Magnetogram posveta: ?as po krizi - priložnost ali nuja za trajnostni razvoj

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 27. oktobra 2009 v prostorih Državnega sveta RS.
Posvet je moderiral Janez Podobnik. 

JANEZ PODOBNIK: ?akamo, da se nam pridruži še predsednik Državnega sveta.
Spoštovane gospe in gospodje, pri?enjam posvet z naslovom ?as po krizi – Priložnost ali nuja za trajnostni razvoj. V naši sredi pozdravljam vse eminentne uvodni?arje, predavatelje. Še posebej z veseljem pozdravljam predsednika Državnega sveta, mag. Blaža Kav?i?a, ki je v letošnjem letu pokazal poseben odnos in odprtost do vprašanj, ki so vezana na vsebino trajnostnega razvoja. Rad bi vas informiral, da bo ta posvet potekal v slovenskem in angleškem jeziku. Upam, da so naši gostje iz tujine že uspeli pripraviti svoje naprave, da nas lahko poslušajo v svojem jeziku. Dogovor je, da bomo po uvodnih predstavitvah nadaljevali z razpravo. Kot je vedno praksa v Državnem svetu, vas prosimo, da ?e želite biti aktivni v razpravi, da se na teh belih listih prijavite, samim predavateljem bomo dali do 14 minut ?asa, medtem ko pa razpravljavcem do 3 minute, torej 3 minute za vprašanje in odgovore. Prosil bi tudi tiste, ki imate morda še vklju?ene mobilne telefone, da jih ugasnete oziroma da jih uredite tako, da nas pri delu ne bodo motili. Skupaj z menoj je tudi državni svetnik Vincenc Otoni?ar, ki vodi Komisijo za mednarodne odnose in evropske zadeve in je sam z veseljem sprejel prvi del sopredsedovanja tega sre?anja. Hvala Vincenc za to.
V uvodu smo zapisali, ali bo globalna finan?na in gospodarska kriza res povzro?ila, da se bo svetovno gospodarstvo za dlje ?asa ustalilo pri nižjih gospodarskih obratih in manjši blaginji, bo izhod iz krize res po?asnejši in posledice radikalnejše kot bi želeli priznati, je izhod iz krize res možen druga?e kot v smeri trajnostnega razvoja, to so nekatera vprašanja, na katere bo današnji posvet poskušal iskati odgovore. V imenu Mednarodnega inštituta ECPD za trajnostni razvoj, prostorsko na?rtovanje in okoljske študije v Ljubljani, danes tudi prvi? nastopam v funkciji njegovega direktorja, bi se rad zahvalil Državnemu svetu za gostoljubje in pripravljenost, da ponudi svoje prostore za to zelo pomembno razpravo, zato bi želel sedaj k uvodnemu pozdravu povabiti predsednika Državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaža Kav?i?a.

