veteranke in veterani. Jaz bom rekel, da bom malo bolj dolg pa ne tako dolg, da bo to preve?. Namre? v?eraj je zbolel kolega, s katerim sva skupaj pripravljala referat o organiziranju in vodenju akcije Sever. Tako da bom jaz v tem nastopu poskušal odpraviti tudi referat pod to?ko 15. Po vsej verjetnosti ste že malo utrujeni, zato vam bom dal v bistvu 2 možnosti: da me boste poslušali, ko pa ne bom zanimiv, pa poskušajte pogledati malo na lepe slike. Vas bodo mogo?e na kaj spomnile pa bo mogo?e lažje potem prenesti to moje predavanje oz. predstavitev.
Namen prispevka je analizirati vlogo in aktivnosti slovenske milice v ?asu akcije Sever, v letu 1989 ter njeno vlogo in pa aktivnosti pri drugih osamosvojitvenih procesih, ki so se pri?eli že veliko prej in ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Republike Slovenije vklju?no z osamosvojitveno vojno in odhodom zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Pri tem bo poseben poudarek dan akciji Sever, v okviru katere so organi za notranje zadeve in milica z ustreznimi na?rti in aktivnostmi zagotovili vse potrebno, da se je prepre?il miting resnice.
Akcija Sever v letu 1989 ni bila klasi?na akcija, temve? je bila ena od pomembnih sestavin osamosvojitvenih procesov, ki so potekali pred akcijo Sever in tudi seveda po njej. Njen pomen je bil bistveno širši kot samo prepre?itev mitinga resnice, saj so ob tem celo leto potekale razli?ne koordinacije, usklajevanja v milici in drugih operativnih službah organov za notranje zadeve, kakor tudi priprave na mobilizacijo aktivnega in rezervnega sestava ter tehni?nih sredstev, pri katerih je sodelovalo 6472 mili?nikov, rezervnih mili?nikov in drugih. Tako akcija Sever ni bila niti za?etek in niti konec osamosvojitvenih procesov, saj so se dolo?eni procesi in dogodki nenehno stopnjevali in zaostrovali vse do osamosvojitvene vojne, kjer sta slovenska milica oz. policija in slovenska teritorialna obramba opravili svojo zgodovinsko nalogo. V okviru osamosvojitvenih procesov, ki so potekali pred akcijo Sever bom najprej obravnaval narodno zaš?ito kot najširšo organizirano obliko samozaš?itnega delovanja, ki je bila formalnopravno urejena v za?etku 80-ih let in prikazal sistem usposabljanja vseh struktur narodne zaš?ite, ki je zagotovil, da smo v osamosvojitveni vojni imeli vsi dovolj varnostno obrambnih znanj in izkušenj. V nadaljevanju pa bom obravnaval pritiske Jugoslovanske ljudske armade in Zveznega sekretariata za notranje zadeve po širitvi 100-metrskega mejnega pasu, zahteve po uvedbi enotnega informacijskega sistema v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve, zahteve po enotni uniformi in nenazadnje poudarjanje primata zvezne zakonodaje na podro?ju javne varnosti. Ne bom pa govoril o tistem, kar so predhodniki o tem že spregovorili. Ob tem pa bom seveda posebej izpostavil dejstvo, da smo že leta 1989 pri?eli pripravljati celoviti sistem varovanja državne meje, po prepre?enem mitingu resnice pa je bila po prioritetna naloga milice. V zaklju?nem delu pa bom obravnaval nekatere klju?ne naloge operativnega štaba za vodenje akcije Sever, posebne enote RSNZ in drugih enot milice, ki se prispevale k temu, da je bil 1. decembra 1989 prepre?en miting resnice v Ljubljani, s ?imer so se prepre?ili vsi scenariji povzro?itve izrednih razmer v Republiki Sloveniji, ki je z demokrati?nimi procesi po?asi stopala po poti, ki je pripeljala do njene samostojnosti.
Slovenski narod je imel na podro?ju narodne zaš?ite izjemno izkušnjo v narodnoosvobodilnem boju v ?asu 2. svetovne vojne s konceptom Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Klju?nega pomena v vsaki moderni družbi je, kako deluje obrambno varnostni sistem in kakšno je zaupanje v ta sistem. Zato je dokaj razumljivo, da smo v republiki Sloveniji ta koncept zelo dobro poznali, saj je bil izhod v sili, ko je v najbolj kriti?nem ?asu, v za?etku 2. svetovne vojne odpovedal obrambno varnostni sistem bivše Jugoslavije. To je bila izjemna izkušnja, ki so se je zavedali vsi Slovenci, domoljubi in so se po prepri?anju mnogih trdno odlo?ili, da bomo podoben koncept delovanja razvili tudi pri konceptu obrambno varnostnega sistema Republike Slovenije. Koncept narodne zaš?ite v Sloveniji zaživi ponovno z Ustavo republike Slovenije v letu 1974 in Zakonom o družbeni samozaš?iti, varnosti in notranjih zadevah leta 1976. Navedeni zakon je vseboval dolo?ilo o narodni zaš?iti kot posebni obliki organiziranosti in delovanja ob?anov oz. delovnih ljudi pri razvijanju družbene samozaš?ite v miru, izrednih razmerah in vojni. Tako je oživela misel o ponovnem organiziranju narodne zaš?ite. Do leta 1982 je narodna zaš?ita prakti?no uvajala sistem družbene samozaš?ite in splošne ljudske obrambe in se organizacijsko tudi utrdila. Spoznanje iz njenega delovanja in prakti?na izkušnja so zajete v novem Zakonu o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaš?iti iz leta 1982. O razvoju in delovanju narodne zaš?ite ter o izpopolnjevanju in usposabljanju narodne zaš?ite so bili v navedenem ?asu sprejeti tudi pomembni dokumenti in predpisi. Teh stvari ne bom bral… Mili?niki so narodno zaš?ito kot najširšo organizirano obliko samozaš?itnega delovanja sprejeli za svojo in ob osvojitvi tega koncepta za?eli z usposabljanjem vseh struktur narodne zaš?ite, tako da so ob prepre?itvi mitinga resnice in ob osamosvojitveni vojni imeli vsi dovolj varnostno obrambnih znanj in izkušenj. V zveznih organih so narodno zaš?ito jemali kot neko slovensko posebnost, podedovano iz ?asov 2. svetovne vojne, ?eprav je niso prav dobro razumeli niti v organizacijskem, kaj šele v vsebinskem pomenu. Zvezni organi in Jugoslovanska ljudska armada so prakti?no spoznali, kaj je narodna zaš?ita, ko so se jim državljani republike Slovenije skupaj s slovensko milico in teritorialno obrambo zakonito uprli z orožjem in tako v osamosvojitveni vojni pred 18 leti zavarovali interese slovenskega naroda in njegovo identiteto ter se s tem izpostavili in dokazali kot domoljubi svoje ožje domovine – Republike Slovenije. Danes marsikdo ne ve, da bili prav ti predpisi, organiziranost, usposabljanje in vse drugo, povezano z narodno zaš?ito v tistih ?asih osnova za vzpostavitev in delovanje manevrske strukture narodne zaš?ite v letu 1990 in v ?asu osamosvojitvene vojne v Republiki Sloveniji. Zato bo potrebno naslednje leto resno spregovoriti o tem, saj je bila manevrska struktura le nadaljevanje vpeljanega koncepta narodne zaš?ite in ne nekaj ?isto novega.
V za?etku 80-ih let je slovenska milica za?ela slediti liberalizaciji na podro?ju prehajanja državne meje, ?emur pa ni sledila Jugoslovanska ljudska armada, ki je imela na podro?ju varovanja državne meje dolo?ene pristojnosti. Še ve?, v tem ?asu sta se Republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije in slovenska milica vse pogosteje sre?evala z razli?nimi zahtevami navedenega Zveznega sekretariata za notranje zadeve in sekretariata za ljudsko obrambo po prevzemu vse ve?jih pristojnosti na državne meje v Sloveniji, ki so se za?ele intenzivno stopnjevati prav v letu 1982. Njegove glavne zahteve so bile: razširitev mejnega pasu, kjer je bilo gibanje strogo omejeno s 100 na 1000 m v primeru izrednih razmer, kot so že nekaterimi omenili celo 5000 in 10 000 m. Temu se je milica odlo?no uprla, saj bi to pomenilo, da bi lahko vojaki Jugoslovanske ljudske armade izvajali svoja pooblastila v celotni Novi Gorici, Radgoni itn. Tako bi lahko vojaki v obmejnem obmo?ju 100 000 m legitimirali, pregledovali, zadrževali, privedli ljudi itn. Argumenti slovenske strani, s katerimi je nastopala slovenska milica do zveznih organov, so govorili proti širjenju mejnega pasu. To so tudi vsi strokovni in politi?ni pritiski v Sloveniji pripeljali do tega, da je bil predlog o razširitvi pristojnosti mejnih enot za?asno umaknjen iz dnevnega reda skupš?inske oz. zvezne skupš?inske procedure. Navedene aktivnosti slovenske milice in Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki so prepre?ile širitev mejnega pasu in širjenje pooblastil vojakov Jugoslovanske ljudske armade, lahko upravi?eno štejemo med pomembne procese, ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Republike Slovenije, saj je varovanje državne meje eden od najpomembnejših atributov državne suverenosti. Vse navedene aktivnosti slovenske milice pri prepre?evanju širjenja mejnega pasu iz 100-metrskega na 1000-metrski pas so povzro?ile tudi dodatne aktivnosti na tem podro?ju. Tako je že v jeseni leta 1989 uprava milice v soglasju s takratnim republiškim sekretarjem za notranje zadeve za?ela pripravljati koncept varovanja državne meje Republike Slovenije. Po prepre?itvi mitinga oz. uspešnem zaklju?ku akcije Sever pa je bila to prioritetna naloga milice. Tako je bil je meseca aprila 1990 pripravljen prvi predlog varovanja oz. zavarovanja državne meje, ki je imel 4 ina?ice. D ina?ica je dolo?ala tudi varovanje meje z Republiko Hrvaško z ve? kot 600 mili?niki in mejnimi prehodi, ki jih imamo še danes. Vse navedeno se je dogajalo še pred prvimi parlamentarnimi volitvami v letu 1990 in zato je zelo mote?e, ko nekateri posamezniki opisane dogodke postavljajo v nepravi ?as in pozabljajo, da je bila milica v tistem ?asu visoko strokovno in organizacijsko pripravljena za izvajanje najzahtevnejših varnostnih nalog. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je vodstvo milice v tistem ?asu ravnalo visoko profesionalno, sistemsko legitimno in prilagojeno takratnim varnostnim razmeram in demokrati?nim procesom v republiki Sloveniji, ki se ni podrejalo nerazumnim odlo?itvam Zveznega sekretariata za notranje zadeve in Jugoslovanski ljudski armadi. Aprila 1990 izdelan predlog varovanja državne meje in v tej varianti je bila izro?ena v drugi polovici meseca junija novo imenovanemu na?elniku slovenske milice s takratne strani pomo?nika na?elnika milice. V zvezi s tem je takratni republiški sekretar za notranje zadeve sprejel ustrezno odlo?itev, za dokon?anje projekta je dne, 24. 7. 1990 imenoval novo delovno skupino za pripravo tega projekta, ki je bila zadolžena tudi za ocenitev varnostnih razmer na mejah Republike Slovenije, Avstrije in Madžarske z Italijo. Povsem v tajnosti. V skupini, ki sem jo vodil, pa se je pripravilo projekt D, ki je predvideval prevzem slovensko-hrvaške meje s strani slovenske milice ob dnevu državnosti. Navedena skupina je projekt zavarovanja meje pripravljala vzporedno s politi?nimi in zakonskimi rešitvami slovenske vlade in skupš?ine republike Slovenije. Tako je nastal nov koncept varovanja meje in hkrati tudi prvi slovenski Zakon o nadzoru državne meje, ki je bil sprejet v sklopu slovenske osamosvojitvene zakonodaje 25. junija 1991 v skupš?ini republike Slovenije.
V letu 1996 so se s strani Zveznega sekretariata za notranje zadeve za?eli pritiski po uvedbi enotne uniforme in simbolov milice v celotni državi. To je bil predlog, da se je v okviru Zveznega sekretariata za notranje zadeve ustanovila komisija za pripravo predloga idejne rešitve enotnega znaka oz. simbola organov za notranje zadeve. Navedeni enotni znak oz. simbol naj bi uporabljali na uniformi mili?nikov, na službenih vozilih milice, za priznanja organov za notranje zadeve in za druge namene. O tem je ve? govoril tudi takratni sekretar, gospod Tomaž Ertl, tako da jaz tega ne bi ponavljal. Povedal bi, da je seveda rezultat vseh nasprotovanj milice in republiškega sekretariata bila sprejeta rešitev, da se je kot simbole pripadnosti in enotnosti v celotni državi opredelilo na ta na?in, da se je nosila zna?ka v obliki zveznega grba na ovratniku, druga?e pa so ostali simboli in oznake in kroj ostali nespremenjeni. Tudi navedene odlo?itve slovenske milice in republiškega sekretariata je potrebno razumeti kot pomemben prispevek h kasnejšim dogodkom v Republiki Sloveniji in njenim simbolom, saj bi lahko takratna zvezna oblast poenotenja takšnih simbolov zlorabila nenazadnje tudi pri prepre?itvi napovedanega mitinga za 1. december.
Verjamem, da v javnosti manj znan primer, ki ga je omenil gospod Bra?ko, odpora Slovenije proti zvezni oblasti v 2. polovici 80-ih let prejšnjega stoletja, v katerem so sodelovali organi za notranje zadeve, je vezan na projekt enotni informacijski sistem organov za notranje zadeve v Jugoslaviji, ki je bil v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve sprožen leta 1987 in ki je zveznemu sekretariatu ali pa zvezni sekretariat pooblaš?al tudi neposredno voditi dolo?ene registre oz. evidence s podro?ja notranjih zadev. Slovenija se je temu seveda uprla, se pravi Ministrstvo za notranje zadeve, rezultat vsega tega je bil, da je to vse propadlo in da je delo projektne in delovnih skupin potem tudi dokon?no zamrlo konec leta 1989. V drugi polovici 80-ih let so si zvezni sekretarji za notranje zadeve in drugi zvezni organi vedno bolj prizadevali, da bi dolo?ene zadeve v državi uredili enotno. Tako si je zvezni sekretariat prizadeval pridobiti ?im ve? pristojnosti na podro?ju javne varnosti. Gospod sekretar, takratni, gospod Ertl je omenil zvezno brigado, jaz bi omenil tukaj tudi pošiljanje mili?nikov na Kosovo, kateremu se nismo mogli izogniti zaradi posebne odredbe Predsedstva SFRJ, smo pa to število zmanjšali na minimum. Potrebno pa je omeniti, da ?eprav so bili slovenski mili?niki na Kosovu formalno podrejeni vodstvu zvezne brigade oz. skupnemu vodstvu, ki je delovalo na Kosovem, so bili naši mili?niki dejansko odgovorni Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve. Milica je imela tudi liberalnejši pristop pri izvajanju dolo?enih nalog na podro?ju varstva ustavne ureditve oz. pri pregonu takrat poimenovanih kaznivih dejanj in prekrškov s politi?nim obeležjem, saj je pri teh dejanjih dajalo mnenje tudi v ob?ini oblikovano strokovno telo (varnostni kolegij). Marsikdaj bi lahko rekli, da je bilo delovanje milice v posameznih primerih prej legitimno kot zakonito, saj zakonodaja ni uspela slediti hitrim demokrati?nim procesom v Republiki Sloveniji. O tem pa je potrebno poudariti to, kar so danes že nekateri govorniki poudarili, da je legitimnost vselej bila vezana na na?ela pravne države in povezana z varovanjem ?lovekovih pravic in njihovih svoboš?in.