mag. Blaž Kav?i?: Spoštovana predsedujo?a, spoštovani udeleženci današnjega posveta, cenjeni gostje, gospe in gospodje. Veseli me, da vas lahko v imenu Državnega sveta pozdravim v prostorih slovenskega parlamenta, v hiši demokracije, kjer se sprejemajo zakonodajne odlo?itve o najpomembnejših zadevah našega življenja. Vse tukaj sprejete odlo?itve seveda na tak ali druga?en na?in vplivajo na kvaliteto življenja državljanov, še posebno težo pa imajo tiste, ki usmerjajo kompleksna, razvojna vprašanja z dolgoro?nimi, lahko re?emo kar s civilizacijskimi posledicami. Naj zato že uvodoma poudarim, da je izjemnega pomena, da tisti, ki imajo v rokah vzvode oblasti, tudi dejansko razumejo za kaj pri razvoju gre. V državnem svetu smo se z velikim veseljem odzvali na pobudo mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj, predsednika akademskega sveta ECPD profesorja Takehira Toga in direktorja Janeza Podobnika, da organiziramo ta posvet. Ko smo se pred meseci prvi? sestali, smo namre? ugotovili, da so naši pogledi na mnoga klju?na vprašanja podobni. Podobni so tudi temeljni cilji, kakor jih razumem. Naj zato na tem mestu izre?em vse priznanje vsebinski naravnanosti in izvedenim aktivnostim ter s strani Združenih narodov ustanovljene institucije. Morda bo kdo sicer sam naslov tega posveta ocenil kot zelo optimisti?en. Mnenja o tem ali globalna kriza pojenja ali ne so namre? razli?na. A ena od sestavin izboljšanja stanja je tudi optimizem. Zato se zahvaljujem pobudnikom za tak predlog naslova. Še posebej se mi zdi današnji posvet dragocen kot prispevek k prepri?anju, da globalna kriza ni nastopila leta 2008 kot odraz kratkoro?nih težav na podro?ju nepremi?nin in izvedenih finan?nih instrumentov v Združenih državah Amerike. Globalna kriza je nastajala desetletja. Strinjam se s tistimi, ki jo ocenjujejo kot odraz sistem in ne kot posledico spodrsljaja. Trajnostno zasnovana družba po globalni krizi bo po mojem prepri?anju lahko nastala šele na osnovi sporazuma o novi, druga?ni, družbeno gospodarski paradigmi. Ne vidim potrebe, da bi razglabljali o koncu kapitalizma, a o koncu ne?esa se bomo morali sporazumeti, saj bi bilo nadaljevanje sedanjih trendov za ?loveško civilizacijo pogubno. Rešitev ne gre iskati v dokazano neuspešnih modelih avtoritarnih družb, v centralnoplanskih gospodarstvih. Kategorije kot so lastnina, strošek, prihranek, dobi?ek, delovanje tržne konkurence verjetno ostajajo kot neizogibna sestavina nove paradigme. Upam tudi spoznanja o omejenih možnostih navidezno liberalnega, nereguliranega gospodarskega modela. Sedanjo globalno krizo po mnenju Državnega sveta Slovenije zaznamuje predvsem naslednje, prvi? na osebni ravni gre za krizo vrednot, za prekomerno usmerjenost v potrošništvo, drugi? na nacionalni ravni gre za prevelike razlike v bogastvu in pogojih dela in življenja med posameznimi sloji prebivalstva, in tretji? na globalni ravni prevelike razlike v bogastvu in življenjskimi pogoji med nacionalnimi gospodarstvi so postale eksplozivno velike. Odnos do okolja je poguben, a ni tak slu?ajno, ampak ga generira doseganje ekstra profitov kapitalskih in politi?nih elit. Politi?ne in kapitalske elite obvladujejo ljudi, obvladujejo procese, industrije, cele države. Z denarjem, ki ga razvite države namenjajo za oborožitveno industrijo in za zmanipulirane vojne, tudi vojno proti terorizmu, bi zlahka spremenili svetovno tehnološko paradigmo v prid ?loveku in okolju prijazni industriji. Prihaja celo do tihih umorov tehnologij, ki bi omogo?ale osnovo ?loveku in okolju prijazne proizvodnje, a niso v skladu s profitnimi interesi naftnih, avtoindustrijskih, farmacevtskih, politi?nih in drugih elit. Pomemben je vpliv nekaterih cerkva preko zlorabe verskih ?ustev na stopnjevanje medkulturne nestrpnosti. Osebno sem prepri?an, da se odkrivanju epicentra vzrokov za globalno krizo lahko približamo z analizo negativnih posledic globalizirane družbeno gospodarske paradigme. Globalizacija je prinesla nekatere pozitivne sadove. Hiter tehnološki razvoj informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, zniževanje proizvodnih stroškov, koristi ekonomij obsega, a bolj podrobno je potrebno pogledati tudi negativne plati globalizacije. Predvsem socialno in okoljsko erozijo, ogrožen je obstoj in razvoj kreativnega in motiviranega srednjega razreda, neoliberalne družbeno gospodarske vrednote kot so prosto delovanje tržnega mehanizma, liberalizacija, deregulacija, zmanjševanje neu?inkovite državne birokracije so nominalno gledano dokaj privla?ne. Najbolj viden in relevanten prakti?en dosežek, nekaj desetletij uveljavljanje teh na?el pa je krepitev monopolnih in oligopolnih pozicij mednarodnih korporacij. Pravzaprav torej nasprotje liberalizma in nasprotje delovanja mehanizmov svobodne tržne konkurence. Pomembno se mi zdi opozoriti tudi na potrebo po jasni definiciji in razmejitvi med cilji in sredstvi, kaj nam pomenijo kategorije, kot so rast bruto družbenega proizvoda, per capita bruto družbeni proizvod, absolutna in relativna dodana vrednost, tuje investicije v neko narodno gospodarstvo, mednarodna konkuren?nost dolo?enega nacionalnega gospodarstva. Nedvomno so to zelo pomembne kategorije, z njimi je prežeta tudi Lizbonska strategija. A vendar se mi zdi, da bi morali te kategorije razumeti bolj kot sredstva in ne kot dokon?ne ciljne kategorije. Prej navedeno je pomembno a kot cilj bi morali bolj jasno postaviti kakovost življenja državljanov. In prej navedeno so lahko zgolj sredstva doseganja tega cilja. Dva temeljna gradnika kakovosti življenja sta svoboda in blagostanje. Svoboda kot fizi?na svoboda seveda tudi varnost, svoboda kot svoboda duha, svoboda misliti druga?e, svoboda biti druga?en in blagostanje kot omogo?anje dostojne temeljne življenjske ravni, motivirajo? sistem kar se da aktivnega vklju?evanja v ustvarjalno življenje. Vsaka oblast je dobra zgolj toliko kot je pripravljena in zmožna zagotavljati državljanom vzdrževanje in rast kakovosti življenja. O nekaterih vidikih vprašanja kaj razvoj sploh je,  je nedavno na konferenci organizirani pod ?eškim predsedovanjem Evropski uniji v Pragi, eden klju?nih govornikov izjavil, »kdor dandanes ocenjuje razvoj po bruto dohodku in finan?ni uspešnosti, se obnaša kot ?lovek, ki bi se hotel v vesolju 21. stoletja orientirati s pomo?jo 5000 let stare kitajske priprave za dolo?anje severnega pola. Škoda, ki jo ?loveštvu že zdaj povzro?a degradacija okolja in izguba narave, je neizmerno ve?ja, kot je vsa škoda zaradi trenutne gospodarske krize«. Te besede je izrekel izjemen ekonomist gospod Pavan Sukhdev, direktor za opravljanje poslov s svetovnimi trgi pri Deutsche Bank AG in svetovalec OZN za ekonomski razvoj. Res se torej sodobna ekonomija nahaja na pomembni novi paradigmatski prelomnici. Razvoj ne more biti ve? definiran zgolj kot rast nacionalnega prihodka na prebivalca, gibanje BDP le malo pove o realnem blagostanju. Novejši dokumenti OZN opredeljujejo razvoj kot premik k boljši kakovosti življenja. Uradna opredelitev trajnostnega razvoja v dokumentih OZN pa zajame vse tri razvojne stebre, zagotavljanje ekonomskega, ekološkega in socialnega stanja na tak na?in, da niso ogrožene možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij. Pri tem socialno blagostanje vklju?uje tudi ohranjanje kulturne identitete. Sedaj že lahko trdimo, da je trajnostni razvoj tisti, ki upošteva številne do sedaj zanemarjenje a pomembne dimenzije, od okoljskih, energetskih do prostorsko urbanih in potrošniških. Gre za strateško razvojno vprašanje sedanjosti in prihodnosti, ki ponuja tudi Sloveniji priložnost, da postane država blagostanja in kakovosti življenja v sožitju z naravnim okolje. Družbeni razvojni cilj bi moral biti izboljšanje kakovosti življenja, pove?anje blagostanja državljanov, merjeno s kazalniki ?lovekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. Globalni trendi podnebnih sprememb, energetske varnosti, konkurence in medsebojne povezanosti ?loveštva v za?etku 21. stoletja predstavljajo vse težje obvladljive izzive. Hkrati pa ti globalni procesi lahko prinesejo vrsto gospodarskih priložnosti za Slovenijo, lahko jih izkoristimo le z njihovim razumevanjem in z ustreznim odzivom nanj.
Spoštovani, Državni svet Republike Slovenije bo z vso resnostjo spremljal razvojna vprašanja, in se s posveti kot je današnji, v dialogu s civilno družbo in strokovno javnostjo še naprej dejavno vklju?eval v prihajajo?e razprave. Številne pobude je mogo?e nadgraditi in jih na razli?ne na?ine implementirati v zakonodajni postopek. To je tudi ena od pomembnih nalog in pristojnosti Državnega sveta Republike Slovenije. Ob tej priložnosti, in naj s to mislijo zaklju?im, želim izraziti veliko zadovoljstvo, da je v Sloveniji zaživel Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj, ki bo v okviru ECPD poglobljeno iskal odgovore na ta vprašanja, še posebej v razvejani raziskovalni, izobraževalni in politi?ni mreži te institucije, ki je izpostava Univerze za mir OZN v Evropi. Želim Vam uspešno strokovno delo in prijetno druženje. Hvala lepa.

JANEZ PODOBNIK: Iskrena hvala predsedniku Državnega sveta za njegov zelo vsebinski in tudi angažirano pripravljen pozdravni nagovor. Naj vas ob tej priložnosti obvestim, da imamo namen skupaj z Državnim svetom, da bo vsebina tega posveta tudi izšla v posrednem zborniku, kot bo tudi objavljena na spletni strani Državnega sveta, pa tudi Skledar.tv, pa tudi na novih straneh www.ecpd.si. Rad bi še posebej izpostavil misel predsednika Državnega sveta, da gibanje BDP premalo pove o blagostanju ljudi in prav to je ena od usmeritev novoustanovljenega inštituta, ki je tudi institucija Evropskega centra za mir in razvoj v Sloveniji, ena od nosilnih usmeritev je prav v celovitem zavzemanju za izboljšanje kvalitete življenja in pri tem bomo izhajali iz prepri?anja, da razvoj ne more biti definiran samo kot rast nacionalnega prihodka po prebivalcu, pa? pa kot dejansko izboljšanje kvalitete življenja v vseh bistvenih dimenzijah, še posebej okoljski in trajnostni. In poudarki, ki ste jih dali gospod predsednik, so tudi poudarki našega inštituta. Sedaj bi rad dal besedo predsedniku akademskega sveta ECPD prof. dr. Togu. Rad bi povedal, da je njegova ekscelenca prof. dr. Togo, znan japonski diplomat, da je bil veleposlanik Japonske v nekdanji Sovjetski zvezi, da pa je kot veleposlanik služboval tudi v Tur?iji in Singapurju. Od svoje upokojitve je ostal zelo aktiven na številnih podro?jih, še posebej pa je bil pooblaš?en s strani Ministrstva za zunanje zadeve Japonske, da je pokrival obmo?je Jugovzhodne Evrope, oziroma Z Balkana. Ve? kot zadnjih pet let je torej predsednik sveta, akademskega sveta European Center for Peace and Development prav tako pa je tudi predsednik konference National Ethnic and Religious Tolerance and Human Security in the Balkans. Ekscelenca dajem vam besedo.

Prof. dr. Takehiro Togo: /govori v angleš?ini/
 
JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se za pozdravne misli in nagovor predsedniku akademskega sveta ECPD njegovi ekscelenci prof. dr. Togu. Hvala tudi za njegove naklonjene misli o Ljubljani in Sloveniji. Lahko vam samo re?em, da mi je prof. Togo od vsega za?etka, ko sva se spoznala, zaupal in upam, da bom njegovo zaupanje tudi kot korekten poslovodja novega inštituta tudi nekako dokazal. Omenil je tudi podporo in stike z Vlado RS. Letos poleti nas je sprejel zunanji minister g. Žbogar, prav tako pa je danes med nami tudi nekaj visokih predstavnikov vlade glede na temo, ki danes v fokusu, še posebej pozdrav velja državnemu sekretarju mag. Zoranu Kusu, ki pokriva podro?je okolja in prostora v slovenski vladi. Pozdrav tudi vsem ostalim visokim predstavnikom, vsem, ki ste prišli. Sedaj smo po uvodnih mislih, pozdravnih nagovorih, ki so bili zelo vsebinski, predsednik Državnega sveta mi je zaupal, da nas bo za nekaj ?asa zapustil, ampak se bo ponovno, ?e bo vse po sre?i vrnil nazaj, danes imamo v bližini Državnega zbora oziroma Državnega sveta slovenskega parlamenta eno drugo, tudi zelo pomemben javni dogodek, ?e bo kdo od vas šel na ta dogodek, bi ga potem povabil, da se potem po zaklju?ku vrne nazaj, sigurno bo deležen zanimive razprave. Sedaj imate besedo uvodni?arji, hvala vsem, ki ste odzvali, kot re?eno dobrih 10 minut, ko bo 12 minut mimo, vas bom pa prijazno opozoril, da je pa? ?as proti koncu. Prvi ima besedo dr. Žiga Turk. Jaz sem vesel, da se je moj nekdanji kolega minister, dr. Turk odzval povabilu. Poleg tega, da je profesor na Ljubljanski univerzi na Gradbeni fakulteti je bil zelo dinami?en razvojni minister v prejšnji vladi, še posebej se je izkazal v ?asu predsedovanja Slovenije EU, bil je opažen tudi v evropskih krogih in tudi zato je postal sekretar posebne strateške skupine za premislek, samo upam Žiga, da sem pravilno to imenoval, nekakšni evropskih Think Tank, ki z najbolj eminentnimi evropskimi osebnostmi razmišlja o aktualnem trenutku Evrope in sveta in iš?e nekatere rešitve. Dr. Žiga Turk beseda je tvoja.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa, Janez. Hvala lepa za povabilo. Spoštovani prof. dr. Togo, spoštovani kolegi, gospe in gospodje. Najprej moram povedati, glede na vse te funkcije, ki jih je Janez naštel, da govorim izklju?no v svojem imenu in da tisto, kar bom povedal, je predvsem moje osebno mnenje. Razmišljal bom o ?asu po krizi, v kakšni zvezi bo to s trajnostnim razvojem, predvsem iz nekega razvojnega oziroma strateškega vidika. Zdaj ko govorimo o trajnostnem razvoju, je seveda možnih ve? definicij, eno smo danes že slišali od predsednika Državnega sveta, gre za to da si nekako ne sposojamo od prihodnosti, si ne sposojamo stvari, virov od svojih zanamcev, poskrbimo da imajo tudi oni možnost za razvoj. Ampak na nek na?in se mi zdi to vendarle težko definirati, ker si vedno nekaj sposojamo od prihodnosti. ?e bi pogledali samo besedo trajnostni razvoj potem je klju?ni koren v njej beseda trajnost, trajati ne. In klju?no vprašanje v zvezi z trajnostnim razvojem oziroma sploh z razvojem ne, je ali lahko tako kot je traja. In tisto, na kar bi poskušal odgovoriti v prvem delu, ali morda v edinem delu glede na ?as svoje predstavitve, je predvsem to, kaj to pomeni tako, ali lahko, tako kot je, traja, je torej tisto vprašanje, o katerem bi želel razmišljati. ?e govorimo o samem trajnostnem razvoju, ga je seveda mogo?e gledati iz ve? razli?nih vidikov, seveda iz okoljskega, ki je zadnje ?ase nekako najbolj prisoten, pa tudi ali obremenjujemo, ali lahko tako obremenjevanje okolja traja. Demografski vidik, ali lahko tako obnavljanje oziroma neobnavljanje prebivalstva traja. Energetsko surovinski vidik, ali lahko traja tak na?in oziroma takšna uporaba energentov in vseh drugih surovin in ali iz finan?nega vidika, ali lahko traja, da imajo državni prora?uni primanjkljaje leto za letom, leto za letom, pravzaprav kar naprej. Dejstvo je, da se je nekako težko, ali pa neprijetno pogovarjati o trajnostnem razvoju ali prav zaradi tega zelo potrebno pogovarjati o trajnem razvoju v ?asu, v neki civilizaciji, ki je izjemno odvisna od prihodnosti, ki se pravzaprav izjemno nanaša na prihodnost. Ki si iz prihodnosti sposoja ne samo kapaciteto za odlaganje ogljikovega dioksida v atmosfero, sposoja si denar za pokojnine, sposoja si oziroma za vse ve?ne ?ase porablja nekatere surovine, izposoja si prora?unska sredstva na vseh nivojih od prihodnjih generacij, in sposoja si od prihodnosti oziroma na prihodnje obljube daje celo smo videli Nobelove nagrade. Torej, prihodnost je nekaj, v kar smo izjemno investirali, v kar smo izjemno mo?no pravzaprav vstopili, si jo že vzeli in težava je pravzaprav v tem, da imamo slab odnos v zvezi s to prihodnostjo predvsem s tistimi stvarmi, ki ali nimajo lastnika ali pa nimajo cene. ?e bi se zdaj malo nazaj spomnili, katere stvari si mi od prihodnosti sposojamo, so to v glavnem re?i, ki si jih lahko sposodimo, ki nam jih nekdo da, ki nam jih pogleda skozi prste, kjer nekdo ni bil dovolj strog ali pa ni na stvar dovolj pazil. Obstaja en lep pregovor v zvezi s tem, zakaj se z nekaterimi stvarmi netrajnostno obnašamo. Piš?anci niso ogrožena vrsta, tune pa so. Zakaj? Zato, ker vsak piš?anec ima lastnika in ta lastnik skrbi za to, da bodo vedno jajca in da bodo prišli novi piš?anci. Tune so pa nekje v morju in jih vsak lahko po mili volji lovi ali pa jih vsaj poskuša, ker ve, ?e jih bo on ujel, jih pa nekdo drug ne bo. Slabo smo se v preteklosti obnašali oziroma lastnika nima tudi naša atmosfera, zato vsak vanjo spuš?a, kar se mu pa? zdi. Majhno ceno je imel kitajski denar, ki je preplavil zahodne kapitalske trge, majhno ceno ima okolje, pravzaprav ne pla?ujemo marsi?esa, kar z okoljem po?nemo in nekatere stvari pa seveda ceno imajo in zato nas zanje nekoliko manj skrbi. Jaz sem prepri?an, da bo nafte zmanjkalo kasneje, kot bo zmanjkalo atmosfere oziroma sposobnosti atmosfere, da bo vse to kurjenje nafte oziroma ogljikovih goriv nekako absorbirala. Veliko zadnje ?ase govorimo o krizi in kriza je pravzaprav tudi posledica tega, da smo živeli v prihodnosti. Je posledica netrajnostnega obnašanja na številnih podro?jih. Lahko nekoliko