Akcija Sever je bila ena od pomembnih sestavin osamosvojitvenih procesov Republike Slovenije, njen pomen pa je bil bistveno širši kot samo prepre?itev, o kateri sem že govoril. Realizacija akcije je pomenila zelo resno in javno opozorilo Beogradu, da bo aktualna republiška oblast skupaj z organi za notranje zadeve in milico sama skrbela za javni red in mir v republiki Sloveniji ter da mitingaštva in prepre?evanja razvoja demokrati?nih procesov v republiki Sloveniji ne bo dovolila nikomur. Akcija Sever se je uradno za?ela v mesecu novembru, za mnoge pa že veliko prej oz. v za?etku leta 1989. Takrat so se za?eli napovedovati prvi mitingi. V tem ?asu se je posebna enota dodatno kadrovsko in materialno okrepila ter se pri?ela dodatno usposabljati za ukrepanje in vzpostavljanje javnega reda in miru ob javnih prireditvah in mitingih ter za skupinsko izvajanje prisilnih sredstev, od uporabe fizi?ne sile, gumijevke, vodnega curka pa vse do uporabe strelnega orožja. Vloga operativnega štaba je bila neposredno vodenje akcije Sever, dolo?anje relacij poveljevanja in priprava vseh krovnih na?rtov za izvajanje akcije. Organizacija in komunikacija med operativnim štabom, sekretarjem za notranje zadeve in PEM je potekala po posebnem na?rtu, jaz bi tukaj poudaril brez zapletov, odlo?anje pa je potekalo navzdol od sekretarja do operativnega štaba itn. Glede na to, da ste o tem nekateri že govorili, mogo?e samo toliko.
Tudi o posebnim enotah milice ne bi kaj posebnega govoril. Gor vidite, da imajo pa? takšne enote povsod po svetu. Pri nas je bila posebna enota ustanovljena 1972. leta zaradi aktualnih varnostnih razmer po akciji Raduša, ko je preko meje na obmo?ju Radlje ob Dravi ilegalno vstopilo 19 oboroženih diverzantov. PEM je bila torej tudi pri nas enota za sklic, ki je bila takrat vpoklicana. Jaz bi tukaj rekel samo to, da je bila sestavljena iz aktivnih in rezervnih mili?nikov in je štela 1391 ?lanov, od tega 723 aktivnih mili?nikov in 668 rezervnih mili?nikov. Ta posebna enota je v bistvu pokrivala obmo?je vseh 13 uprav. O tem bo kasneje veliko ve? povedal gospod Šekoranja, ki ima poseben referat na to temo. Pri prepre?itvi mitinga resnice ni sodelovala samo posebna enota, temve? vse enote milice in pa seveda drugi organi za notranje zadeve, in sicer skupaj 6472 delavcev. Tam, kjer piše, da je sodelovalo 415… se opravi?ujem, to so bili kriminalisti, ki so delovali v tej akciji, tako da imate zapisano, kdo so bili vsi tisti, ki so sodelovali v tej pomembni akciji. Poudariti pa je potrebno, da je PEM oz. posebna enota milice oz. operativni štab RSNZ neposredno ali pa posredno sodeloval tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami. Da ne bo zamer, bom omenil le nekaj primerov takšnega sodelovanja. Tako je imel Klini?ni center ter seveda vsi drugi zdravstveni zavodi pripravljene posebne intervencijske skupine za hitro nudenje prve pomo?i in posebne prostore za sprejem ranjenih oz. poškodovanih. Zavodi za prestajanje zapornih kazni so imeli pripravljene posebne prostore za sprejem pridržanih, kjer so bile pripravljene posebne skupine kriminalistov za vodenje postopkov. Slovenske železnice oz. strojevodje so imeli posebne naloge, da vlak odpeljejo nazaj v Beograd ali po posebni odlo?itvi v Krakovski gozd, ker bi zadrževali udeležence mitinga, organizatorje pa odpeljali v pridržanje. Moram re?i, da se nam bo v razpravi po vsej verjetnosti priklju?il kolega iz takratnih Slovenskih železnic. V tistem ?asu je namre? tudi sindikat strojevodij igral kar eno od zelo pomembnih vlog, kajti sam se je odlo?il, po sindikalni plati, da mitingašev ne bodo vozili v Slovenijo na miting.
Iz tega celotnega prispevka seveda izhaja, da je beseda »sever« v tistih ?asih kazala na dolo?en odpor slovenske milice in drugih delavcev organov za notranje zadeve, na nekatere rešitve, ki jih je takrat ponujal jug oz. Zvezni sekretariat za notranje zadeve, Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo in Jugoslovanska ljudska armada. In prav zaradi tega beseda »sever« nikakor ni le sinonim za delovanje slovenske milice v ?asu prepre?itve mitinga v Sloveniji, temve? je sinonim za delovanje slovenske milice in drugih delavcev organov za notranje zadeve v ?asu vseh procesov, ki so prispevali h kasnejši osamosvojitvi Republike Slovenije, vklju?no z osamosvojitveno vojno in odhodom zadnjega vojaka iz Jugoslovanske ljudske armade. Mitinga v Ljubljani 1. decembra ni bilo, saj so na Trg revolucije prišli le posamezniki oz. manjše skupine protestnikov in še med temi je bilo precejšnje število radovednežev in naklju?no mimoido?ih ob?anov. To pa ne pomeni, da se ni zgodilo ni?. Zgodilo se je to, kar smo na?rtovali in pa v kar smo usmeriti vsa svoja policijsko varnostna znanja, organizacijsko in na?rtovalno znanje ter ute?eno, strokovno sodelovanje z drugimi organi in organizacijami ter državljani Republike Slovenije. Tako uspešen rezultat akcije Sever je bil vsekakor predvsem zato, ker je ob napovedi mitinga resnice obstoje?a oblast sprejela ustrezne politi?ne in oblastne odlo?itve, ki so organom za notranje zadeve predvsem pa milici in njenim posebnim enotam omogo?ili izvesti vse potrebno za prepre?itev mitinga resnice. O napovedanem mitingu resnice je potrebno vedeti, da je bil glavni in edini cilj vseh vpletenih prepre?itev mitinga. Torej z lepim ali grdim oz. v policijskem žargonu brez uporabe sile ali z uporabo sile. In to je bilo tudi doseženo.
Na koncu naj… Kaj sem v zvezi z akcijo Sever zapisal pred 10 leti? Citiram: »Glede na to menim, da je bilo delo slovenske milice in drugih enot organov za notranje zadeve za prepre?itev mitinga leta 1989 do sedaj premalo omenjeno, saj se ni pripisovalo prave teže in pomena akciji Sever, ki je takrat zajemala vse aktivnosti milice in drugih enot organov za notranje zadeve za prepre?itev napovedanega mitinga resnice v Ljubljani in pomeni enega od prvih korakov v procesu osamosvojitve Slovenije. O tem pa tudi pozabljamo, da se je milica že prej, zlasti pa v letu 1989 aktivno pripravljala za najrazli?nejše možne scenarije in da se je tudi po 1. decembru pripravljala in usposabljala ter na sploh prilagajala novim razmerah. Tako je s svojo odlo?nostjo in vsestransko pripravljenostjo kasnejše skupaj z drugimi izbojevala samostojnost Republike Slovenije in s tem pomagala uresni?iti svojo in pa seveda voljo slovenskega naroda.« Danes bi k temu dodal le še to: prav zaradi visoke varnostne in obrambne sposobnosti milice, ki si jo je pridobila z ve?letnim trdim delom ter njene pripadnosti in domoljubnosti do svoje ožje domovine Slovenije, je milica kot celota skupaj z drugimi delavci organov za notranje zadeve prispevala velik delež pri osamosvojitvi Republike Slovenije in napa?no je te zasluge pripisovati nekaterim, na hitro izpeljanim organizacijskim rešitvam in še manj le nekaterim posameznikom, ki so pri tem sodelovali.
Hvala lepa za pozornost.
DR. GORAZD MEŠKO: Spoštovani udeleženci, obveš?am vas, da s tem referatom zaklju?ujemo dopoldanski del in nadaljujemo ob 12:40 z referatom mag. ?elika. Naj vas tudi spomnim, da so listi?i za razpravo na voljo tukaj spredaj in jih lahko oddate v ?asu odmora. Sicer pa nadaljujemo ob 12:40 z naslednjim referatom.
ODMOR se je pri?el ob 12:10 in kon?al ob 12:42.
DR. GORAZD MEŠKO: Spoštovani udeleženci, nadaljujemo s posvetom. Nadaljujemo z referati… Vabim torej mag. Pavleta ?elika, nekdanjega na?elnika uprave milice, ki nam bo predstavil prispevek z naslovom Prizadevanja za legitimnost delovanja milice. Izvolite.
MAG. PAVLE ?ELIK: Spoštovane gospe, gospodje. Jaz ne bom bral, ker se prehlajen pa bom raje nekaj povedal bolj po doma?e, po kme?ko. Povem, da sem bil takrat na?elnik inšpektorata milice Uprave za notranje zadeve Ljubljana – mesto, moj šef je bil pa Silvo Kozlev?ar, tu navzo?i.
V svojem prispevku sem orisal prizadevanja milice za legitimno delovanje. To je jaz prevajal upravi?eno ali pa celo pravi?no delovanje. Ta izraz tudi dr. Boštjan M. Zupan?i? tako tolma?i. Pravi?no. Upravi?eno. Moram re?i, da smo se mi s tem pojmom sre?avali pod tem nazivom: upravi?enost ukrepov milice zoper ob?ana ali pa skupino ob?anov. Še nismo poznali tega tujka, te tuje besede »legitimnost«. Jaz sem jo prvi? uporabil na posvetu 30. oktobra 1986, ki ga je sklicala Mladina, uredništvo tednika Mladina, ko je imela simpozij »Socializem in represija«. Takrat sem jaz imel prispevek z naslovom »Milica in legitimnost prisilnih ukrepov«. To je bilo prvi?, da smo uporabili tak izraz. V naših vrstah, zunaj teh strokovnih posvetov ga je pa prvi uporabil gospod Branko Bra?ko na širšem strokovnem posvetu 28. oktobra leta 1988 v Domu milice. To sem si jaz prav pod?rtal v mojih beležkah in zdaj, ko sem jih gledal, sem videl njegovo diskusijo in sem pod?rtal besedo »legitimnost«.
Mi smo se zlasti v 80-ih letih zavedali, da za delovanje milice ni pomembno samo, kaj sme, kakšna so njena pooblastila, naloge, ampak tudi kako, na kakšen na?in, s kakšnimi metodami in sredstvi jih izvaja. To pa je prav vprašanje legitimnosti. Kako izvaja svoje naloge. Gospod Ertl je govoril o pravi?nosti… ali ne vem, kdo je bil. Pravi?nost. Tudi da bi s temi našimi ukrepi ?im manj prizadeli ob?ane. Sprva smo se sre?evali z na?elom legitimnosti v odnosu mili?nik – posamezni ob?an, državljan. Ko smo ocenjevali pritožbe, podane zoper mili?nike smo zmeraj rekli: pritožba upravi?ena ali neupravi?ena. Se pravi legitimna ali nelegitimna. In moram re?i, da so od leta 1966, ko je bila podana možnost, da se ob?an zakonito pritoži na postopek mili?nikov, pa do leta 1990 v Sloveniji obravnavali 8415 pritožb in od tega jih je bilo 27,6% ocenjenih kot upravi?enih, legitimnih. To pomeni, da je mili?nik neupravi?eno oz. nepošteno, nepravi?no postopek z ob?ani. Zlasti pri uporabi prisilnih sredstev. Danes je vprašanje, koliko je ta ocena visoka, upravi?enih pritožb, koliko je neupravi?enih. Zlasti v Ljubljani je prihajalo v drugi polovici 80-ih let do novega pojava, povezanega z demokracijo v Sloveniji, to je do protestov, ki so bili uperjeni zoper ukrepe slovenske oblasti ali pa zoper ukrepe v tujini do slovenske manjšine ali pa do vojne, ameriški sil po svetu itn. Zaradi tega smo mi to na?elo legitimnosti morali tudi razširiti iz odnosa mili?nik – posameznik na odnos mili?nik – skupina ljudi oz. protestnikov. Zavedali smo se, da je tu stvar še bolj ko?ljiva, še bolj jo je treba dati pod lupo in, bi rekel, stalno bedeti nad tem, da ne bi neupravi?eno uporabili prisilnih sredstev zoper množico. Iz tega sem potem jaz v poro?ilu navedel nekaj gradivo, s katerim smo razpolagali in ga bom tu samo na kratko povzel. To je pomenilo, da se je znotraj trikotnika, ki ga obdajajo tri stranice (oblast, milica, protestniki) pojavila javnost, ki je zapolnila vsebino tega trikotnika. Bodisi doma?a javnost, pozneje pa tudi tuja, mednarodna javnost. Zlasti zdaj, ko je Slovenija ?lanica Evropske unije, je še bolj pomembno tudi, kako tuja javnost ocenjuje delovanje slovenske policije. No in zaradi tega se je treba pri teh gradivih na kratko ustaviti.
Najprej sem omenil šolanja, kot ga je tudi gospod Ertl omenil. Mi smo s kadetsko šolo naredili en velik preboj naprej. 4-letno izobraževanje itn. Program je bil verificiran leta 1983, 1984. leta je za?el veljati nov program, ki je tudi že popolnoma jasno upošteval znake legitimnosti. Moram re?i, da je Ciril Žerjav, ko je pisal svojo knjigo Kriminalistika, notri navedel (bom citiral), da je legitimnost oz. ta pravi?nost »zahteva za upoštevanje tistih pravil, ki jih zakon in drugi predpisi dolo?ajo zaradi varstva ?lovekovih pravic«. Vidite. Leta 1984. Vsi kadeti, vsi potem na višji šoli za notranje zadeve, ki je bila ustanovljena leta 1973, so morali to študirati in se zavedati, da so tudi ?lovekove pravice tiste, ki jih moramo mi upoštevati pri svojih represivnih ukrepih oz. pri vsakem poslovanju z ob?ani ali pa s skupinami ljudi.
Potem sem omenil pravila postaje milice iz leta 1982, ki so uvedla novo telo, to je varnostni kolegij, ki ga je omenil gospod ?as. To so bile 3-?lanske skupine, ki so jo jih tvorili komandir postaje milice s splošnim ..(nerazlo?no) podro?jem, predstojnik podcentra Službe državne varnosti in predstojnik ob?inskega upravnega organa za notranje zadeve. Oni so vse te prekrške in kazniva dejanja s tako imenovanim politi?nim obeležjem obravnavali in dali svoje mnenje in potem poslali to svoje mnenje na upravo za notranje zadeve in na center Službe državne varnosti. Moram re?i, da smo v glavnem ocenili, da je bilo to njihovo stališ?e sprejemljivo in smo raje ravnali legitimno, kajti oceniti je bilo treba osebnost, ki je to dejanje storila, okoliš?ine, v katerih ga je storila itn. V glavnem je bilo to ukrepanje zaradi politi?nih deliktov zelo, zelo omejeno in gospod Bra?ko je tudi omenil, mislim, da sta bila dva taka primera leta 1989.
Potem sem omenil Pravila za opravljanje pooblastil pooblaš?enih uradnih oseb organov za notranje zadeve iz leta 1983, ki so bila še internega zna?aja, ampak zelo bogata knjiga, ki bi jo danes policisti krepko potrebovali pa je nimajo. Potem je bila leta 1980 objavljena v Uradnem listu. Se pravi, bila je obelodanjena kot javni dokument. Spomladi leta 1988, konec maja leta 1988 je prišel na vse postaje milice oz. na uprave za notranje zadeve en zelo pomemben dokument – opomnik za delovanje milice ob protestih v krajevnih skupnostih, v tozdih itn., ki nam je v ?isto preprosti obliki povedal, kako ravnati. Ta opomnik normalno ni bil podpisan, pa? pa je bil podpisan spremni dopis k temu dokumentu, ki ga je podpisal Tomaž Ertl, republiški sekretar. To pomeni, da je bil uraden dokument, ki je olajšal naše, zlasti na podro?ju legitimnosti, kajti takrat je omejil odlo?anje, da bi o uporabi prisilnih sredstev odlo?ali kar na hojladri, ampak je bil re?eno: praviloma na vrhu ministrstva oz. republiški sekretar ali pa njegov namestnik odlo?a. Zlasti takrat ko je šlo za množi?no uporabo prisilnih sredstev.
No in nazadnje sem tukaj, v tem poro?ilu omenil tudi, da smo mi že takrat imeli odprto pod na Zahod. Tam so bili na usposabljanju bivši direktor centra za forenzi?ne preiskave, Jože Vidic kot pasjeslovec je bil v Skandinaviji s štipendijo OZN, jaz sem bil v Franciji… In moram re?i, ko sem prišel iz Francije malo po tistih demonstracijah v Parizu leta 1968, sem napisal poro?ilo, kakšna prisilna sredstva in opremo ima francoska policija. Notri sem navedel tudi, kako oni uporabljajo bode?o žico za prepre?evanje dostopa množice, kako uporabljajo bajonet za puški za potiskanje množice ali pa kopito tudi za iste namene. Spodaj sem napisal, da to sploh ni sprejemljivo za slovenske razmere. Leta 1969. V Franciji je to bilo sprejemljivo in uzakonjeno, pri nas pa, ?e bi to kdo predlagal, bi ga po mojem odžagali.
Zdaj pa na kratko k temu napovedanemu mitingu v Ljubljani. To je bilo že precej obdelano v knjigi gospoda Bukovnika, potem v prispevku ob 10-letnici tega mitinga v reviji Varnost. Tukaj bom ?isto na kratko. Takrat je nastal en nov moment v legitimnosti delovanja slovenske milice oz. organov za notranje zadeve. Ne samo v razmerju mili?nik – posameznik, mili?nik – skupina protestnikov, ampak to je bila taka situacija, ko je ves slovenski narod podprl ukrepe slovenske oblasti. To pomeni, da so bili ukrepi ne samo zakoniti, kot jih bo obravnaval gospod Debelak, ampak so bili tudi popolnoma legitimni. To je najvišja stopnja legitimnosti, takrat ko ti zastopaš interese naroda. Milica jih je ?astno opravila. Višja stopnja legitimnosti - od posameznika preko skupine protestnikov na cel narod. Zato ni ?udno, ?e so nam oz. vam tako ploskali v Krškem pa tukaj v Ljubljani, ko sem šel v nadzor, v Mednem, tam, kjer je bila blokadna to?ka pa tukaj na Brezovici pa tukaj na Škofljici, ko so ljudje nosili malico, pija?o, nam ploskali itn., ko so podpirali te naše ukrepe, ki so bili popolnoma, ne samo zakoniti, ampak popolnoma legitimni.
Na zadnje bi omenil še, kako je bilo nekatere ljudi malo strah. Preden je bil miting prepovedan. Moram re?i, da je precej vprašanj prihajalo v Ljubljano. Ne zato, ker sem bil jaz ali pa Silvo Kozlev?ar na ?elu te uprave, ampak zato ker je bila Ljubljana najbolj ogrožena, ?e bi bil miting. Vse dogajanje bi bilo skoncentrirano v Ljubljani. Tako smo imeli takrat ogromno teh vprašanj po telefonu pa tudi ena dva pisna, kaj bomo mi ukrenili. Bom navedel primer. Direktorica Inštituta za novejšo zgodovino je vprašala, ko me je dobila ne telefon: »Gospod ?elik, mi imamo v kleti arhiv pa vso dokumentacijo. ?e boste vi uporabili plin pa solzivec pa vodne topove, bo vse poplavljeno.« Rekel sem: »Ne bom pustili, da bi na (tedanjem) trgu osvoboditve (oz. sedanjem …nerazlo?no) do tega prišlo. To bomo že prej po?istili.« Ali pa recimo direktor prodaje v Fructalu je klical po telefonu. Ravno tako pravi: »Mi imamo tukaj ponudbo, da damo 5000 l soka udeležencem mitinga. Kaj naredimo?« Jaz sem rekel: »Zagotovite, da bo pla?ano, sigurno pla?ano pa da bodo oni sami razvažali, da ne boste vi imeli s tem posla.« O vseh teh pogovorih itn. sem jaz pisno poro?al na Republiški sekretariat za notranje zadeve in to mora biti ohranjeno v arhivu. ?e je, jaz vem, da imam ohranjeno zase, ker so bila vprašanja zanimiva. Res. Ljudje so bili preplašeni, dokler ni bilo re?eno, da mitinga ne bo in smo morali nastopiti mi ter te strahove pregnati.
Gospod ?as je govoril, da ne gre za akcijo. Dejansko ne gre za akcijo, ampak za polletno ali pa skoraj celoletno delo slovenske milice in drugih služb organov za notranje zadeve. Moram re?i, da smo v Ljubljani takoj po marcu intenzivno, tako kot drugje po upravah za notranje zadeve, zbirali informacije, kako se na ta miting odzovejo Kosovarji, ki bi lahko organizirali protimiting, ali pa Slovenci, ki prav tako lahko organizirali protimiting, o tem je bilo danes tukaj že govora, in kako se srbska okolja, ki takrat niso bila tako, bi rekel, skromna, organizirali so se, kako bi postregli s sendvi?i, s pija?ami itn. Vse te informacije smo mi morali zbirati in jih pošiljati naprej, na Ministrstvo za notranje zadeve. Dejansko je bila to celoletna akcija in pomenila je, da smo bili sproti obveš?eni o vseh takih namerah, …(nerazlo?no) in Služba državne varnosti je spet po svoje delovala in pokrivala te dogodke v Sloveniji.
Skratka gre za prelomni dogodek v novejši slovenski zgodovini in mislim, da je prav, da je tale posvet namenjen prav tem dogodkom in da bodo tudi našli ustrezno mesto v Slovenski zgodovini.
Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala tudi Vam. Sedaj pa vabim mag. Slavka Debelaka, ki bo predstavil prispevek z naslovom Pravni vidiki prepre?itve javnega shoda "mitinga resnice" v Ljubljani (teme in dileme).
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa. Ne bom bral. Jaz sem si to prinesel s seboj samo kot podsetnik. Najprej lep pozdrav vsem v dvorani. Z ozirom na to, ker so bila že iz?rpno predstavljena dejanja, ki so se dogajala okrog tega 1. decembra oz. tisto, kar se je dogajalo že prej, bi vam mogo?e takoj na za?etku povedal, kako se jaz doživljal tiste trenutke in seveda kako smo delali v kontekstu prepre?itve teh dejanja. Ampak za uvod nekaj. Ko sem kon?al fakulteto, sem postal komandir prometne policije tukaj v Ljubljani-mestu. En mesec po tem dogodku je takrat umrl Edvard Kardelj in kot komandir sem seveda moral prevzeti vse tiste funkcije varovanja, ki je bilo, vi se sami dobro spomnite, takrat izredno, izredno intenzivno. Ko sem prišel leta oktobra leta 1989 na upravo za upravnopravne zadeve se mi je dogajal miting resnice. Leta 1991 sem v bistvu kreiral osamosvojitvene zakone in zgodili so se mi izbrisani. Ampak pustimo zdaj te zadeve mogo?e za neko drugo razpravo pa se osredoto?imo na leto 1989 oz. na t.i. miting resnice in funkcijo ter vlogo, ki jo je imela naša uprava oz. uprava, katero sem takrat vodil.
Že v uvodu bi rad povedal, da je klju?no, bi rekel, koordinacijo pri teh pravnih zadevah pri nas opravljal gospod Dore Dove?ar. Kot vem, je bil povabljen, žal pa ga pesti bolezen in ni mogel priti na tale skup. Namre? on je bil odgovoren za bolj, bi rekel, pravno upravo podro?je, prav tako namestnik kot gospod Branko Bra?ko. No, midva sva bila nekako zadolžena, da v okviru tega ministrstva oz. takratnega sekretariata pripraviva vse tisto, kar bo ustrezalo tako ustavnemu pravu kot zakonskih okvirom in pa normam. Vse te zadeve so se pri nas dogajale v 2 smereh. Ena smer je bila nivo t.i. upravnega odlo?anja in je bila izvedena v okviru mestnega sekretariata za notranje zadeve. To je bil organ v sestavi ministrstva kot vsi ostali, vseh takratnih 58 oddelkov oz. sekretariatov. Takrat ga je vodil gospod Branko Davidovi?, ki je imel seveda tudi operativne izkušnje, asistirala pa mu je ena zelo dobra, izvrstna pravnica gospa Vida Kokalj, ki je še danes aktivna v okviru Ministrstva za notranje zadeve.
Ne bom govoril o vlogi, na podlagi katerih dolo?il zakona o javnih shodih oz. prireditvah je bila ta vloga v bistvu odlo?ena negativna, ampak mogo?e par detajlov iz tega. Vloga je prišla pravo?asno. Bila je izredno na?elna. Danes, ko predavam študentom upravne fakultete o javnem zbiranju, jim re?em, da zakon oz. javno zbiranje v bistvu karakterizirajo naslednji 4 elementi: organiziranost, zbiranje mora biti javno, dostop mora biti vsem brezpla?en in pa seveda vsako zbiranje mora imeti neko organizacijo, vsebino, vodjo, tim. Ko so dobili vlogo, je imela vloga tega združenja (Božur) kosovskih Srbov samo 2 od teh elementov. Organizirano zbiranje. Brez vsebine, brez navedbe organizacij, scenarija, kraja, ?asa, poteka. Oni so predvidevali, da se bo vse za?elo nekje na železniški postaji, potem pa odvisno od razpoloženja, od odziva množice itn. Zahtevali so dopolnitev vloge. Dopolnitev vloge je prišla 15. novembra, vendar je bila spet izredno na?elna. In tisto, kar do zdaj še nikjer ni bilo zapisano, tudi ne povedano: mestni sekretariat bi lahko, ko je dobil to dopolnitev vloge, po na?elih upravnega postopka, vi ste vsi veš?i upravnega prava oz. poznate dolo?ila upravnega postopka, to njihovo vlogo enostavno zavrgel. Vloga postopkovno ne ustreza vsem tistim kriterijem, ki so potrebni za to, da lahko organ kompetativno odlo?i. Takrat se v bistvu nekako pojavimo mi. Oni so to delali neodvisno. Sicer smo bili v nekih kontaktih in v konzultaciji z Doretom Dove?arjem, tudi s Tomažem Ertlom, takratnim sekretarjem, in namestnikom. Zdi se mi, da je bil takrat zraven tudi gospod Branko Bra?ko. Nekako smo rekli: »Ne! Ne bomo zavrgli!« Ker je bila politi?no cela stvar izredno aktualna. Presija, ki se je pojavljala skozi njihove medije, je bila ve? kot o?itna. »Bomo kljub vsemu to dopolnjeno vlogo obravnavali, kot da je organ na tej osnovi lahko odlo?il.« Seveda odlo?itev je takšna, kot ste jo že ve?krat slišali in je znana. Negativna. Skratka potem je bilo to treba izredno hitro transportirati preko pokrajinskega SUP-a oz. sekretariata za notranje zadeve do teh, ki so se javili za to, da bodo izvedli ta miting. To smo mi potem naredili preko sekretarja oz. sekretariata s tisto telex pošto ali kako je to šlo. Tako da so oni še pravo?asno dobili to negativno vlogo. S tem se je to prvo dejanje pravno kon?alo.
Drugo dejanje. Pritiski, to so moji predgovorniki izvrstno povedali, so bili ve? kot o?itni. Ve? kot o?itno je bilo znano ozadje in kaj vse se seveda spleta in namerava storiti v tem kontekstu. Takrat vem, da smo se zopet sestavi skupaj z mojimi kolegi iz pravne službe. Moram re?i, da je v mojem segmentu takrat delovala gospa Breda Janeži?, ki jo nekateri dobro poznate. Žal prezgodaj pokojna. Izvrstna pravnica, seveda je sodelovala tudi pri koncipiranju teh osamosvojitvenih zakonov. No, mi smo iskali pravne podlage, kako zdaj, ker mitinga ni. Uradno ni bilo pozitivno odlo?eno. ?e pa slu?ajno res pride do takšnih oz. druga?nih stvari. Spomnim se, da je Ertl rekel: »Poiš?ite pravne podlage. Ustavnost, zakonitost mora biti absolutna.« Ali veste, kako smo v?asih policisti gledali zakon, ?e kakšno dolo?bo nismo dobro poznali na pamet? Poiskali smo vse skupaj in rekli: »Aha. To bi pa šlo.« In našli smo ta 12. ?len Zakona o notranjih zadevah, kjer je v bistvu, o tem ste že slišali, dana možnost republiškemu sekretarju, seveda najprej predsedstvu, ki mora ugotoviti neko stanje in potem izvršnemu svetu, ki sprejme sklep, da ta naloži republiškemu sekretarju, da sprejme te t.i. odredbe za zagotovitev miru, varnosti, življenja in vseh ostalih stvari. Zakonska osnova je bila. Odredbe, v knjigi gospoda Bukovnika Sever (1.), ki je, moram re?i, izredno dobra, sem jo prebral, je seveda zapisano, da so bile to prve odredbe, ki so se pojavile v novejši zgodovini, po 2. svetovni vojni. Res je, na tem segmentu, ampak odredba, kolegice in kolegi, je v bistvu en zelo obi?ajen akt. To je akt ministra in seveda ministri, pa ne samo za notranje zadeve oz. takratni sekretar za notranje zadeve, tudi drugi izdajajo številne odredbe. Recimo o omejitvi prometa ob dolo?enih dnevih, o dolo?itvi cen, o homologaciji vozil, nenazadnje so tudi odredbe, ki se pojavljajo v kazenskem pravu, sicer kot individualni akt o hišnih preiskavah itn. Skratka tisto, kar je za odredbo bistveno in tisto, kar je treba v tem kontekstu povedati je, da je to zapovedujo?i akt, splošen akt v domeni ministra.
V redu. Treba je bilo najti ustavnopravno podlago, ali so zdaj omejitve javnega zbiranja ali so omejitve prometa ali so omejitve gibanja, ki so bile seveda potem implementirane, udejanjene v teh konkretnih odredbah, ustavnopravno možne. Bile so možne. Mi smo seveda takrat pogledali te ustavne amandmaje, na novo sprejete ustavne amandmaje in seveda videli, da so, govorim na pamet, ne me držati za besedo, v ?lanku bom vse to natan?no povedal, zdi se mi, da so 49., 50. in 54. ustavni amandmaji govorili o, seveda, pravici, svoboš?ini do javnega zbiranja, do gibanja, hkrati pa je zadnji (55.) amandma govoril, kdaj in v katerih primerih je to možno omiliti.
V redu. Ustavnopravno pokrito, zakonsko pokrito. Upravna teorija pa pravi tako: v tistih zakonskih dolo?bah, kjer je beseda »lahko« (izvršni svet »lahko«, sekretar »lahko«), to pomeni seveda neko diskrecijo. Upravna teorija diskrecijsko pravico uvrš?a med t.i. nevezane zadeve, pravno nevezane zadeve. Nekateri, Debelak jo kljub temu uvrš?a med pravno vezane zadeve, akte. Zakaj? Zato ker diskrecijsko pravico lahko uporabiš izklju?no in samo takrat, ko je ta dolo?ena v zakonu. Nikjer drugje. Ne more biti dolo?ena v postopkovnih predpisih (ZKP, Zakon o splošnem upravnem postopku), materialnih predpisih in zmeraj jo moraš uporabiti v bistvu z namenom in na na?in, ki predvideva neko stanje oz. neko situacijo. Z eno besedo povedano: spremljati in zagotoviti moraš javni interes. To je bilo v tem kontekstu ve? kot o?itno zagotovljeno in seveda tudi o?itki, ki so jih sprožali zlasti srbski in ?rnogorski mediji, da smo mi ravnali v nasprotju z ustavo, z mednarodnimi normami, z Evropsko konvencijo o ?lovekovih pravicah, Mednarodnim paktom o ?lovekovih pravicah itn., enostavno ne vzdržijo. Dokaz za to mojo trditev. 4, 5 let po tistem sem se sre?al z enim kolegom iz Beograda, ki je predaval, postal je asistent na pravni fakulteti v Beogradu. Rekel je, da so kot asistenti takrat, v ?asu mitinga, pred mitingom dobili nalogo, da prou?ijo vso slovensko zakonodajo, da so se izredno temeljito poglobili v odlo?bo, ki jo je izdal mestni sekretariat za notranje zadeve, s katero je miting prepovedal in seveda v vse te naše odredbe, ki jih je gospod Ertl takrat podpisal. Ugotovili so, da vse pije vodo. Dobesedno tako mi je rekel Slavko: …(v srbohrvaš?ini). Ni mi hotel povedati, kdo so bili naro?niki, ampak jaz sem nekako takrat kljub temu doživel eno osebno, intimno satisfakcijo. To pomeni, da je vprašanje, ki se je postavljajo in bi se verjetno in mogo?e se bo postavilo ?ez 30 let tudi v slovenskem prostoru, takrat bilo, ali pa hipoteti?no, mogo?e ne, upam, da po tem današnjem simpoziju ne, ali so bile posameznikom v razmerju do takratne slovenske državne oblasti kršene njihove temeljne pravice in svoboš?ine. Moj odgovor, vaš odgovor, slovenski odgovor je bil takrat in je danes in bo tudi v nadaljevanju odlo?en ne. Za vse smo imeli sorazmerno dobre, dobre suporte in seveda so na tej osnovi potem naši operativni organi lahko izvajali vse tiste aktivnosti, o katerih ste slišali in seveda o katerih boste slišali še ve? v nadaljevanju.