provokativno re?emo, da je kriza morda tudi posledica obstoja socialne države, pa bom hitro prišel do tega, zakaj se je to zgodilo. Zakaj so ljudje na zahodu živeli preko svojih meja, vsi, Ameri?ani tudi mi ne, vsi smo približno za 300 % BDP preve? v zadnjem ?asu zapravili. Zakaj se mi, zakaj se jaz, zakaj se vi upate iti v trgovino, se zadolžiti pa kupiti neke izdelke, ki jih morda sploh ne potrebujete? Zato, ker imate socialno zavarovanje in veste, da ko vam bo zares zmanjkalo za zdravnika ali kaj resnega, bo pa za to že država poskrbela. Zakaj Kitajska ima take kapitalske presežke, da je z njimi lahko preplavila zahodne trge? Zato, ker Kitajci šparajo, hranijo denar, morda so res osebnostno druga?ni, ampak šparajo predvsem zato, ker tam socialnega zavarovanja ni in vedo, da morajo imeti toliko in toliko denarja prihranjenega zato, da se mu ne bo kaj hudega zgodilo. Danes je svet pred štirimi velikimi izzivi, eno je ta celoten prehod iz neke industrijske ali pa informacijske v konceptualno, ki se kaže predvsem v tem, da imamo izobilje industrijskih izdelkov, da imamo izobilje pravzaprav stvari, za katere potrebujemo delavce v tovarnah, da jih delajo. Zaradi tega ne prihaja do oživljanja gospodarstva, ker ni porabe, nih?e si ne želi novih ?evljev, nih?e ne potrebuje novih oblek, kozarcev, hladilnikov, avtomobilov, DVD player-jev itn. Globalizacija kot pravzaprav izravnavanje svetovnega bogastva oziroma vstop, željo milijard ljudi, da si izboljšajo svoje življenje, potem imamo tukaj klimatske spremembe in demografijo, pravzaprav to, kar so dolgotrajni izzivi za svet, to so tudi neki globoki vzroki za krizo. ?e za?nem pri demografiji. Demografija oziroma ta skrb za to, da moraš imeti pravzaprav za stara leta nekaj denarja pripravljenega, je razlog za to, da pravzaprav poskušamo denar investirati, da ga nalagamo v banke, pokojninske sklade itn. Da imamo finan?ne instrumente. Ko to damo skupaj z globalizacijo in z zunanjetrgovinskimi presežki azijskih držav, pride denar na zahod in namesto, da bi se ta denar investiral v nekaj, kar bi na zahodu prinašalo nove dobi?ke oziroma v nove tovarne, v nove proizvodnje, karkoli podobnega, je zaradi izobilja se pravzaprav ni? od tega ni zgodilo. Samo obstoje?e stvari so postale dražje, podražila so se stanovanja, podražile so se hiše, podražile so se delnice, denar je prišel ampak novega, novih stvari pa iz tega nismo naredili ne. In potem, ko je prišla zaradi klimatskih sprememb in energetske krize, ko je prišlo do podražitve energentov, ko je prišel pritisk na inflacijo, ko so se podražile obresti, je pravzaprav ves ta vrtiljak, kjer je denar prihajal in se je umetno v nekaj nalagal, se je ustavil in smo prišli do krize. Tisto, kar je povzro?ilo krizo in tisto, kar so neki dolgotrajni, dolgoro?ni izzivi predvsem zahodnega sveta, je pravzaprav eno in isto. In ko govorimo mi o krizi, se moramo zavedati, to je kriza zahodnih ekonomij. V Indiji se ni? kaj dosti ne pozna, da je kriza, na Kitajskem se ni? kaj dosti ne pozna, da je kriza, tudi v Koreji ne veliko, Japonska verjetno profesor Togo to bolje pozna, ampak oni so pravzaprav skozi neko dolgo obdobje nekakšne stagnacije šli in tisto, kar stoji zadaj za vsem tem, je pa netrajnostno obnašanje oziroma odvisnost od prihodnosti. Zdaj od prihodnosti je bil svet vedno odvisen. Maltus je bil prvi, ki je dajal napovedi, da se to ne bo izšlo, proizvodnja naraš?a linearno, prebivalstvo naraš?a eksponentno in to bo neko? tr?ilo. Podobne napovedi je potem Rimski klub vzel. Jimmy Carter je leta 1972 napovedal da bo v dveh desetletjih zmanjkalo nafte, ni? od tega se pravzaprav ne zgodi, zato ker vse te napovedi ne upoštevajo ne?esa. Te napovedi ne upoštevajo tega, da pravzaprav trajnostnost, trajnost, trajanje ne pomeni, da bodo stvari take kot so ves ?as, ampak tisto, kar je res trajno, je pravzaprav ta ?lovekova sposobnost, da vedno nekaj novega odkrije, da je nek stalen razvoj, inovativnost, ustvarjalnost, ki povzro?i, da se zgodi nekaj novega. Dejstvo je, da planet še nikoli ni prehranil toliko ljudi, kot jih prehrani danes, dejstvo je, da gremo iz ene tehnološke revolucije v drugo, in konj ni v New Yorku zato, ker bi zmanjkalo sena in tudi avtomobilov, sem prepri?an, da ne bo iz New Yorka izrinilo dejstvo, da bo zmanjkalo bencina. Je pa pravzaprav današnji trenutek na podro?ju trajnostnega razvoja pa v ne?em vendarle razli?en od tega, kar se je dogajalo v preteklosti in to je globalizacija. In to ne globalizacija v smislu, v katerem smo navajeni govoriti, se pritoževati, vdirajo tuji izdelki, kulture se mešajo, nismo ve? konkuren?ni, odhajajo delovna mesta drugam itn. Ampak svet se na globalnem nivoju optimizira, na globalnem nivoju izginjajo rezerve, izginjajo neoptimalnosti, izginja pravzaprav neka žilavost, ki je prej ko svet ni bil povezan vedno obstajala. In svetu se povezanemu in globaliziranemu lahko zgodi tisto, kar se je zgodilo na velikono?nem otoku, ko so pravzaprav posekali zadnje drevo in potem je bil konec. V vseh prejšnjih civilizacijah ga je lahko ena civilizacija zelo lomila, pa je po svetu obstajala rezerva za vse ostale. Zdaj verjetno najbolj resen izziv je povezan s podnebnimi spremembami, o tem bil lahko na široko govoril, vendar mi že kolega Podobnik signalizira, da moram zaklju?iti zato na kratko zaklju?ek. Prvi?, kriza je posledica netrajnostnega obnašanja in to netrajnostno obnašanje je posledica tega, da dolo?ene stvari nimajo cene ali pa nimajo lastnika. Drugi?, ali gre lahko to tako naprej kot doslej. Ali lahko takšno stanje traja in tukaj vas bom presenetil z odgovorom: DA, takšno stanje lahko traja. Ampak, pod takšnim stanjem razumem stanje, v katerem je ?loveštvo inovativno, ustvarjalno, kjer cvetita znanost, tehnologija, ki vedno odkrivata nove stvari, ki omogo?ata pravzaprav, da presežemo problem, s katerim se ukvarjamo. In osnovna grožnja, ki jo vidim razvoju, je globalizacija, vendar ne v smislu tega, da ima ves svet pravico, da je razvit, da imajo vsi pravico do ogrevanja, tople vode, klime ipd. ampak globalizacija v smislu, da v vseh svetovnih sistemih, finan?nem, gospodarskem, ekološkem, ?e ho?emo energetskem pravzaprav izginjajo tiste rezerve, izginjajo tiste neoptimalnosti, ki pa omogo?ajo, da smo v krizi manj ranljivi. Hvala lepa.

JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Žigu Turku. Kot veste, vedno je bil provokativen, tudi drzen nekaj tez, ki jih je povedal bo najverjetneje potem v razpravi deležno odziva. Morda se bo kdo od uvodni?arjev tudi odzval na njegove misli. Vsekakor gre tu za klju?no vprašanje, ali lahko takšno stanje traja. Jaz se spominjam, ko sva se pred tremi tedni dobila in se pogovarjala o današnji okrogli mizi, mi je to svojo današnjo misel ponovil, da lahko traja, ampak na trajnosten na?in lahko traja. Ne vem, ?e se bo dr. Plut s tem strinjal potem, ko se bo oglasil. Jaz bi rad izkoristil priložnost in tudi pozdravil. Pred nekaj minutami se nam je pridružil Sir James Mancham, ki je ustanovitelj in prvi predsednik neodvisne države Sejšeli. Aktiven je v vodstvu gibanja neuvrš?enih in je tudi predsednik World peace foruma. Dobrodošli v Sloveniji, dobrodošli. Besedo bi rad dal prof. dr. Albertu Maes, trideset let aktiven diplomat evropske komisije, bil je veleposlanik na Tajskem, v Izraelu in tudi v bivši Jugoslaviji. Kot šef zelo vpliven in poznan šef misije Evropske unije v Beogradu. Ve?krat je tudi obiskal Slovenijo od leta 1984 do 1987, bil je pa prvi? v Sloveniji že daljnega leta 1953, ko je kon?al študij je potem postal profesor Univerze Namur v Belgiji. Je predavatelj pri Evropski komisiji, pri evropskem novinarskem središ?u pa tudi ?lan akademskega sveta ECPD in še posebej aktiven kot dekan študija Evropska unija in evropsko pravo pri ECPD-ju. Doktor Maes, dajem Vam besedo.

prof. dr. Albertu Maes: /govori v angleš?ini/

JANEZ PODOBNIK: Iskrena hvala Albertu Maesu za njegov prispevek, ki bi ga še poslušali, ampak tu so tudi omejitve. Predstavil nam je pogled dolgoletnega diplomata EU, še posebej skozi prizmo EU in kot velikega poznavalca razmer na Zahodnem Balkanu, skupen pristop v EU, etika deregulacije in še misel, ki je bila povedana v prvem delu njegovega predavanja, da deregulacija pomeni disciplino in moralo. To so misli, ki so še kako pomembne in sem jih še posebej izpostavil. Hvala vam za vaš prispevek. Sedaj rad dal besedo prof. dr. Yvesu-Rastimirju Nedeljkovi?u, sociologu, strokovnjaku, ki pokriva podro?je socialne in sociološke komponente trajnostnega razvoja, je tudi predavatelj v univerzah v Franciji, pa tudi na številnih univerzah na prostoru Jugovzhodne Evrope, ?e omenim Beograd, Skopje, Sarajevo, Dubrovnik in Prizren. V zadnjem obdobju je bil predvsem aktiven v raziskavah, ki so vezane na romsko vprašanje, pred tem pa tudi raziskave o gerontologiji. Prof. Nedeljkovi?, beseda je vaša.

prof. dr. Yves-Rastimir Nedeljkovi?: /govori v angleš?ini/

JANEZ PODOBNIK: Hvala profesor Nedeljkovi?u za njegov prispevek, ko je govoril o energiji v ?loveku in v kozmosu, energija v ?loveških virih, ki ima vedno pluse in minuse in ko je govoril o tem, kako pomembno je sožitje. To je še toliko bolj pomembno zato, ker vemo, iz katerih podro?ij Evrope prihaja in se mu za njegovo predavanje iskreno zahvaljujem. Sedaj ima besedo prof. dr. Dušan Plut, v slovenski javnosti, to je moja osebna ocena, priznan kot vodilna avtoriteta na podro?ju kriti?ne okoljske misli. Ko sem bil še mlad študent sem ga poslušal, kako se je boril za Krupo, nato se je zgodila demokratizacija, politi?no življenje, pomembna vloga v tistih pomembnih letih Slovenije v za?etku, nato pa akademska kariera, mednarodno uveljavljena pot in sedaj priznani geograf, s posebnim poudarkom na okoljskih in trajnostnih temah, in zelo smo veseli Dušan, da si danes med nami. Prosim.

prof. dr. Dušan Plut: Hvala lepa, Janez, za prijazno povabilo. Dogovorila sva se, da v prispevku govorim predvsem o okoljskih razsežnostih in trajnostnem razvoju na primeru Slovenije ali druga?e povedano, kako paradigmo trajnostnega razvoja, ki je globalna in planetarna, udejanjiti na tem majhnem koš?ku zemeljske površine z vsemi težavami, kot se bodo nakazovale. Prvo vprašanje, ali je to realna alternativa ali ne, jaz mislim, da so prej govorniki že na to vprašanje odgovorili. Želel bi vnesti optimizem v razpravo, ker Slovenija razpolaga s tistimi klju?nimi potenciali, s katerimi lahko ta zahteven prehod v trajnostno družbo opravi. Gre za razli?ne stebre okoljske trajnosti, s katerimi Slovenija razpolaga. ?loveštvo, kot smo že slišali, se nahaja na izredno pomembni civilizacijski razpotnici, ki ga temeljno ozna?uje planetarna, okoljska globalizacija. V takem trenutku se ?loveštvo še ni nahajalo. Že prej smo slišali, da je kolonizatorska doba za nami, da se nimamo prakti?no ve? kam širiti, da so potenciali planeta kar se ti?e osnovno energetskih tokov takšni kot so, in v tem okviru, ki pa nudi veliko možnosti za premišljen napredek, iš?emo svoje, svojo nišo blagostanja. Slovenija se ne more izogniti temu, kar je tukaj zarisano. Slovenija je del planetarnega ekosistema, ki na treh poljih že bistveno presega zgornje meje planeta, zgornje meje zmogljivosti planeta. Gre za proces zmanjševanja biotske raznovrstnosti, gre za posege ?loveštva v temeljne biogeokemi?ne kroge, predvsem dušika in fosforja, ker smo že zdavnaj presegli zgornje meje in gre že za prej omenjene podnebne spremembe, ki so po tej klasifikaciji šele na tretjem mestu, na to posebej opozarjam. Zakaj je na prvem mestu biotska raznovrstnost in zmanjševanje ekosistemske raznovrstnosti? Zato, ker je to nepovraten proces, ker se postavljamo v položaj stvarnika in uni?ujemo temeljno tkivo tega ?loveštva. Ker je ta hitrost že taka izumiranja, da seveda presega dale?, ve? kot tiso?krat presega te naravne, naravno stopnjo izumiranja. Slovenija ima po mojem mnenju dober izhodiš?ni položaj, uvrš?a se med države, ki ima regionalne okoljske probleme, temeljni problem je dejstvo, da trošimo preve? naravnih virov in prekomerno obremenjujmo planetarne in regionalne ekosisteme. To je naš klju?ni problem, imamo veliko prednost pred ve?ino držav sveta, ker imamo naravne ekosisteme, ki omogo?ajo ekosistemske storitve, ki bodo v 21. stoletju klju?ne. Opozarjam na to, ali pa želim pod?rtati, da ima Slovenija bogate in raznovrstne vire, da lahko te zahteve in izzive trajnostnega razvoja pokrije. Kje so naše pomanjkljivosti, to je samo en indeks trajnostne družbe, ne bom se na njem zadrževal, tisto kar je z rde?im ozna?eno so temeljni problemi. Grem kar po vrsti: kakovost zraka, poglejte reciklaža odpadkov, poraba obnovljive energije, ki je seveda preskromna, relativno skromna zaš?ita biotske raznovrstnosti, prekomerne emisije toplogrednih plinov in prevelik ekološki odtis, ki kaže na veliko porabo naravnih virov. In tukaj so naše doma?e naloge. Poglejte, koliko podro?ij imamo že pokritih v izzive trajnostnega razvoja. Prav na okoljskem polju so tisti klju?ni izzivi, o prednostih, pomanjkljivostih po celotni analizi ne bom posebej govoril, ker ni ?asa, ?lanek bo itak objavljen, ali ne Janez, tako, da se tukaj ne bom ustavljal, želim samo pod?rtati, da je prednosti in priložnosti je bistveno ve?, kot je pomanjkljivosti in nevarnosti. Kako reagiramo na to? Tukaj je geografska razporeditev nacionalnih razvojnih projektov. Jaz ocenjujem to ostanek oziroma rezultant od dveh prejšnjih vlad pozitivno, zahteva pa že v tem trenutku dograditev tako, kot je bilo mišljeno. Prvi? bi opozoril na to, da je iz vidika trajnostnega razvoja regionalni razvoj za Slovenijo izredno pomemben, izredno pomemben. In ko vidite te rde?e pike kakorkoli že kažejo, da se po?asi nekako iz te centralizacije selimo, vendar so ti poudarki zelo skromni, zelo skromni, preskromni za policentri?no zasnovo Slovenije. Temeljna polja, ki nas ?akajo, ne bom šel v podrobnosti, so podro?je energetike dva poudarka, ki sta temeljna in zanemarjena, kjer izgubljamo stik z najbolj propulzivnimi državami na tem podro?ju, kot je recimo Španija, Danska, Nem?ija pa še bi lahko našteval. Stavimo na fosilna goriva in stavimo na jedrsko energijo, pretirano, poudarjam pretirano. Temeljna projekta, ki bi morala biti v tem trenutku na energetskem polju, sta dva u?inkovita raba energije in pove?anje rabe obnovljivih virov energije. Glede promet mislim, da ni treba posebej postavit, opozoril bi na to, da se ne prilagajamo na podnebne spremembe. Posebej na to opozarjam. Slovenija je raznovrstna. Imamo številne potencialne, vendar tukaj smo v velikem zaostanku in podobno velja za skladnejši regionalni razvoj in podeželje. Med vsemi projekti nacionalnimi podeželja ni, podeželja ni kot prioritete Slovenije, ?eprav živi ve? kot polovica prebivalcev v manjših naseljih. Slovenija si enostavno tega ne more privoš?iti, ker ima premalo kriti?nega ?loveškega potenciala, da briše polovico ozemlja Slovenije in seveda glede skladnejšega razvoja tukaj ni? ne naredi. Imamo tri oziroma štiri temeljne okoljsko razvojne kapitale, ki nam omogo?ajo prehod v trajnosti razvoj in pove?ano stopnjo samooskrbe. Opozarjam na to, samooskrba ni skregana z globalizacijo in odprtostjo družbe in države. Samooskrba pomeni, da na kriti?nih nacionalno varnostno pomembnih podro?jih storimo tisto, kar lahko storimo. Poglejte, s ?im razpolagamo, ob vseh negativnih lastnostih kakovosti, vodni viri. Dvakrat nad svetovnim in evropskim povpre?jem na prebivalstva, bogati gozdni ekosistemi, obnovljivi viri energije, ki so regionalno zelo raznovrstni in še zmeraj obstoje?e in potencialne kmetijske površine. Tukaj bi lahko na vseh teh podro?jih dosegli visoko stopnjo samooskrbe, ne pa, da se nam stopnja samooskrbe, kot je kmetijstvo, je spustila pod kriti?nih 40 %. To je nacionalni samomor, ki ga delamo v zelo tveganem obdobju, ki nas ?aka. V takih pogojih, z vsemi omejitvami, ki so na slovenskem ozemlju, je Slovenija zmožna vsaj 80 % kriti svojih potreb po hrani in je to spodnja številka, ki sem jo povedal. Glede energetskega scenarija ni ?asa, da bi razložil. Jaz mislim, da mora Slovenija ?im prej priti v drugo fazo, v stabilizacijo porabe elektri?ne energije in že prej omenjeno u?inkovito rabo. Ne bom šel do posameznih projektov, ker bi predolgo trajalo. Mi se nahajamo v razvojni fazi, se nahajamo šele na prehodu iz omejene kontrole onesnaževanja oziroma zelo šibke so naravnosti na prehodu v šibko sonaravnost, ali šibko fazo trajnostnega razvoja. V tem trenutku nas tudi ekonomisti, tudi dr. Senjur je o tem pisal v zadnjih teh razvojnih pogledih na konferenci o regionalnem razvoju, da imamo možnost da združimo dva temeljna potenciala, s katerima razpolagamo. To je ?loveška inovativnost, ki bi morala izkoristiti naravne potencialne, ki jih ima Slovenija za izredno visoko stopnjo kvalitete življenja. Tujci, ki so nas tukaj obiskali vidijo, da ko pridejo k nam za kakšnimi možnostmi za kvalitetno življenje razpolagamo. Mi pa tega našega temeljnega potenciala enostavno ne vidimo. Povezati ga moramo z inovacijami, povezati ga moramo z decentralizacijo, povezati ga moramo z višjo stopnjo samooskrbe na tistih klju?nih nacionalnih podro?jih, kjer je to možno zagotoviti. In prav okrepljen koncept trajnostnega razvoja in tako imenovane omogo?ajo?e socialne države, ki podpira inovativnost, ta kombinacija je zmagovita kombinacija, ki bi lahko Slovenijo na zemljevidu sveta uvrstila med klju?ne države, ki bi lahko to paradigmo brez ve?jih pretresov vendar v za?etku z zmanjšano rastjo BDP, ampak s tem povezanem ohranjanjem in dviganjem kvalitete življenja in ohranjanje socialne varnosti brez dvoma lahko naredilo. In to so projekti, ki presegajo politi?ne meje, ki presegajo politi?ne delitve, ravno ta dva koncepta bi lahko združila kot temeljni nacionalni strateški projekt Slovenije in ti izzivi trajnostnega razvoja so za nas priložnost, da se ne uvrstimo med države poraženke 21. stoletja, ampak da se uvrstimo med države zmagovalke. Hvala lepa. Zgleda, da sem celo ?asa se držal.

JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Plutu. To, kar je povedal, bi lahko bil odli?en moderen, dinami?en, politi?en program neke politi?ne stranke, ampak jaz podpiram njegovo zadnjo misel, Dušan, da je lahko to odli?na tema za ta nov razvojni dogovor v Sloveniji. Razvojno politi?en dogovor in izziv za Slovenske politi?ne elite, tiste, ki živijo v tem prostoru in prostoru nekoliko višje nad nami, torej v parlamentu in v slovenskem politi?nem prostoru, predvsem pa hvala dr. Plutu za njegov pozitivni pristop, za njegove pozitivne možnosti, ki jih vidi v Slovenskem prostoru in kot je za?el Slovenija ima globalno gledano dober izhodiš?ni položaj. In ?e dodam samo svojo misel, tudi zato bo lahko Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj ?rpal tudi na teh primerih dobre prakse v Sloveniji in seveda jo nadgrajeval z izzivi, v katerih živimo. Gremo naprej. Po našem dnevnem redu bi sedaj mogel nastopiti Nigel Carter, ker pa se je enemu našemu gostu zgodilo, da se mu je ena letalska povezava nekoliko zakomplicirala, bo prišel, upam, v Slovenijo proti ve?eru, zato bo sedaj njegov prispevek prebral mag. Bojan Starec, ki je generalni koordinator mednarodnih odnosov v okviru ECPD-ja, samo to bi rad še povedal, da je gospod Nigel Carter zelo znan strokovnjak s podro?ja petrokemi?ne industrije v Veliki Britaniji, pa tudi v drugih državah, da je bil zelo aktiven kot predsednik Greenhouse Gas Management Committee-ja in se je tu zelo veliko ukvarjal z zelo konkretnimi vprašanji, ki so vezana na emisije toplogrednih plinov, ampak kot re?eno, prispevek pa nam je posredoval naprej oziroma kolegu Starcu in prosim, Bojan, ?e ga nam povzameš.

MAG. BOJAN STAREC: Najbrž tudi v Evropi ne deluje vedno vse najboljše. Ena precej preprosta povezava iz Glasgowa za Ljubljano ?ez London ni delovala. Tako, da gospod Nigel Carter bo šele danes zve?er prišel. Prof. Nigel Carter že 15 let sodeluje z Evropskim centrom za mir in razvoj Univerze za mir Združenih narodov. Na treh velikih projektih je dal svoj odlo?ilni prispevek. Eden je bil projekt Montenegro as ecological state, to je dejansko strategija dolgoro?nega, trajnostnega razvoja ?rne gore po deklaraciji takratnega ?rnogorskega predsednika v Riu, da ?rna gora bo prva evropska ekološka država. Iz tega je potem nastala ena cela integrala študija. Drugo so strategija trajnostnega razvoja sandžaške regije na jugu Srbije oziroma severu ?rne gore, ki je precej nerazvito obmo?je, in prav tista nerazvitost se je zdela kot ena priložnost, da bi od za?etka poskušali dati eno priporo?ilo, kako naj bi izgledal trajnostni razvoj res prakti?no. Tudi je sodeloval na izdelavi projekta in priporo?il za trajnostni razvoj somborske regije na severu Vojvodine kot mejnega obmo?ja s Hrvaško in Madžarsko. Bom nadaljeval in bom prebral ta prispevek. Kopije smo vam tudi dali v mapah.
/bere v angleš?ini/

 JANEZ PODOBNIK: Hvala mag. Starcu, da je povzel prispevek gospoda Carterja. V prvi bližnji prihodnosti pa upam, da se bomo tudi osebno sre?ali z njim, kot re?eno velikim poznavalcem trajnostnih in drugih razmer na obmo?ju Jugovzhodne Evrope. Gremo naprej. Ponovno se vra?amo na podro?je razvojnega, podro?je torej ekonomije. Prof. dr. Senjur je priznan slovenski razvojni ekonomist, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, opravljal je tudi nekatere pomembne politi?ne funkcije. Pred leti je vodil resor za ekonomske odnose in razvoj, bil je ambasador Republike Slovenije v Veliki Britaniji, mislim takrat je bilo še skupaj na Severnem Irskem. Prav tako je dobival vabila s strani predsednikov razli?nih vlad ali pa finan?nih ministrov, da svoje znanje deli z nekaterimi vladnimi projekti. In sedaj dajem besedo prof. dr. Marjanu Senjurju.