Na koncu. Ker sem že 9 let v pokoju, lahko to zdaj povem na glas, nisem ve? odvisen od tega, ali me bodo zamenjali ali ne. Takratna organiziranost celotnega sistema notranjih zadev v Sloveniji je veliko pripomogla k temu, da smo mi tako u?inkovito izvedli vse te aktivnosti: od pravnih, operativnih, informativnih, mednarodnopravnih in, tisto, kar je izredno pomembno, ker vidim, da so tudi kolegi iz veteranskih vojaških organizacij tukaj, sodelovanje, ki je bilo najprej znotraj našega sistema, notranjih zadev, potem sodelovanje v razmerju do oblastne strukture, tako izvršilne kot zakonodajne strukture, in pa seveda razmerja, ki smo jih imeli mi, zaposleni v takratnih organih za notranje zadeve. Bila so približno takšna kot danes govorijo, da so v naši nogometni reprezentanci: idealna. To je tim, to je moštvo, ti živijo in dihajo kot eden. Mi smo takrat dihali kot eno. Komu gre ta zasluga? Verjetno takratnemu vodstvu, verjetno sistemu, ki je v bistvu omogo?il takšno postavitev in pa seveda takšno udejanjanje.
Na koncu bom povedal še eno svojo lastno anekdotico. Ko se je praznovala 10. obletnica Severja, 1999. leta, takrat sem bil še aktiven, me je takratni minister Šuklje dolo?il za predsednika odbora za izvedbo te proslave. V takšnih internih razgovorih sem seveda za?el razmišljati (Pahor bi rekel): pa krucifiks, zakaj mi nimamo dneva varnosti recimo 1. decembra? Saj so se takrat pri nas za?ele vse te aktivnosti, ki so potem seveda dobile dober nastavek v nadaljevanju te naše osamosvojitvene vojne. Takrat se je, kot je nekdo rekel, ?elik ali kdo je povedal, stvar prelomila in takrat je nastala nova filozofija, takrat je prišlo v bistvu do neke nove paradigme. Pa ne v organizacijskem smislu, niti ne v vsebinskem, v naših glavah. Na žalost nisem uspel. Še zmeraj imam to željo. Verjetno ne bom uspel, ampak upanje umira zadnje.
Kolegi, jaz sem s tem kon?al. Ker se z ve?ino z ozirom na to, ker živim izven Ljubljane, ne bom sre?al, izkoriš?am to priložnost in vam že zdaj voš?im vse najboljše v novem letu. Hvala.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala lepa. Vabim gospoda Branka Šekoranjo, ki bo predstavil prispevek z naslovom Delovanje posebnih enot milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve v akciji Sever.
BRANKO ŠEKORANJA: Lepo pozdravljeni, spoštovani udeleženci tega posveta. Jaz sem pripravil en kratek pregled delovanja posebne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve v akciji Sever.
Kot veste, posebna enota je bila ustanovljena na podlagi 24. ?lena Zakona o notranjih zadevah, v katerem je bilo opredeljeno, kdaj, pod kakšnimi pogoji lahko republiški sekretar ustanovi posebno enoto milice. Ta enota je bila sestavljena iz pooblaš?enih delavcev organov za notranje zadeve, u?encev organov za notranje zadeve pa izobraževalnega centra, višje šole in pa seveda lahko je tudi koncentrirala sile, sredstva, opremo za izvajanje posameznih nalog. O ostalih pravnih podlagah, ki so bile za izvedbo akcije Sever in pa za porabo enote, jaz ne bi posebej razlagal. To je Uredba o prepovedi sestajanja ob?anov, Uredba o omejitvi gibanja in pa Uredba o prepovedi prometa na obmo?ju republike Slovenije. Bile so podlaga za izvajanje nalog oz. za pripravo posebne enote milice, da je lahko te naloge izvedla.
Kar se ti?e uporabe PEM-a, je takratni sekretar za notranje zadeve gospod Tomaž Ertl v skladu z na?rtom izdal posebno odredbo o uporabi in pa mobilizaciji posebne enote milice, in sicer 24. 11. leta 1989. Sama mobilizacija enote in pa premik enot se je izvajal 29. in pa 30. novembra. V okviru tega je bila izvedena tudi mobilizacija 30% rezervne sestave. 70% rezervne sestave mili?nikov pa je takrat bila takrat odrejena pripravljenost na domu. To pomeni, ?e bi se varnostne razmere zaostrovale, bi jih lahko takoj vpoklicali in jih angažirali za opravljanje nalog milice.
Posebna enota milice je bila organizirana na 2 nivojih, in sicer na državnem nivoju in pa regionalnem nivoju, in pa po 2 formacijah, po formaciji I in pa formaciji II. Kar se ti?e organiziranosti na državni ravni, na državni ravni je bilo organizirano poveljstvo PEM, v katerem je bilo 12 starešin in pa 2 voznika. Bistvo poveljstva PEM je bilo, da je izvajalo klju?ne naloge na?rtovanja, priprav, usposabljanja, koordinacije in pa izvedba na?rtov mitinga resnice v zvezi z nalogami, ki so bile vezane na samo posebno enoto milice. V glavnem je posebna enota milice takrat delovala pod operativnim štabom oz. po njegovih odredbah, operativni štab pa je vodil takratni poveljnik milice gospod Leopold Jesenek. Poveljstvo PEM je takrat vodil dr. Tomaž ?as. Imel je namestnika gospoda Kolenca, v poveljstvo smo bili imenovani 4 pomo?niki: pomo?nik za logistiko, zveze, medicinsko oskrbo, dokumentalist, 2 …(nerazlo?no) in pa seveda voznik za premik samega poveljstva.
Na regionalni ravni oz. po formaciji 1 smo imeli organiziranih 7 ?et, 1 samostojni vod, v katerega je bilo vklju?enih 723 tedanjih mili?nikov in drugih pooblaš?enih uradnih oseb organov za notranje zadeve. To je pomembno, ker so izvajali, naloge so izvajali tudi drugi sodelavci, ki so bili pooblaš?ene uradne osebe, niso pa bili policisti oz. takrat mili?niki. Po formaciji 2 je bilo organiziranih 107 bataljonov, v katere je bilo vklju?enih 18 ?et, 1 samostojna ?eta, v katero so bili vklju?eni 3 vodi. V to je bilo vklju?enih 1391 mili?nikov. Prakti?no je bil na?in organiziranja polvojaški sistem. To pomeni, da je bila hierarhija poveljevanja z ravni države do regije, prav tako, da so se lahko naloge izvrševale na regionalni ravni ali pa na ravni ?et in bataljonov, so bila imenovanja poveljstva. V okviru tega je bil imenoval poveljnik ?ete ali poveljnik bataljona – odvisno od formacije, imel je svojega namestnika, pomo?nika, vodjo za materialno tehni?ne zadeve, potem mili?nika za zveze, dokumentalista in pa voznika za obe formaciji.
Da je bil PEM tako uspešen pri izvajanju svojih nalog, je izkušnje pridobival v razli?nih situacijah. Ena taka ve?ja situacija je bila vaja Kozjak, kjer se je v celoti preverjal sistem delovanja posebne policijske enote in organov za notranje zadeve – od mobilizacije do logistike, do premestitve enot in pa seveda za delovanje ob nekem ve?jem, takrat diverzantskem dejanju, danes bi rekli ob teroristi?nem dejanju. Veliko izkušenj so sodelavci v PEM-u in pa pripadniki pridobivali v vadbenem centru Jasnica, kjer so se poveljniki u?ili poveljevanja, uporabe razli?nih sredstev: od plinskih do uporabe orožja, do ostalih prisilnih sredstev, potem pri varovanju velikih nogometnih tekem, kjer so se že kazali prvi znaki nasilja in pa posebne obravnave nasilnežev oz. da ni prihajalo do hujših izgredov na podro?ju javnega reda in miru. Izvajala so se tudi usposabljanja v skladu z letnimi na?rti. Ta usposabljanja so bila na ravni države in na ravni regij. Sigurno so bile nekatere izkušnje, ki so bile pomembne za uspešno delo in ki so jih sodelavci prinesli, pridobljene tudi na tej akciji, ki se je izvajala na Kosovem. Tam so se sigurno kazali problemi, ki so jih sodelavci potem znali uspešno prenašati za boljše delovanje enote. To so bile tiste zadeve, ki so potem pomagale pri hitrem planiranju, pri pripravi hitrih in kvalitetnih odlo?itev.
Samo na?rtovanje nalog se je za?elo že marca leta 1989 in se stopnjevalo, odvisno, bi rekel, od pritiska javnosti oz. spremljanja in pa ocenjevanja varnosti dogodkov. Tako da je bil drugi na?rt že izdelan 21. novembra, 25. novembra istega leta pa je bil ta na?rt dopolnjen. 27. decembra je zasedalo predsedstvo in 27. novembra je republiški sekretar za notranje zadeve izdal odlo?bo o imenovanju operativnega štaba za vodenje akcije Sever. Tukaj je pomemben element še to, da je bil 28. novembra razširjen kolegij takratne uprave milice, kjer so sodelovali tudi predstavniki uprav na notranje zadeve, zaš?itne enote milice in PEM-a. 29. novembra so se za?ele izvajati uredbe in ta dan je bil tudi za?etek izvajanja popolne mobilizacije PEM-a in pa dela (30 %) vojnih enot milice. 1. december je bil dan, za katerega je bil napovedan miting resnice in 3. decembra so se preklicale te uredbe.
Kaj bi veljalo poudariti v zvezi s posebnimi enotami milice? Predvsem to, da je bilo v posebnih enotah milice konstantno prisotno kakovostno na?rtovanje, da je bilo delo z enotami na?rtno, posebej pa bi lahko vezano na izvajanje nalog v zvezi z mitingom resnice poudarili, da so bili posebej dobro izdelani nekateri na?rti – na?rt za delo v blokadnih to?kah, …(nerazlo?no) na?rt, na?rti zvez, potem na?rt za sprejem in delo z enotami, zdravstvena oskrba, pogoji na u?inkovito rabo plinskih sredstev v primeri, ?e bi prišlo do hujših kršitev javnega reda in miru… To so bila vse vprašanja, ki so bila zelo temeljito obdelana. Zavedati se moramo, da tako velik premik enot, kot se je izvajal v tem ?asu, je bil verjetno potem samo še leta 1991 ali pa ob nekih ve?jih varovanjih, ki so se izvajala. V tem ?asu se je izvajal premik na obmo?ju Uprave za notranje zadeve Krško, Uprave za notranje zadeve Novo mesto, izobraževalni center, in pa seveda na obmo?ju Uprave za notranje zadeve Ljubljana. Del posebnih policijskih enot pa je še ostal na mati?nih policijskih upravah.
V tej akciji se niso premikale samo posebne policijske enote, izveden je bil tudi premik dolo?enih drugih pooblaš?enih uradnih oseb. Med njimi so bili kriminalisti, kriminalisti?ni tehniki, vodniki službenih psov in 125 mili?nikov, posebej na?rtovanih za aktivnosti in izvajanje nalog za potrebe policijske uprave Ljubljana. Premeš?ena so bila tudi dolo?ena intervencijska vozila, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil, v aktivnosti pa so bili vklju?eni tudi pripadniki takratne Višje šole za notranje zadeve, ki so pomagali pri izvajanju nalog zaš?itne enote milice. Težiš?e operativnega dela je bilo v obvladovanju prizoriš?a napovedanega mitinga resnice, v kontroli cestnega prometa na obmo?ju celotne Slovenije s poudarkom na cestnih relacijah, ki so vodile proti glavnemu mestu, predvsem v obliki patrulj, organiziranih cestnih kontrolnih to?k, v kontroli železniškega prometa s težiš?em na železniških postajah Dobova in Ljubljana.
Kaj se je dogajalo v izobraževalnem centru? V izobraževalnem centru se je koncentriral del enot rezerve posebne enote milice, ki so ga prispevale takratne uprave za notranje zadeve Kranj, Nova Gorica in pa Koper. V centru za službene pse v Podutiku so bili skoncentrirani službeni psi. V centru se je izvajalo usklajevanje aktivnosti posebne enote milice za celotno Slovenijo, vzpostavljena je bila povezava z operativnim štabom, v centru so se izvajala tudi dolo?ena usposabljanja, preverili so se postopki ter aktivnosti za nastopanje v primeru hujših kršitev javnega reda in miru.
Kakšne so splošne ugotovitve delovanja posebne policijske enote? Mobilizacija je bila izvedena stoodstotno. Naloge, ki so bile na?rtovane v okviru prepovedi mitinga resnice, je posebna policijska enota opravila v okviru na?rtovanih aktivnosti. Izvedene so bile namestitve in koncentracije v skladu z izvajanjem konkretnih nalog in v skladu z na?rtom. Izveden je bil le en postopek z mitingarji v Ljubljani. Posebna enota je izvajala demonstracijo sile. Namen je bil predvsem, da se tudi s psiholoških efektom prepre?i aktivnosti in zbiranje. Na tem mestu lahko ugotovimo, da je bilo delo v tej enoti visoko profesionalno.
Kot vsaka aktivnost je tudi ta pokazala nekaj slabosti, ki so bile ugotovljene z analizo. Ena od teh je bil na?in poro?anja, potem se je izkazalo, da bi bilo oskrbo dobro disperzirati, problematika dežurne službe, kvalitete telekomunikacijskih povezal, pomanjkanje opreme, pomanjkljiva osebna oprema, …(nerazlo?no) itn. Normalno policija pri svojih dejavnostih nikdar ne bo imela zadostne koli?ine sredstev, da bi lahko imela na razpolago vsa sredstva, vendar nam take analize pokažejo, katera so tista sredstva, ki jih je potrebno v nadaljevanju dopolniti, izboljšati. Ocenjujem, da je tudi ta analiza pripomogla k temu, da se policija lahko ustrezno pripravlja za izvajanje nalog leta 1991.
Kot takratni operativni pomo?nik lahko povem to, da mi je bilo v zadovoljstvo delati v tej enoti. Pridobil sem dodatne izkušnje, uporabil sem lahko vsa svoja znanja s podro?ja porabe plinskih sredstev, protibombnega delovanja. To je bila ena od nalog, ki smo jo lahko opravljali kvalitetno, strokovno, hitro in to se je odražalo na obmo?ju cele Slovenije.
Zahvaljujem se za pozornost. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala lepa. Samo še ena opomba. Namre? opozarjam referente, da ?e bodo presegli 15 minut ?asa za vsak nastop, bomo morali posvet zaklju?iti prej, ker sledi seja Državnega sveta. To sem izvedel šele malo prej in dejansko moramo ob 14:45 zapustiti prostor, ker se seja za?ne ob 15. uri. Tako da lepo prosim naslednjega referenta, da pride za govorniški oder. To je g. Janez Franc Piber. Zjutraj tega nismo vedeli – to smo izvedeli šele pred kratkim. Prosim? Sem prej kašljal pa me na žalost niso slišali. So tudi drugi kašljali… Hvala.
JANEZ FRANC PIBER: Lepo pozdravljeni. Glede na moj položaj v takratnem vodstvu Službe državne varnosti mislim, da vendarle nisem najbolj poklican za predstavitev te problematike v odnosu do akcije Sever. Ne domišljam si, da bom o tem povedal najboljše. Vsaka akcija in seveda tudi Sever mora biti na nek na?in servisirana. Tudi z informacijami. Služba državne varnosti je bila seveda poklicana, da je temu dala svoj prispevek.
?eprav sta minili dve desetletji od ?asa, ko so se pripadniki odbora Združenja za vrnitev Srbov in ?rnogorcev na Kosovo in Metohijo odlo?ili, da bomo v Sloveniji priredili miting resnice in Slovence objektivno seznanili o kruti usodi srbskega življa na Kosovu in Metohiji, drugih krivicah, ki se gode srbskemu narodu in o zablodah slovenskega politi?nega in državnega vodstva, še vedno ni v zadostni meri ovrednoteno delo Službe državne varnosti pri prepre?evanju tega mitinga. Dvajsetletni molk je deloma posledica nezaupanja v takratno delo pripadnikov Službe državne varnosti pa tudi položaja, ki ga je ta imela v tisti konfliktni situaciji v Jugoslaviji. V vseh dosedanjih tekstih in javnosti predstavljenih opisih dogajanj v akciji Sever je bil prispevek Službe državne varnosti najverjetneje iz previdnosti izpuš?en. Prav pred kratkim je bil na primer objavljen celostranski tekst v ?asopisu o delu organov za notranje zadeve pri prepre?evanju mitinga resnice, a je prispevku Službe državne varnosti namenjena le ena vrstica. Pri?ujo?i prispevek je zato le moj skromen poizkus opozarjanja na to nedoslednost.
Študija srbskih ?lanov Akademije znanosti in umetnosti z naslovom Memorandum je ob izdatni podpori srbskega vodstva animirala srbski narod, da je z mitingaško aktivnostjo skušal uveljaviti zahtevke iz tega dokumenta. Varnostne razmere so se nato na Balkanu tako zaostrile, da so predstavljale varnostni problem, ne samo za balkanske narode, temve? za mir v širšem prostoru. Udeleženci mitingov, materialno, finan?no in moralno podprti s strani srbskega in ?rnogorskega vodstva, so hoteli mitingaško aktivnost prinesti tudi v naš prostor. Služba državne varnosti republike Slovenije je dovolj rano zaznala nevarnost, ki jo predstavljajo te težnje in za?ela na?rtno zbirati informacije in jih tudi ovrednotila. Služba je že pri svojem rednem delu ugotavljala, da nemir, ki ga vnašajo mitingi v jugoslovanski prostor in možnost, da bi se konfliktne razmere približale zahodnim mejam tedanje skupne države, povzro?a vse pogostejše pojavljanje tujih obveš?evalcev in gostitev obveš?evalnih interesov v Sloveniji. Tuji obveš?evalci so za?eli kar redno obiskovati svoje vire v Sloveniji in zbirati podatke o pri?akovanih reagiranjih slovenskega politi?nega in državnega vodstva ter sondirati odzivnost prebivalstva na te razmere. Enake primere zbiranja informacij so naši državljani zaznavali tudi v tujini. Služba je postala tudi pozorna na vse pogostejšo prisotnost delavcev zvezne službe državne varnosti, ki so prihajali na inšpekcijske, inštruktorske in priti so hoteli celo na nadzorstvene obiske. Medtem ko so bili ti obiski skladno s pravili dela Službe državne varnosti najavljeni, pa so bili zaznani nenajavljeni prihodi operativnih delavcev srbske državne varnosti, ki so na terenu pod krinko operativnega dela zbirali podatke o razmerah v Sloveniji in ocenjevali možnost za podporo eventualnim mitingaškim interesom. Tudi inšpektorji zveznega sekretariata, verjetno oz. vsekakor nezadovoljni z našimi informacijami, ki so jih prejemali iz Slovenije, so ob konkretnem operativnem delu iskali podatke o razmerah v Sloveniji. Vzporedno z vse pogostejšo prisotnostjo teh, srbskih in zveznih inšpektorjev ter operativnih delavcev pa je služba ugotavljala tudi pove?ano aktivnost varnostnih organov Jugoslovanske ljudske armade. Prav tako kakor prejšnji so tudi oni zbirali podatke o razmerah v Sloveniji in iskali sredine, ki podpirajo zahteve, izražene v Memorandumu. Služba slede? obiskom delavcev državne varnosti in varnostnih organov JLA je ugotavljala skupen obveš?evalni interes ugotoviti, kje, kdaj in kako bi bilo možno motivirati slovensko javnost v podporo mitingaškim hotenjem. Zaznani so bili tudi poizkusi posameznih pripadnikov KOS-a, tako imenovane terenske službe Jugoslovanske ljudske armade, kako bi pridobili podatke o ugotovitvah Službe državne varnosti Slovenije in so v ta namen skušali izrabiti prijateljske in službene stike z operativnimi delavci, dokumentalisti in analitiki službe. Možnost, da bi organizatorji mitinga resnice pod vodstvom Bogdana Kecmana to nakano dejansko realizirali, je služba jemala kot pomembno zaznavo pri svojem operativnem delu. Veliko operativnega dela je bilo posve?enega ugotavljanju sredin, ki bi nudile podporo mitingašem ali soorganizirale takšno zborovanje. ?eprav je med delom prebivalcev srbske narodnosti, žive?e v Sloveniji, zaznala soglašanje s stališ?i, izraženimi v Memorandumu, neprikrito simpatijo do mitingašev pa služba ni ugotovila, da bi v slovenskem prostoru obstajale skupine, ki bi samostojno ali v sodelovanju z mitingaši iz Srbije mogle ali hotele organizirati tako sre?anje. Ugotovila je sicer skupinico privržencev mitingaštva med nekaterimi ob?ani srbske narodnosti na Gorenjskem, ki bi bili pripravljeni, ?eprav zelo previdno, sodelovati z mitingaši, ?e bi le-ti prišli v Slovenijo. Služba je zaznala tudi poizkuse, da bi se umetno ustvarile sredine, nezadovoljne z razmerami v Sloveniji. Tako je ugotavljala poizkus revoltiranja ob?anov srbskega porekla, potomcev nekdanjih naseljencev na srbski vojni krajini, uskokov, naseljenih na treh naseljih na obrobju Bele krajine in pa delavcev, po rodu iz južnih republik na obmo?ju Celja in Velenja, ?eš da so v neenakopravnem položaju v primerjavi s slovenskimi ob?ani in delavci. Na te poizkuse vnosa nemira pa se prizadeti niso odzivali. Zelo opazne pa so bile nekatere aktivnosti posameznikov srbskega porekla pretežno iz družin vojaških starešin, ki so javno, v?asih zelo agresivno zastopali stališ?a, da se srbskemu narodu gode krivice v jugoslovanski skupnosti, da je potrebno vse Srbe združiti v enotni državni skupnosti ter da sedanje meje drobe srbsko nacionalno telo. Medtem ko je pravoslavna cerkev v Srbiji nudila podporo in simpatizirala s stališ?i mitingašev pa takega odziva v pravoslavni verski skupnosti v Sloveniji pa tudi v tržaškem zamejstvu služba ni zaznavala.
Da tujina pregrete razmere na Balkanu in možnost konfliktnih razmer neposredno ob zahodnih mejah naše tedanje skupne države jemlje resno, so potrdile tudi ugotovitve pri dogajanju z obveš?evalnim delom službe v tujini. Zaznala je gostitev pripadnikov varnostnih organov in pripadnikov vojaških enot v zamejstvu ter njihovo lociranje. Ugotavljala je tudi priprave na organiziranje zbirnih mest za eventualne pribežnike iz Slovenije. Vse to je dokazovalo, da pridobljeni podatki tujih obveš?evalcev v tujini vzbujajo zaskrbljenost nad nadaljnjim razvojem varnostnih razmer na Balkanu in seveda v Sloveniji ter da se resno pripravljajo na ?as možnih konfliktov v Jugoslaviji in da tudi mitingu resnice pripisujejo varnostno pomembnost.
Služba je bila v tem obdobju v pomembni fazi preoblikovanja. Kr?ilo se je število delavcev na t.i. notranji problematiki, pove?evale pa so se kapacitete na obveš?evalnih in protiobveš?evalnih nalogah ter analitiki. Na notranjem podro?ju so ostale le naloge spremljanje nacionalne nestrpnosti in terorizma. Služba ni imela detaširanih delavcev v organizacijskih enotah Službe državne varnosti ostalih republik. Zaposlenih je bilo le nekaj inšpektorjev v zvezni upravi Službe državne varnosti. Zaradi tega je bil dotok informacij iz drugih republik bolj ali manj vezan le na javno dostopne vire in informacije, ki so jih posredovali državljani, ki so potovali ali službovali v teh okoljih. Ob?utljivejše informacije pa je služba morala pridobivati z operativnim delom v teh okoljih.
Tedanja zakonodaja in tudi pravila dela služb državne varnosti so onemogo?ala tajno operativno prisotnost slovenskih pripadnikov državne varnosti v ostalih republikah. Vendar so nastale razmere, mitingaštvo, neposredne grožnje o potrebi po odstranitvi slovenskega državnega in politi?nega vodstva narekovale, da je služba operativno delovala tudi v teh prepovedanih, t.i. prepovedanih okoljih. Ne glede na skromne možnosti pa je bila koli?ina operativno pridobljenih podatkov velika. Mnoge informacije, ki so se v za?etku kazale kot nepomembne ali obrobne, so v sklopu javno dostopnih podatkov postale varnostno pomembne in so omogo?ale realnejšo presojo nevarnosti organiziranja mitinga resnice. Tako je bilo npr. v Sloveniji zaznano iskanje varnih parkirnih prostorov za sorodnike, ki da jih pri?akujejo, interes za možnosti potovanj z vlaki, avtobusi, zanimanje za obstoje?e nadzore prometa itd. O nekaterih teh stvareh je tudi Pavle govoril. V Srbiji so bili pridobljeni podatki, ki so zanikali spontanost dogajanja naroda. Potrdile so se informacije, da udeleženci mitingov dobe dela prost dan, brezpla?en prevoz, brezpla?en obrok hrane, celo simboli?no dnevnico. Pridobili so celo podatke o številu možnih udeležencev mitinga. Transparenti, plakati, zastave so se naro?ali iz sredstev podjetij, ki so tudi rezervirala prevoze na železnici in avtobusih. Potrjene so bile informacije, da grožnja z mitingom resnice ni le strahovanje slovenskega politi?nega in državnega vodstva, ampak realna možnost, ki je v fazi resnih priprav in da je scenarij mitinga oblikovan tako, da bi v kon?ni fazi pripeljal do rušitve slovenske oblasti pa ?eprav z nasiljem.
Dokumentalisti?ni del Službe državne varnosti in analitiki so na osnovi dogajanja v Srbiji, Kosovu, Metohiji, Vojvodini izdelali oceno, da bi miting resnice v republiki Sloveniji lahko izvedle le skupine, ki bi prišle iz Srbije ali deloma iz ostalih republik bivše države. Šele podrobnejša analiza dela Službe državne varnosti iz takratnega obdobja bo omogo?ila celovito oceno njenega prispevka pri realizaciji akcije Sever. Tedanje ugotovitve Službe državne varnosti so nesporno pokazale, da tujina skrbno spremlja dogodke in razmere v Sloveniji in da situacijo ocenjuje kot izredno nevarno za varnostne razmere v širšem evropskem prostoru. Nadalje, da na?rtovalci mitinga ne morejo ra?unati na ve?jo podporo somišljenikov v Sloveniji in da je miting lahko le uvožen ter da bodo organizatorji servisirani z relevantnimi podatki, ki jih sporno pridobivajo pripadniki Službe državne varnosti drugih republik, zvezne službe in pa varnostni organi JLA. Nesporna je bila tudi ugotovitev, da so vzpodbujani in podprti (finan?no, materialno in moralno) s strani srbskega politi?nega vodstva ter da je spontanost le krinka za prikritje dejanskih ciljev. Veliko število pridobljenih podatkov kaže na zagnanost delavcev Službe državne varnosti Slovenije pri zbiranju informacij. Domoljubje in gnev do kreatorjev te umazane igre mitingaštva sta vzpodbujala delavce SDV pri njihovem operativnem delu. V nasprotju z oceno kasnejšega direktorja Varnostno-informativne službe, ko je za ?as osamosvajanja Republike Slovenije v publikaciji Smer Sever-Koper ocenil (navajam): »Na žalost pa so bili med pripadniki VIS tudi takšni, ki niso razumeli novega poslanstva in ki najbrž tudi niso želeli samostojne Slovenije.«, so delavci Službe državne varnosti Slovenije v sestavi Republiškega sekretariata za notranje zadeve naloge v akciji Sever zagnano in brez pomislekov izvajali. Slovenska obveš?evalno-varnostna agencija in njena predhodnica Varnostno-informativna služba bosta lahko brez pomislekov v svoje zgodovinopisje zabeležili prispevek delavcev Službe državne varnosti v akciji Sever kot svetel ?as delovanja varnostnih služb v Sloveniji. Zaznave iz te akcije in operativne možnosti pridobljene ob tem delu so bile v kasnejšem obdobju slovenskega osamosvajanja v Varnostno-informativni službi s pridom uporabljene pri borbi s pripadniki varnostnih organov JLA ter za operativni prodor v druge strukture jugoslovanske armade.
Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala lepa za izjemno zanimiv prispevek o pozabljeni instituciji znotraj organov za notranje zadeve, o kateri je malo manj govora.
Sedaj pa vabim g. Miho Molana, da predstavi prispevek z naslovom Vloga in aktivnosti Uprave za notranje zadeve Krško v akciji Sever.
MIHA MOLAN: Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu. Kot je že povedal predsedujo?i, sem v ?asu akcije Sever opravljal funkcijo na?elnika inšpektorata milice. Na tem, regionalno-lokalnem nivoju smo bili vedno bolj navajeni delati, kot govoriti, zato bom poskušal to prakso uveljaviti tudi sedaj, da bom malo krajši, da nas ne bodo vrgli iz dvorane.
Moj namen je predstavitev vloge in aktivnosti uprave za notranje zadeve v akciji Sever, torej izvajalskega nivoja, izvajanja vseh nalog na regionalni in lokalni ravni v Posavju v skladu z odlo?itvami takratnega Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Naj uvodoma povem, da je glede na takratna dolo?ila pravil postaje milice vse aktivnosti, od priprav, na?rtovanja, vodenja, izvedbe akcije opravljala uprava za notranje zadeve, saj so se naloge izvajale na celotnem obmo?ju uprave. Kljub temu, da bo ve?ina govora o UNZ, so postaje milice izvedle izjemno pomembne naloge. V dosedanjih izvajanjih so bile že podane ocene razmer v takratni Jugoslaviji in Sloveniji, zato se bom omejil le na nekatere, po mojem mnenju bistvene pojave, ki so vplivali na samo organiziranost in delovanje organov za notranje zadeve v akciji Sever. Ve?ina stvari imate na platnu, jaz bom samo poskušal še nekatere stvari pokomentirati.
V Posavju je bila izjemno velika stopnja zaskrbljenosti in zgražanja ter ob?utek ogroženosti. Vsi so pri?akovali, da se bodo ti mitingaši v Dobovi razlili, ko bodo izstopili z vlaka, zapustili avtomobile in da bodo ogrožali varnost ter premoženje ljudi. Moram re?i, da se je takrat veliko ljudi obra?alo na takratno postajo milice in upravo za notranje zadeve na splošno za pomo? pri varovanju in pa tudi z izrazi podpore. Tudi v Posavju smo imeli zelo pestre nacionalne strukture in prisotnost velikega števila pripadnikov jugoslovanske armade, organizatorje, ki so poskušali organizirati – konkretno so pri takratnem predsedniku skupš?ine ob?ine poskušali dobiti 5 avtobusov za prevoz v Ljubljano – torej so se organizirali in tudi z njimi smo se morali ukvarjati in ugotavljati, kaj po?nejo. Moramo povedati, da je vladala izjemna stopnja zaupanja med ljudmi, kar so že vsi do sedaj povedali, nobenih težav nismo imeli pri nastanitvi, pri oskrbi enot milice, ki so prišle v pomo?, tako da moram re?i, da nas je to še dodatno krepilo.
Tajnost izvajanja priprav. Verjetno so bile vse te oblastno-politi?ne odlo?itve javne. Samo na?rtovanje, priprava ukrepov za prepre?itev mitinga pa je potekala v strogi tajnosti. Nih?e ni vedel, kje bomo imeli blokadna mesta, razen železnice, ki je pa? normalno v Dobovi. In zaradi tega je izostala ena pomembna komponenta. Namre? mi smo narodno zaš?ito vedno uporabljali za zavarovanje pomembnih objektov. V tem primeru je nismo uporabili in te naloge so morali opravljati mili?niki. Naj povem tudi to, da smo bili takrat rešeni, pa naj mi ne zamerijo, pritiska novinarjev. Vsi novinarji so bili na poti na RSNZ in mi nismo dali nobenih informacij. Tudi s tem smo dejansko bili razbremenjeni. Interes, tako ?asopisnih kot televizijskih hiš, pa je bil precejšen. Npr. na železniški postaji v Dobovi se je pojavila ekipa TV Beograd in TV Zagreb.
V za?etku akcije Sever je v Posavju delovala Uprava za notranje zadeve Krško s tremi postajami milice in dvema oddelkoma milice, sama UNZ pa je imela tri organizacijske enote (inšpektorat milice s sektorjem stalnega dežurstva, oddelek za zatiranje kriminalitete in pa oddelek skupnih služb). Skupaj je takrat v Posavju delovalo 129 delavcev organov za notranje zadeve, od tega 95 uniformiranih mili?nikov (glede na to, da jih je danes skoraj 700, je to zanemarljiva številka), 8 kriminalistov, ostalo so bili civilni delavci uprave za notranje zadeve. Kot zanimivost: kontrolo in urejanje prometa na takratni cesti M1 (Ljubljana – Zagreb) je na našem obmo?ju opravljala uprava za notranje zadeve, v ?asu akcije Sever zaradi …(nerazlo?no) in blokad tudi to breme nalog pade na UNZ Krško.
Glede na obseg nalog, angažiranje potrebnih sil in sredstev bi aktivnosti UNZ Krško v akciji Sever razdelil na tri sklope oz. pravilneje obdobja: ?as napovedi mitinga, ?as izvajanja ukrepov za zavarovanje mitinga v Ljubljani in pa ?as po prepovedi mitinga oz. zaustavitvi udeležencev mitinga na meji z Republiko Hrvaško. Po napovedi mitinga se je za?elo z operativnim in preventivnim delom – na terenu, v varnostnem okolišu, na železnici itn. Rezultat tega dela postaje milice je bilo 59 depešnih obvestil (takrat smo jim rekli komentarji), ki so poro?ali o razpoloženju ljudi (danes bi lahko temu celo rekli neke vrste javno mnenje). Ugotovljena je bila organiziranost simpatizerjev mitinga v Posavju, zaznana sta bila dva primera zbiranja podatkov kontraobveš?evalne službe JLA o stanju v organih za notranje zadeve, ugotovljeni dve prekinitvi poslovnih stikov organizacij združenega dela z organizacijami v Srbiji, prejeta je bila tudi anonimna grožnja o razstrelitvi železniške postaje med Dobovo in Zagrebom, kar naj bi prepre?ilo prihod na miting. Izvršeno je bilo popolno ažuriranje vseh mobilizacijskih na?rtov in vsa oprema, ki je bila na razpolago takrat v upravi, se je pripravila za maksimalno uporabo. Nadzor prijavno-odjavne službe je bila klasi?na naloga, ki smo jo izvajali vedno, kadar so se razmere zaostrovale. Izvajal se je nadzor prometa zaradi možnosti ugotavljanja prihoda mitingašev oz. zlorabe turisti?nih potovanj. Motel ?atež oz. parkirni prostor poleg motela je bil ob vikendih in praznikih vedno poln nakupovalnih turistov, ki so odhajali v Trst. V ?asu akcije Sever teh avtobusov z Juga na sre?o ni bilo.
Po odlo?itvi RSNZ, da se miting varuje v Ljubljani, je bila uvedena stalna opazovalna služba na vseh železniških postajah, stalna prisotnost na obeh magistralnih cestah (Obrežje – Novo Mesto in Krško – Celje). Okrepljena je bila kontrola vlakov na železniški postaji. Naj povem samo to, da je bilo z na?rtom, ki je bil izdelan za to priložnost, razporejenih deset mili?nikov in na?elnik inšpektorata milice je bil takrat od RSNZ dolo?en, da mora stopiti v stik z organizatorji mitinga, ugotoviti razpoloženje in ostale varnostne podatke in o tem poro?ati operativni skupini RSNZ. V Krakovskem gozdu je že takrat bila formirana oz. dolo?ena kontrolna to?ka, ne še blokadno mesto, ampak kontrolna to?ka, na kateri bi posebna enota UNZ Krško, šlo je za 39 mili?nikov po formaciji II. Moram povedati še to in mogo?e dopolniti kolega Branka: ena ponesre?ena varianta organiziranja PEM je bila takrat za Posavje. Novo mesto, Posavje in Trbovlje so tvorili enotno posebno enoto milice, samostojni vod – po formaciji II bi to bilo 105 mili?nikov. Ta enota v dejanskih razmerah v tej formaciji nikoli ni nastopala. V bistvu smo imeli eno organizacijo, v kateri smo se samo urili, ob dejanskem nastopanju nam je pa veliko elementov manjkalo, tudi v kadru, tako da je bila pa? ponesre?ena… Ampak kljub temu smo preživeli tako akcijo Sever kot osamosvojitveno vojno. Torej na tej kontrolni to?ki v Krakovskem gozdu je bil dolo?en PEM UNZ Krško in 20 mili?nikov ter 5 kriminalistov, ki bi udeležence mitinga seznanili s tem, da je miting v Ljubljani prepovedan in da se bodo v primeru kršitev izvajali vsi zakoniti ukrepi. Zaseglo bi se orožje, tudi tisto, ki bi ga posedovali legalno ter vse parole, sovražne parole in nevarno orodje. Seveda bi o tem obveš?ali RSNZ.
Naslednje obdobje nastopi po sprejemu odlo?itve, da se miting prepre?i. Ta odlo?itev je na ple?a delavcev organov za notranje zadeve v Posavju naložila velik izziv, breme in odgovornost. Nesporno je bilo, da bo velika ve?ina udeležencev mitinga potovala ravno preko Posavja - ali po železnici z rednimi ali izrednimi vlaki ali po cesti, z avtobusi in osebni vozili. Ustaviti jih je bilo potrebno ?im bližje meji in jih vrniti v republiko Hrvaško. ?e bi govoril o tem, da smo imeli ukrep zavrnitve – vsi, ki poznate predpise, veste, da je zavrnitev tipi?en ukrep na državni meji - torej smo v bistvu takrat izvajali zavra?anje, ki se sicer izvaja na državni meji. Temu je sledila prilagoditev organizacije. Ustanovljen je bil operativni štab, ki je prevzel vodenje akcije Sever. Vpoklicanih je bilo po takratni odlo?itvi RSNZ 30 %, moram re?i, da smo pri nas vpoklicali približno 50 % zaradi pove?anih potreb in koncentracije nalog na obmo?ju postaje milice Brežice, rezervnega sestava vojnih organizacijskih enot milice in pa odrejena je bila pripravljenost na domu za vse aktivne rezervne mili?nike, izvršen pa je bil tudi vpoklic vozil iz popisa. Okrepljeno je bilo varovanje vitalnih objektov, na?rtovana je bila izvedba obvozov za vozila rednega prometa. Torej predvideli smo, da se ves redni promet na ?atežu in Drnovem izlo?i s ceste M1 in se s tem na blokadno mesto spusti samo vozila, ki prevažajo mitingarje. S tem bi omogo?ili delo na blokadnem mestu, da se ne bi po nepotrebnem ukvarjali z rednim prometom. Okrepljeno je bilo patruljiranje na cestah ob meji z Republiko Hrvaško in na?rtovane so bile blokade ceste, bloka železniškega potniškega prometa v Dobovo in pa ukrepi za namestitev in oskrbo pripadnikov, ki so bili dodeljeni v pomo? UNZ.
Torej ?e bi samo na kratko… Spremenjena organiziranost je zahtevala prilagoditev, ustanovljen je bil operativni štab v UNZ Krško, ki je v bistvu vodil vse aktivnosti. Ta operativni štab je vodil takratni na?elnik uprave za notranje zadeve Rajmund Veber. ?lani štaba so bili vsi vodstveni delavci takratne UNZ in pa na?elnik centra Službe državne varnosti iz Krškega. V delo so pa bili pritegnjeni tudi vsi poveljniki posebnih enot, ki so prišli v pomo? UNZ Krško, tako Dušan Kerin (posebna enota iz Krškega), Alojz Liselj iz posebne enote Murska Sobota in Bojan Lunežnik iz posebne enote Maribor. Posebne enote so imele klju?no vlogo pri izvedbi blokad na cesti in železnici. ?e gremo naprej… To je bila ta nova organiziranost, ki je bila prilagojena. Za obsežne naloge UNZ Krško ni bilo na voljo zadostnega števila, to sem že prej povedal, da nas je bilo izredno malo, zato smo dobili pomo? posebnih enot iz Maribora, Murske Sobote, kriminaliste iz Celja, Slovenj Gradca, zaš?itna enota milice je izdatno pomagala s tehniko in ljudmi, predvidena je bila celo uporaba borbeno-oklepnega vozila, vodnega topa in pa posadke, ki bi jo zagotavljal ZEM. Postaja železniške milice je imela v Dobovi 63 mili?nikov, ki so opravljali spremstvo vlakov iz Zagreba do Dobove in smo jih namestili v Dobovi. Skupaj smo dobili v pomo? preko 350 mili?nikov in kriminalistov.
Naslednja karta pa? prikazuje prihod ve?ine udeležencev s smeri, po cesti in železnici, razporeditev prometnih patrulj, mesta za preusmerjanje prometa in pa blokadna mesta na cesti in železnici. Samo mesto blokade je bilo dolo?eno, in sicer na cesti je bilo dolo?eno precej kilometrov od meje z Republiko Hrvaško. Razlog za to je bilo, kot je že g. sekretar Ertl povedal, da smo jih dejansko ustavili v gozdu. To smo naredili tudi zaradi tega, ker smo enostavno rabili priklju?ek na ?atežu in Drnovem za preusmeritev rednega prometa, da smo se s tem na blokadnem mestu ukvarjali samo z mitingaši, kot smo jim rekli. Sama cestna blokada bi se izvedla s fizi?no zaporo ceste M1, v Krakovskem gozdu s pomo?jo vozil cestnega podjetja ob postavljeni ustrezni prometni signalizaciji, dolo?ena je bila tudi uporaba sredstev prisilnega ustavljanja vozil, kar bi zagotovil vod za posebne in operativne naloge Zaš?itne enote milice. V Krškem teh sredstev nismo imeli na razpolago. Ker se je predvidevalo, da se bo blokada za?ela izvajati ob 19. uri 30. novembra, je bila za blokadno mesto predvidena tudi razsvetlitev, ker bi se delo za?elo pono?i. Predviden je bil vodni top itn., kriminalisti in pa samo vodenje – vse to je bilo opredeljeno v na?rtu. V eni izmeni je bilo za izvedbo blokade potrebnih 98 mili?nikov in kriminalistov, ki so delali v izmenah po šest ur, menjavali so se na mestu blokade in pa tudi oskrba je bila na delovnih mestih. Vsi postopki na blokadnem mestu so bili podrobno dolo?eni, od zaustavitve vozila, izvedbe postopkov, do vra?anja vozil potniku s potniki v Hrvaško, dolo?anje postopka s storilci kaznivih dejanj na prekršku, katere bi skupina za sprovajanje odpeljala na UNZ Krško, predala v nadaljnji postopek kriminalistom in oni potem naprej pravosodnim organom. Vsi postopki so bili varovani s strani pripadnikov posebne enote milice, zagotovljena je bila tudi protipožarna zaš?ita s strani poklicne gasilske enote v Krškem, kot sem rekel, je pa oskrba potekala tudi na samih delovnih mestih.
Pri na?rtovanju blokade na cesti nismo imeli ve?jih težav. Mili?niki prometniki so pri teh blokadah imeli kar bogate izkušnje. V?asih so tudi pri manjših zadevah uporabljali nekatera sredstva za izvršitev blokade, ki so bila provizori?na, tudi tovorna vozila. Tako da tukaj ve?jih neznank ni bilo. Težave so se nam pa pojavile pri železniškem prometu. Nobenih posebnih znanj nismo imeli o samem poteku železniškega prometa, o kompozicijah itn. Moram re?i, da nam je tukaj vodstvo železniške postaje izdatno pomagalo. V sodelovanju z njim smo se dogovorili, da se vse vlake z udeleženci mitinga, izredne vlake in druge, ki imajo udeležence mitinga postavi na ?etrti tir. Sosednja tira sta ostala prosta, tako da je bila zagotovljena varnost mili?nikov, ki bi opravljali naloge blokade vlaka. Iz izrednih vlakov bi se odstranilo udeležence mitinga in te bi namestili v ?akalnico in jih dali na prvi vlak za Zagreb, izredne vlade pa bi se v celoti blokiralo, zamenjala bi se lokomotiva in šli bi za Zagreb. Glede na to, kako so se kolegi iz Hrvaške… 27. 11. je bil sestanek republiškega podsekretarja Jeseneka in vodstva hrvaške milice v Kostanjevici. Oni so takrat, ko jim je podsekretar povedal, da bomo vse vra?ali na Hrvaško, enostavno vstali in odšli. Za njih je bilo to nesprejemljivo in vprašanje, kaj bi naredili z vlaki… Vendar mislim, da bi pa progo zaprli z vlaki, tako da naslednji ne bi ve? mogli prihajati. Tudi oprema na železniški postaji je bila enaka kot na cesti.
V ?asu akcije Sever je bila sprejeta ena najava, to je bilo 1. decembra, mislim da okrog 2. ure zjutraj, da so na enem vlaku udeleženci mitinga. V skladu z dolo?ili na?rta je bil aktiviran PEM UNZ Maribor. Žal oz. na sre?o je bila najava neresni?na in so mili?niki spremljevalci na vlaku povedali, da udeležencev mitinga ni bilo.
V nadaljevanju ena skica iz na?rta ukrepov UNZ Krško, ki prikazuje razporeditev, mislim, da se malo slabše vidi, je pa to dokument iz tistega ?asa, razporeditev vseh na delovna mesta v blokadi železniške postaje. Sicer pa je na?rt ukrepov UNZ Krško v zvezi z mitingom 1. 12. 1989, to je bil uradni naziv, obsegal 28 strani, imel je 12 prilog, 2 skici razporeditve na cesti in železnici. Priložen je bil na?rt zvez, na?rt oskrbe, na?rt organizacije Sprejemnega centra KPD Dob, ki ga je izdelal UNZ Novo mesto, na?rt postaje železniške milice, na?rt operativnih ukrepov na cestah itn. Jaz bi rekel, da gre za izjemno obsežen dokument in ko sem ga zdaj prebiral za potrebe tega referata, sem bil kar malo presene?en, kako dobro delo smo opravili s tem, da je treba povedati, da smo morali ta na?rt napisati dejansko preko no?i. V to delo smo vklju?ili tudi komandirja postaje milice, ki je bil dober strokovnjak in pa tudi poznavalec lokalnih razmer.
Oskrba enot… Dobro. Bom šel samo na hitro skozi. Oskrba in namestitev je potekala v osnovnih šolah, ker takrat pouka ni bilo. Hrano so nam pripravljali razen v izobraževalnem centru organov za notranje zadeve še na UNZ Krško in pa v Tovarni Videm.
Preklic akcije. Potekala je postopoma. Najprej so se vrnile posebne enote in prej dodani mili?niki v svoje enote, nato pa je bila akcija dejansko preklicana 8. 12.
Ve? ali manj je vse povedano. Naj samo še izkoristim to priložnost in povem moje osebno ob?utenje akcije Sever. Velikokrat sem že rekel, da je bilo takrat prijetno biti slovenski mili?nik, ker smo imeli ob?utek, da delamo res nekaj dobrega za slovenski narod. Danes moram še re?i, da je bilo prijetno biti vodstveni delavec v takratni milici. Bila je izredno velika stopnja enotnosti, odlo?enosti, stanovske pripadnosti in medsebojnega zaupanja, kar je bil predpogoj za uspešno izvedbo tako zahtevnih aktivnosti v akciji Sever in kasneje v osamosvojitveni vojni. Hvala vsem sodelujo?im, posebej ljudem Posavja, rezervnim mili?nikom in pa vsem sodelavcem.
Hvala za pozornost.
MAG. GORAZD MEŠKO: Hvala lepa. Vabim g. Boruta Likarja. Mitingu resnice "NE". Izvolite.
BORUT LIKAR: Lep pozdrav, spoštovani. Tako kot je bila jasna naloga in tako kot je bila jasna odlo?enost, da se prepove prihod mitingašev v Slovenijo oz. v Ljubljano, tako jasno in odlo?no smo dali naslov našemu prispevku oz. referatu. Mitingu resnice ne! Skušal bom izluš?iti iz tega našega prispevka tisto, kar je karakteriziralo upravo za notranje zadeve v ?asu izvajanja akcije Sever.
Torej uprava za notranje zadeve je bila poleg vseh ostalih operativnih enot organov za notranje zadeve neposredno vklju?ena v izvajanje akcije Sever, tako pri prvi napovedi marca 1989 kot seveda pri drugi napovedi decembra oz. konec novembra in decembra 1989. Zanimivo je, da so se ocene zaradi pogostih sprememb strategije mitingašev in pa zaradi dobre ocene in odlo?enosti slovenske politike pogosto menjavale in da smo »iz Ljubljane« dobivali zdaj taka, pa zopet druga?na izhodiš?a, ki smo jih takoj za tem seveda razdeljevali in pa operacionalizirali. Zadnjo spremembo smo tako doživeli ob desetih zve?er 28. 11. 1989. Operativni na?rt z vsemi podna?rti in opomniki pa je bil 29. 11. zjutraj že na mizah, operativnim enotam oz. mili?nikom dan v izvajanje. Seveda so temu sledili vsi ukrepi, zbirali so se vsi ukrepi, da prepre?imo zbiranje na javnih mestih, da prepre?imo javne shode in prireditve in da prepre?imo nadaljnje vožnje z motornimi in drugimi vozili z namenom udeležbe na mitingu v Ljubljani.
V bistvu je bila osnovna naloga naše uprave, da poleg splošnih operativnih nalog prevzamemo drugi val mitingašev na magistralni cesti M1 iz smeri Krškega. To, kar je predhodnik, kolega Miha dejal. Mi smo v bistvu imeli nalogo, da zavzamemo eventualni drugi val ali ?e to njihovo blokadno mesto ne vzdrži, vzdržimo mi. In ?e ne bi mi vzdržali, smo imeli rezervo 2. Zagotovljeno je bilo, da v Ljubljano ne bi nih?e prišel. Tako smo ocenjevali. Blokadno mesto smo dolo?ili v Dobruški vasi, v neposredni bližini Dobruške vasi, na magistralni cesti M1. Lokacija je bila izbrana na?rtno, saj nam je omogo?ala kontrolo nad vozili. Vozila niso mogla koristiti nobenih hitrih in samovoljnih obvozov, lokacija je bila na samem, tako da si ljudje, namenjeni na miting ne bi upali kar tako samodejno zapuš?ati to mesto. Za prepre?itev prihoda mitinga v Ljubljano smo hkrati na?rtovali še dve blokadni mesti, ki sta bili ?isto naši, iz uprave za notranje zadeve, in sicer sta blokirali prihod iz možne strani preko Kolpe. To pomeni iz smeri Metlike in iz smeri Vinice. Blokadno mesto iz smeri Metlike smo dolo?ili na t.i. magistralni cesti M4, ki vodi ?ez Gorjance oz. kraj Vahta, ki vam je verjetno vsem poznan. Blokadno mesto iz smeri Vinice smo na?rtovali v vasi Nerajec (med Vinico in ?rnomljem), ki povezuje Partizanko in Sotesko, in potem proti Ljubljani. Tako smo imeli na magistralni cesti kot pomo? Krškemu blokirani cesti na Vahti in pa na Nerajcu in s tem smo imeli vzpostavljeno kontrolo prihodov mitingašev v smeri Ljubljane.
Kot re?eno smo poleg blokadnih mest, ki so bili pa? prioriteta, intenzivirali tudi dodatni operativne aktivnosti, ki so bile vezane na kontrolo železniškega prometa, saj smo imeli pri nas tudi železniški promet, kontrolo cestnega prometa, organizacijo obvozov blokadnih mest in spremljanje gibanja ter združevanja ljudi. Zaradi pravo?asnega obveš?anja o pojavu mitingašev so se opravili razgovori o nudenju medsebojne pomo?i in sodelovanju s predstavniki takratnega Sekretariata nutranjišnjih poslova Karlovac in z njihovimi enotami, ki so mejile na reki Krki oz. so bile lokacijsko vezane na mostove v Metliki in v Vinici. Poleg navedenega smo imeli na naši upravi dodatno nalogo, ki je tudi specifi?na za našo upravo, in sicer da s sodelovanjem takratnega kazensko poboljševalnega doma (danes Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob) v njihovih prostorih organiziramo in vodimo t.i. sprejemni center za pridržanje in obravnavanje oseb, kršiteljev javnega reda in miru oz. storilcev kaznivih dejanj v zvezi z mitingom, v zvezi z dobljenimi nalogami okoli prepre?itve prihoda mitingov v Ljubljano. V sprejemnem centru smo imeli odrejeno dolo?eno število kriminalistov in policistov ter dolo?eno administrativno osebje. Kot sem že dejal, so nam vso pomo? nudili zaposleni v KPD Dob. Omeniti je dobro, da je bila na našo pobudo organizirana stalna ekipa sodnikov za prekrške in odvetniki za primer zahteve pridržanih oseb po pravni pomo?i. To je dokumentirano v arhivskih gradivih, iz tega pa izhaja, da nam je bilo še kako do tega, da vsi naši postopki, ne le neposredno na kraju samem, zakoniti in da ves postopek te?e po zakoniti poti, pravo?asno, brez zavla?evanja in da se tudi v teh razmerah spoštujejo osnovna na?ela ?lovekovih pravic.
Vse navedene aktivnosti akcije Sever na obmo?ju Uprave za notranje zadeve Novo mesto je vodil posebej imenovan operativni štab, tako kot povsod drugje. Naloga operativnega štaba je bila, da v celoti vodi izvajanje akcije Sever. Poleg nalog iz operativnega štaba je operativni štab skrbel tudi, kar je bistveno, za koordinacijo, mi je že pobegnil, z Upravo za notranje zadeve v Krškem, z vami in pa jasno, da imamo stalno povezanost z republiškim operativnim štabom. Za izvedbo omenjenih nalog smo morali mobilizirati dodatne mo?i iz rezerve in dobiti potrebno pomo? iz drugih uprav za notranje zadeve. 29. 11. smo v bistvu aktivirali posebno enoto milice po formaciji II, kar pomeni, da smo vpoklicali 30 % rezervnega sestava z namenom, da opravlja naloge na policijskih postajah, da so policijske postaje lahko izvajale takratne okrepljene operativne naloge. Odrejena je bila dosegljivost vseh rezervnih mili?nikov. Torej z vsemi ostalimi 70 % mili?nikov je bil vzpostavljen kontakt, povedalo se jim je, zakaj gre in svetovano, da ostajajo z nami na zvezi za primer potrebe dodatnega popolnjevanja. Republiški štab pa nam je v pomo? odredil tudi posebno enoto milice iz Celja oz. Slovenj Gradca (verjetno sta bili takrat združeni), pomo? iz drugih uprav in pomo? iz takratne zaš?itne enote milice oz. voda za posebne naloge.
Še nekaj o številkah. Takrat je bilo namre? zaposlenih v upravi za notranje zadeve približno 150 pripadnikov organov za notranje zadeve. Mi smo s posebno enoto milice po formaciji II imeli nekje tam 35 ljudi. Z okrepljeno pomo?jo 160 ljudi bi imeli 200 ljudi v posebni enoti milice, s 30 % bi dobili dodatnih 150 rezervnih mili?nikov, kar pomeni, da bi s 300 ljudmi in pa z 200 od tam… Okoli 500 ljudi bi na obmo?ju uprav za notranje zadeve obvladovalo vse naloge, ki smo jih dobili z akcijo Sever. 350 ljudi pa je bilo, kot sem dejal, v pripravljenosti. Za oskrbo vse skoncentriranih enot smo poskrbeli zelo organizirano, zelo pripravljeno. Na roko nam je šla srednja kmetijska šola na Grmu, kjer imamo tudi jutri osrednjo prireditev. Ravno zaradi tega, ker so nam takrat nudili to pomo? in naj se tudi danes (po 20 letih) pove, da ste bili vi tisti, ki ste nam nudili vso potrebno pomo? pri oskrbi ljudi in da se znamo tudi na ta na?in zahvaliti. V okviru te naloge in pa v okviru te logisti?ne oskrbe je bila zagotovljena tudi vsa organizacija prevozov in zdravstvene zaš?ite, kar ni zanemarljivo ob koncentraciji takega števila ljudi. Deloval je tudi poseben… Da ne bo zacingljalo… Ste opazili? Rad bi iz tega poudaril samo še to, da smo dejansko poskrbeli za to, kar je bilo namignjeno ali kar je bilo od nas pri?akovano s strani republiškega štaba ali pa vodstva Sekretariata za notranje zadeve, da je sleherni mili?nik dobil razdelan opomnik, kako naj ukrepa v posameznih primerih, da je bilo to ukrepanje zakonito. Vse je bilo dejansko razdelano z opomnikom in to je dokazljivo tudi z arhivskimi gradivi.
Ko smo koncentrirali enote in ko je bil ta ?as pri?akovanja, da bi zagotovili to legitimiteto, smo enoto v bistvu že s posebnim dnevnim redom aktivnosti, ne samo da smo jih kondicirali v tem, da so bili vedno v psihofizi?ni pripravljenosti za izvajanje nalog, ampak smo razdeljevali tudi dolo?ene primere, simulirali dolo?ene primere in v bistvu trenirali, kako postopati v tem in tem primeru – tudi v primeru, ?e pride do uporabe orožja. Pripravljeni smo bili, kot sem hotel re?i, za vse primere. Vse ostalo smo sledili, kar pomeni, da je uporaba prisilnih sredstev bila možna le, ?e je za to bilo dovoljenje. Ne samo po sebi. Bilo je sicer možno. ?e se že enkrat braniš, potem pride tako, ampak vendarle je bilo vse dano pod en sistem koordiniranja in vodenja. Izredno pomembno je bilo, da so poklicni mili?niki oz. koncentrirane enote bile sprejete organizirano in pa da je bilo za njih poskrbljeno v smislu opremljanja, razporejanja, izdajanja konkretnih nalog in podobno. To govorim zaradi tega, ker, ko smo koncentrirali enote, je sleherni od nas dobil ob?utek, da je vpoklican, da dobi to?no tisto, kar mu pripada in da to?no ve, zakaj je bil poklican in kaj bo po?enjal. Moram re?i, da je ena od bistvenih funkcij tistih, ki prevzemajo dolo?eno odgovornost in vodenje, da spremljajo vzdušje v enoti. Ob tej koncentraciji operativni štab na upravi za notranje zadeve ni beležil nikakršne kršitve, ni beležil nikakršne neposlušnosti pri izvajanju tako zahtevnih nalog.
Velik pomen, velik poudarek: to je bilo dejansko realizirano, kakor smo zmeraj govorili, da je bila slovenska milica pripravljena sprejemati to nalogo in kako strokovno smo jo znali izvesti. Tukaj se dejansko navezujem tudi na g. Ertla in imam dolo?ena poglavja razdelana tudi o tem, da se je še kako potrdil dober koncept kadrovanja, ne samo organizacije, tudi kadrovanja in pa usposabljanja. Mi smo dejansko aktivo in rezervo usposabljali za vse možne razmere, ki smo jim takrat rekli v terminologiji neposredna vojna nevarnost in vojna. Zato smo dejansko bili usposobljeni, da pa smo bili usposobljeni, je pa prvi? dokazala akcija Sever. Ne glede na to, da do prihoda mitingov ni prišlo, se je akcija Sever izvajala v delu okrepljenega operativnega dela na enotah milice. Izvedena je bila mobilizacija, kot sem dejal, enote so bile opremljene in nastanjene, koncentracija sredstev in opreme je bila izvedena, naloge so bile razdelane in podeljene. Blokadna mesta so bila pripravljena, pripravljena je bila tudi njihova zasedba. Sprejemni center v bistvu ni zaživel, bil pa je zaseden z osebjem in pa pripravljen, da lahko tudi v trenutki zaživi. Operativni štab je svoje naloge v bistvu opravil v skladu z na?rtom, koordinacija je bila vzpostavljena, kontakti z Karlov?ani so bili urejeni, stik z republiškim operativnim štabom je bil vzpostavljen.
Samo še to: s svojo dobro organizacijo, s konkretizacijo enot, z nastopanjem v javnosti, s polno bojno opremo, oboroženi z dolgo cevjo smo pri krajanih tudi na Dolenjskem dosegli polno zaupanje, ki se je kazalo tudi z obiski samih krajanov na mestu, kjer smo bili koncentrirani. O nujni, raznovrstni, neposredni pomo?i. Ta pomo? se je izražala tudi v pomo?i raznih podjetij in ustanov. Tako, kot je bilo že re?eno, cestna podjetja so prišla na pomo?, kmetijska šola, gasilci in še bi lahko navajal. ?utilo se je ne le odobravanje naših nastopov za prepre?itev mitingov v Slovenijo, temve? je bilo tudi jasno zaznati, da so se ljudje, govorim za Dolenjsko in vidim, da je bilo tako tudi drugje, odlo?ili živeti v samostojni Sloveniji. To spoznanje nam je dalo dodatno samozaupanje, da delamo prav, da delamo to zato, ker ljudje tako želijo. Tako prepri?anje in ta samozavest nas je na Dolenjskem vodila od akcije Sever v ves ?as priprav in izvedbe osamosvojitve Slovenije. Zato vidimo ravno v tem segmentu na Dolenjskem, v Beli krajini dodaten pomen te akcije Sever. Vse, kar je bilo povedano, je dokumentirano v gradivih, ki smo jih takrat pripravili in ki je arhivirano in varovano.
Hvala lepa za pozornost.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala lepa. In še zadnja govornika: g. Bukovnik in ga. Kolenc. Akcija Sever skozi perspektivo medijev. Naj medtem, ko g. Bukovnik prihaja, povem, da imamo prijavljena še dva razpravljavca, zato jima bomo dali malo manj kot pet minut, kot sta zapisala. Predlagam, da se držimo treh minut za to predstavitvijo. Vi pa kar veselo na predstavitev.
ANTON BUKOVNIK: Koliko ?asa imam?
DR. GORAZD MEŠKO: 15 minut. Maksimalno.
ANTON BUKOVNIK: Lep pozdrav. Najprej moram opravi?iti svojo kolegico Tadejo Kolenc, s katero sva pripravljala ta prispevek. Položila jo je gripa, tako da so vsi konji moji.
Najprej moram izpostaviti eno zadevo. Namre? tema, ki jo s kolegico obdelujeva, ne zadeva najbolj direktno organe za notranje zadeve, torej delo samih organov za notranje zadeve v tem obdobju. Bolj gre za odmeve in pa za medijske refleksije na samo delo. Zaradi tega je tudi metodološki pristop pri obdelovanju te tematike malce druga?en od teh pristopov, ki sem jih danes tukaj slišal in tudi moja predstavitev je malo druga?na. Tako da bi kar za?eli.
Gre za metodološko zadevo. Sam vsebinski prispevek je razdeljen na dva dela: na obdobje pred napovedanim mitingov in na obdobje po odpovedi mitinga. Gre za odzive medijev na samo odpoved. V to strukturo se ne bi posebej spuš?al, boste potem to brali v zborniku. Ta analiza, ki bo v tem zborniku, je bistveno krajša od prispevka, ki se dela za neke druge namene. V ta namen je bilo obdelanih 2697 ?lankov iz javnega gradiva, iz 9 slovenskih tiskanih medijev (Delo, Dnevnik, Nedeljski dnevnik, Ve?er, 7D itd.), 7 srbskih tiskanih medijev (Borba, Politika, Politika ekspres, Duga, Vreme, Intervju), 2 vojaških revij, ena pogojno (ena je Narodna armija, druga je Obramba). Posebej bi pa še poudaril publicistiko slovenske politi?ne emigracije, ki se je opredeljevala do dogajanja v Sloveniji, 10 tujih ?asopisov in 2 tuji radijski postaji (Glas Amerike in Deutsche Welle). To gradivo, ki sem ga zdaj predstavil, je bilo v glavnem izbrano v okviru rednega dela uprave za analitiko Republiškega sekretariata za notranje zadeve v okviru klipingov. Poleg tega je v tej upravi deloval še oddelek za subverzivno propagando, ki pa je pa? obdeloval druge teme, ki jih predstavljam pod posebnim gradivom. Namre? to so periodi?ne publikacije, ki so izhajale po mesecih. Gre za pregled subverzivno propagandnega delovanja tujih ob?il – tako se je tisti ?as ta zadeva imenovala, potem propagandnih poudarkov v tujih sredstvih javnega obveš?anja. To so bile vse mese?ne in pa še na krajše roke delane analize. Potem gre za pregled tujega in emigrantskega tiska, indikativne biltene – biltene, s katerimi so organi za notranje zadeve obveš?ali o javni varnostni in pa državni varnostni problematiki najvišje politi?ne predstavnike v Sloveniji. ?isto za informacijo: šlo je za modri, rjavi in sivi bilten. Kot neka specifika v delu uprave so se pa pojavili tudi pregledi negativnih besedil o republiki Sloveniji in o Hrvaški. To je bilo decembra oz. novembra leta 1989. ?isto za ponazoritev, kaj ti mediji pomenijo. Po slovenskem javnem mnenju iz leta 1989 je najpogosteje redno ali pogosto bran ?asnik Delo (33 %), sledil je Dnevnik s 17 % in Ve?er (približno enako). Med tedniki je bil najbolj bran (in mislim, da je še danes) Nedeljski dnevnik (42,9 %), sledila je Mladina (20,3 %) in navzdol. Koliko pa je slovensko javnost interesiralo pisanje srbskih medijev, srbskega tiska o aktualni problematiki v Jugoslaviji, kaže podatek, da je bil med prebivalci Slovenije najbolj brani neslovenski ?asnik Sportske novosti z 18,6 %, Danas je imel samo 10,1 %, Vjesnik 9,2 % in tako navzdol.
Bi šel naprej… Temeljni poudarek v celi analizi je na vlogi medijev v kriznih razmerah ter na medijih kot oblikovalcih oz. sooblikovalcih stvarnosti. Tukaj se bom dotaknil cenzure, propagandnih metod, tako v slovenskih kot v tujih medijih. Da bi nekako ustrezno ponderiral vlogo medijev, bi tukaj, tako kot je na diasu, izpostavil citat rednega profesorja na Univerzi Reims v Franciji, ki je za tožilstvo Mednarodnega tožilstva za vojne zlo?ine na ozemlju nekdanje Jugoslavije zapisal (kar je pomembno): »…da so mediji najlojalnejši uslužbenci oblasti v posameznih republikah – zlasti v Srbiji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini.« To je tudi dejanski vrstni red zapisa. »In z enako zavzetostjo kot so pomagali pripraviti vojno, so ji tudi služili.« Tukaj je še en navedek, in sicer Christopherja Bennetta, takratnega direktorja Mednarodne krizne skupine za Balkan: »Mediji so najbolj destruktivno orožje.« Z današnjega vidika je bila ta medijska vojna nekakšna predpriprava na dejansko vojno vihro. Naprej ne bi… To so znane zadeve, kaj so bili klju?ni problemi tedanje Jugoslavije.
Drugi težiš?ni moment v tej analizi pa so mediji kot oblikovalci stvarnosti. Namre? mediji niso preslikava realnosti. Mediji samo interpretirajo to realnost v razli?nih podobah. Odvisno od družbeno-socialnega, gospodarskega, politi?nega, verskega itn. okolja. Pri tem pa je pomembno, da v tem segmentu pride do t.i. tr?enja kultur. Namre? pomembno je, da medij pokriva segment javnosti, ki ima skupno jezikovno in kulturno polje, saj je za enotno razumevanje pojava nujno potrebno, da imajo medijski uporabniki podoben konceptualni zemljevid in skupni jezikovni in kodni sistem. Gre za razumevanje sporo?ila. Tega se morajo mediji zavedati – namre? komu so ta sporo?ila namenjena.
Glede na koli?ino gradiva, ki je bila analizirana, zdaj se osredoto?am na slovenske medije, je bila v slovenskih medijih pogosto zaznana cenzura in tudi izlo?anje mnenj skeptikov ali nasprotnikov slovenske neodvisnosti. Tukaj sem namenoma izpustil samo cenzuro. To lahko tudi suvereno re?em, ker sem bil imenovan v skupino za cenzuriranje medijev. Drugi primer je ta, da je Ministrstvo za informiranje odgovornemu uredniku Dnevnika poslalo interno pismo, to ni bilo poslano samo uredniku Dnevnika, mislim, da vsem medijem, kako naj se vodi kampanja za neodvisnost. Urednik je prekršil neko nenapisano pravilo in je to pismo, namesto da bi ga upošteval, objavil. Takojšnja posledica je bila, da je bil urednik zamenjan, pismo pa je bilo odstranjeno iz obtoka.
Neke posebne lo?nice med srbskimi in slovenskimi mediji v sporo?anju dejansko ni bilo. Tudi za slovenske medije lahko re?emo, da so uporabljali številne metode politi?ne propagande. Pri tem gre za poenostavljanja situacije, stereotipizacijo, predsodke, projekcije lastnih pomanjkljivosti in napak na druge, instrumentalizacijo novic v lastno korist, ponavljanje enega, recimo temu, dejstva, ?eprav ni nujno, da je, znova in znova, naslanjanje na mite, tudi Slovenci smo se naslanjali, se naslanjamo na nekatere mite (bom v nadaljevanju povedal) pa tudi za nekatera zgodovinska izkrivljanja. Prou?evanje medijev je predvsem pomembno zaradi tega, ker so mediji pomagali izgrajevati (tako v Sloveniji, kot v Srbiji, kot po vseh drugih republikah) »a?aki šire«, bi rekli Srbi. Namre? gre za izgradnjo nacionalne identitete. Tukaj so slovenski mediji iznašli nekaj avtohtonih slovenskih obi?ajev in simbolov, za katerimi so pri prenašanju sporo?il, ne morem re?i ravno manipulirali, pa recimo manipulirali, ampak v dobrem pomenu besede. Torej so …(nerazlo?no). Gre za lipov list, kozolec, knežji kamen, Triglav. To, kar tvori slovensko nacionalno identiteto na tej simbolni ravni. Potem gre za upravljanje z zgodovinskimi podobami Slovenstva. Spomnite se, ko se je govorilo o Slovencih kot starodavnem narodu, iz ?esar potem izvirajo tudi naše težnje po samostojni državi itn. V tem ?asu se je izoblikovala tudi kategorija Neslovencev pisana z velikim N. Takrat smo rekli južnjaki, Bosanci itn., ampak zdaj se je, nekako bi rekel, politi?no primerno reklo Neslovenci in se pisalo v velikim N. Zaslediti je tudi dosti ?ustvenega prenosa… Aha. V redu. Gre za zgodovinsko pravico Slovencev do samoodlo?be, zgodovinski sen o lastni državi itn.
Zdaj bom pa pospešil… Medijska vojna kot zrcalna podoba odnosov med republikami in njihovimi intelektualci. Labros obtožuje intelektualce participiranja v razplamtevanju medijske vojne. Sploh zaradi tega, ker so ljudje bolj verjeli intelektualcem kot politikom. To je na kratko povedano. Slovensko javno mnenje leta 1988: 34,8 % (torej 35 %) vprašanih je prepoznalo kot glavne spodbujevalce mednacionalnih konfliktov medije.
Naprej. Tukaj je še posebno zanimiva tema sindrom nacionalne ekskluzivnosti. Gre za odnose med narodi… Samo še minuta in bom kon?al. Tudi tuji mediji se niso izkazali pri poro?anju – tako, kar se ti?e same akcije Sever, kot tudi kasneje. Sploh govorim za zahodne medije in še posebej za ameriške, ki so nagnjeni k poenostavljanju zadev in v bistvu k neki vrsti personifikacije problema, namesto k analizi.
Obdobje po odpovedi mitinga. Najve? so srbski mediji porabili prostora za Slovenijo takoj 2. decembra. Politika je od 14 strani, ki so bile posve?ene aktualnim politi?nim zadevam, Sloveniji namenila 9 strani. Torej 9 od 14, Politika pa 8 od 12. Nakar je to padalo. Po enem tednu je ta problematika zajemala samo še v povpre?ju 3 strani. Mogo?e, ?e bi samo še prebrali nekaj ekstremnih navedb iz Politike in Politike ekspres… G. Stanovnika ni ve? tukaj. Gre za en navedek, ki ga sicer ni gor… Piše: »Dolarski Stanovnik in vedno pripit Smole in separatisti?ni demokrat Ku?an so naredili vse, da skregajo slovenski narod s srbskim.« To branje je zabavno.
Kon?al sem. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Veselim se branja tega prispevka. Škoda je, da nam ?as tako nagaja, da je dojemanje ?asa z ene strani ?isto druga?no kot z druge. Takole. Imamo še dve prijavi k razpravi, in sicer Edmund Škerbec… Lepo bi prosil, da smo ?imbolj kratki in jedrnati, ker bi po dogovoru morali ?ez minuto in pol zapustiti prostor… Dobro, kar dajte.
EDMUND ŠKERBEC: Jaz sem tisti ?as delal na železnici, v železniški upravi in sem danes rahlo prizadet, da o vseh teh stvareh s tistim pomembnim ?initeljem, ki naj bi pripeljal tako reko? maso mitingašev v Ljubljano, v tistem ?asu ni nih?e ?util potrebe, da bi z njim sodeloval. Mislim, da bi lahko marsikaj olajšali od vsega tega, kar sem danes slišal. Stvari bi lahko bile mnogo bolj poenostavljene. Železnica bi naj pripeljala približno 17, 19 vlakov, kar pomeni približno 20 in ve? tiso? mitingašev. Mi smo za ta dan zaprosili oblasti, naj nam dajo nasvet, naj nam dajo ukaz, kako ravnati, ali vlake sprejmemo ali jih odbijemo. Torej do ene ure popoldne ni bilo nikakršnega odziva. Mi smo se odzvali samoiniciativno in ob tej uri, sode? po tem, da moramo za stvari, ki jih bomo po?eli, še ujeti vso strukturo, ki deluje na železniškem sistemu od Beograda do Zagreba. Dali smo depešo ŽTP Beograd, skupnosti železnic in ŽTP Zagreb, ŽG Ljubljana, da se izrednih vlakov s podro?ja Srbije za Ljubljano ne sprejme. Ker imamo dobre telekomunikacijske zveze, je to sporo?ilo bilo na naslovih že po parih minutah. Prva reakcija iz Beograda: »Kako ste mogli to da ?inite?« Obrazložitev je bila, da so razmere pri nas take, da ne moremo zagotavljati varnosti prometa teh vlakov in zato odpovedujemo promet. Potem je tišina dobrih 20 minut. Torej tu lahko sklepamo, da odlo?itev, da ta ukaz iz Ljubljane še ne u?inkuje. Oglasi se iz ŽTP Zagreb in pravi: »Mi smo se odlu?ili, da ?emo vlakove propustiti.« Nato je naša grožnja, ?e se bo to zgodilo, bomo od Dobove do Sutle, kjer je meja s Hrvaško, postavili na vsak tir tovorne vagone in fizi?no progo zaprli. V Slovenijo ne bo prišel noben vlak. In tu si ustvarite pogoje, da lahko miting nastane kar enostavno v Zagrebu. Od tega trenutka je tišina približno 2 uri, ko dobimo odgovor. »To, kar ste storili, vas ?akajo penali.« Vi boste morali zaradi odpovedi vlakov, tistim, ki so izgubili prihodek, nadoknaditi vse stroške. S tem je bil za nas miting kon?an. Hvala lepa.
DR. GORAZD MEŠKO: Hvala lepa. In še g. Slavko Kmeti?. Izvolite.
SLAVKO KMETI?: Hvala za vabilo. Lep pozdrav vsem skupaj. Jaz sem bivši predsednik Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre. Mi smo se ustanovili januarja 1989, ?e se spomnite, mesec dni po stavki, ki je bila decembra 1988. To je bila prva stavka na Železnici. Med sindikalnimi zahtevami smo dali tudi zahtevo po odstopu Mikuli?a, bivšega predsednika zvezne vlade. Vemo, da je potem 2. januarja odstopil, verjetno tudi zaradi ostalih razlogov, ne samo zaradi nas, ampak tudi to je bil razlog, in pa po ve?ji demokratizaciji. Po naši stavki so potem prišli k nam hrvaški strojevodje, srbski, bosanski in mi smo potem pomagali v letu 1989 ustanoviti sindikate strojevodij Hrvaške, Srbije, Bosne. Veliko smo z njimi komunicirali. Ko je prišlo pa do te najave mitinga, je bilo ?lanstvo seveda ogor?eno in od nas so zahtevali, da tudi mi kot sindikat nekaj ukrepamo. Jaz sem potem 25. novembra sklical sestanek glavnega odbora, v katerem smo potem soglasno sprejeli sklep, da teh vlakov ne vozimo in o tem obvestili hrvaške strojevodje, obvestili vodstvo ŽG. Po mojih informacijah je tudi potem vodstvo ŽG obvestilo vodstvo Slovenije. V naslednjih dneh smo potem prišli v kontakt s hrvaškimi strojevodji in se dogovorili, da bodo te mitingaške vlake skušali oni delno ustaviti v Vinkovcih. Kolikor veste, del vlakov so vozili Srbi do Dobove, ve?ina pa Hrvati potem do Dobove in so v bistvu hrvaški strojevodje v Vinkovcih sprejemali srbske vlake, diesel vlaki so pa vozili po svoji liniji. Mi naprej pa, glede na to, da vemo, da imamo menjavo elektrike, v Sloveniji pa potem samo izklju?no slovenski strojevodje z elektri?nimi vlaki, razen, ?e bi oni prihajali z diesel vlaki. Mi smo imeli operativno dogovorjeno, da tudi po tej sindikalni liniji to skušamo 100 % ustaviti. Mi smo imeli ?ez 60 % zaposlenih na železnici delavcev iz južnih republik. Jaz sem imel osebno probleme, ker so bili tudi Srbi kot sindikalisti in konkretno v mojem glavnem odboru sta bila dva predsednika Srba. Operativno smo se dogovorili tako, da tisti dan vozijo samo Slovenci, se pravi, da je bila 100 % blokada tudi s strani sindikata. To?no ne vem, 26. ali 27. smo imeli pa tiskovno konferenco v Rde?em koti?ku, Vilharjeva 2. To je sedaj porušeno, ker delajo Emoniko. Tam smo imeli pa 30 novinarjev iz cele Jugoslavije. Bil je TV Beograd, Sarajevo, Zagreb, Slovenija pa še ena, ki se je sedajle ne spomnim. Tam smo pa javno slovenski javnosti objavili, da mi mitingaških vlakov ne bomo vozili. Prvo vprašanje te novinarke TV Beograd je bilo, ?e je to naloga, komanda slovenskega vodstva. Sem rekel, da ne, da smo svobodni in neodvisni sindikat in delamo po lastnih statutarnih pravilih. Oni so to takoj naredili, kot da je to politi?na prepoved. Mi smo po parih letih potem prosili za ta posnetek in dobili odgovor, da se je ta kaseta izgubila. Sicer imamo doma tudi te posnetke, ?e želite v nadaljevanju, ko smo to javno objavili. Dejansko smo potem dobili ogromno telegramov iz Srbije, ?rne Gore. Nekaj je bilo pozitivnih, veliko pa tudi kriti?nih. Konkretneje iz ?rne Gore je bil odziv, kaj se pa gremo, drugovi, da rušimo bratstvo in edinstvo, da bodo potem oni prišli z avtobusi gor. Kakorkoli že, dejansko sindikat strojevodij je bil s te linije, bi rekel, popolnoma odlo?en, da te vlake ustavi. Kar se ti?e Železnice, naj ne bi noben vlak prišel gor, naprej.
Hvala za to vabilo. Veseli me, da tudi slovenska javnost pozna tudi na nek na?in vlogo Železnice in železni?arjev v teh dogodkih. Se pa strinjam z govorniki, da je to eden klju?nih osamosvojitvenih dogodkov in je premalo poudarjen v samostojni Sloveniji. Tu imam te dokumente, v kolikor potrebujete tudi kronske dokaze. Sicer sem skeniral, ampak vzamete te zadeve. Hvala in lep pozdrav.
DR. GORAZD MEŠKO: Zahvaljujem se obema razpravljavcem in predlagam, da se povežeta z urednikoma zbornika in pripravita tudi prispevek za ta zbornik, da se to zapiše in ustrezno objavi.
Torej hvala vsem udeležencem posveta, vsem referentom. ?estitke ob dvajseti obletnici akcije Sever! Želim vam veliko lepega in vidimo se v ponedeljek na proslavi. Sre?no!
…………: Samo še eno obvestilo kolegom iz društev Sever. ?ez 30 minut imam na Vodnikovi še neko gradivo za vas, da izkoristimo priložnost, ker ste tukaj.
Posvet se je kon?al ob 15:50.