prof. dr. Marjan Senjur: Hvala lepa za predstavitev. Malo mi je bilo nerodno, ker mi je šele pred 14 dnevi rekel, da naj pridem danes sem nekaj povedat. Jaz sem takšen navadno, da ?e me na cesti ustavijo novinarji, naj nekaj povem, kaj pametnega naj povem, pa rabim ?as, da bi si kaj pametnega zamislil, tako da ne vem, ?e sem o okolju kaj pametnega ugotovil. Res je pa naslov posvetovanja je ?as po krizi. Mogo?e je ?as po krizi priložnost za napad na tržno gospodarstvo in tako tudi dojemam ,to kar se dogaja trenutno v Sloveniji in pa tudi v svetu, da je mogo?e zdaj priložnost, da napademo tržno gospodarstvo malo bolj kot pa druga?e in iš?emo druge alternative. Ampak jaz bi rekel, da ekonomska stroka ima dolgo tradicijo, da se ukvarja z okoljskimi vprašanji, in vedno se tudi ukvarja s tem po eni strani na na?in kaj storiti, po drugi strani pa kako o tem razpravljati, polemizirati. Danes bom uprizoril eno tako polemi?no temo, ki bi jo potem uporabil kot priložnost za predstavitev neke problematike. Pred nadaljnjim je pri Mladinski knjigi izšel prevod knjige ?eškega predsednika Vaclava Klausa, ki je po poklicu sicer ekonomist. Naslov knjige je modri planet v zelenih okovih. Mogo?e to ne pove toliko, ampak naslov je bolj zanimiv. Podnaslov je Kaj je ogroženo: Podnebje ali svoboda. Klaus izrecno pove, da je klasi?ni liberalec, vi veste, da danes ta hip klasi?ni liberalci niso popularni, bili so pa pred letom dni. Ko tak menim, da v za?etku 21. stoletja ni ve? socializem ni ve? najve?ja grožnja za svobodo, tržno ekonomijo in napredek, najve?ja grožnja pravi je postala ideologija politi?nega gibanja, ki je sicer nastala zaradi varovanja okolja, vendar se postopno spreminja v ekologizem ali okoljevarstvo. Mogo?e poznate to tezo, ki je bila pred nekaj ?asa tukaj v Sloveniji, on pravi takole, da ideologija ekologizma oziroma okoljevarstva govori, da gre za varstvo zemlje in narave ampak da pod tem sloganom pravzaprav ho?e nadomestiti svoboden razvoj ?loveštva z vseobsežnim socialnim, globalnim planiranjem. On potem se sklicuje v podkrepitev te teze na predavanje Al Gora iz leta 2006, kar ni tako dale? nazaj, ki izrecno govori o planetarni katastrofi in pravi, da ?e v naslednjih desetih letih ne ukrepamo, se ne bo mogo?e izogniti nepovratnemu uni?enju okolja, primernemu za ?loveško okolje. Ni to prva katastrofi?na napoved. Klaus meni, da je taka izjava absurdna in zastraševalna. Zdaj vprašamo se lahko, kdo je absurden. Al Gore ali Vaclav Klaus? Oba sta politika, nikakor ni nepomembno, da sta oba politika. Verjetno sta oba absurdna, bi jaz rekel, ker sem bolj nekje na sredi, in oba katastrofi?na. Vendar to ni moja poanta, ni moj namen o tem govoriti. Mene zanima, ali je kaj v tem, na kar nas opozarja Vaclav Klaus kot ekonomist, sicer s pozicije predsednika ene države. Zdaj trajnostni razvoj je sestavljen iz treh komponent kot vemo ekonomske, socialne in okoljske. S tem, da zelo pogosto damo ekonomsko nekje na sredino, v središ?e. In lahko, ?e bi sedaj naredili to paralelo, da bi poskušal pojasniti to Klausovo razmišljanje. Najbrž bi lahko tako rekli, ?eš da je hiter gospodarski razvoj v 19. in 20. stoletju povzro?il velike asocialne težave. Te težke socialne razmere so obrodile socialisti?no misel, pozneje socialisti?no komunisti?no revolucijo, ki je vodila do totalitarnih režimov, katerih namen je bil da bi naj bili socialno bolj pravi?ni sistemi. Konec 20. stoletja so ti režimi v glavnem upadli in kot Klaus pravi niso ve? nevarnost zahodnega sveta. Ampak to je priprava, teza Vaclava Klausa je, da bi na podoben na?in lahko sklepali, da v drugi polovici 20. stoletja in prvi polovici 21. stoletja hiter gospodarski razvoj povzro?a okoljske stroške, zdaj pa zopet ta analogija, ?eš, kot odziva na te velike okoljske stroške, ki jih povzro?a gospodarski razvoj, nastaja okoljevarstvena misel in Klaus opozarja da se z domeno varstva okolja postavljajo družbeno ekonomski mehanizmi, ki porajajo zametke novega totalitarizma. Ko bi naj država prevladujo?e posegala v gospodarstvo in v ?loveško življenje. No ta totalitarni sistem on imenuje ekologizem. Mogo?e je zanimivo, da postavlja zvezo med socializmom in ekologizmom, ampak to je že ena visoka velika ideja. Dve vprašanji. Ali je ta analogija o totalitarizmu enega drugega sistema pretirana? Ali je strah pred ekološkim totalitarizmom, to je huda beseda, ne ostal? Gre seveda še za eno katastrofi?no napoved, nekaj podobnega, da bo konec sveta. To pa je eni napovedujejo konec sveta, drugi pa konec svobode. Zdaj seveda mi želimo svet ohranjati, seveda mi želimo tudi svobodo ohranjati, samo zdaj vprašanje je, ali je strah pred koncem ekonomske svobode upravi?en, to mene zanima. Dejstvo je, da popolna ekonomska svoboda, ali ekonomski liberalizem v razmerah popolne tržne konkurence povzro?a okoljske škode in da ne rešuje problemov morebitnih podnebnih sprememb. Celo znameniti tednik The economist je nedavno, ne neko? ampak nedavno oktobra tega leta postavil dvom v nevidno roko in se sprašuje ali liberaliziran trg energije lahko zmanjša emisije ogljika. Ugotavlja da ne, in pravi da rešitev vidi v dolo?eni dozi dirigizma. Torej problem je naslednji, ne gre torej samo za problem varstva okolja temve? tudi za pojav dirigizma v imenu varstva okolja. Zdaj to je moja teza, o ?emer mislim govoriti, govorim, da bi bilo najbolje ti dve temi obravnavati. Ne samo eno varstvo okolja, ampak tudi to kar je potrebno, da varstvo okolja speljemo skozi. Zdaj vloga države, ki to spodbuja ali pa zahteva skrb za okolje postaja vse bolj obsežna in na to moramo gledati. Zdaj gledam to kot ekonomist. Povedal bom par teh primerov, ko se kaže ta mo?na vloga države. Rešitev ni preprosta. Prvo pri?a smo vse ve?ji regulaciji, predpisom, prepovedim in standardom glede okolja. Ne bom naprej tega razvijal, to ve? ali manj poznamo in tudi ni sporno ne. Drugo potrebno so vse ve?je subvencije države za kritje okoljskih stroškov, vzpodbujanje okolju prijaznega obnašanja, za okoljske investicije, za spodbujanje okoljske tehnologije. Vse ve? sredstev bi naj država za to dala. Tretje vse bolj se uveljavljajo okoljski zeleni davki po na?elu povzro?itelj pla?a, ker del je v tem da višji davki pomenijo višje stroške povzro?iteljem okoljskih škod in da jih bo to odvra?alo od onesnaževanja okolja. Tudi to zahteva ve?jo vlogo države. ?etrto, da nizam, liberalizacija energetskega sektorja samo en primer, ki je bila svoj ?as zelo popularna tudi v EU in potem je EU tudi pri nas zahtevala liberalizacijo energetskega sektorja, sedaj je bila najbolj uspešna pravzaprav v Združenem kraljestvu UK, je pozitivno vplivala na potrošnika, saj je energija postala cenejša. Sedaj ugotavljajo, ta isti vir kot sem malo prej govoril The economist, da je po drugi strani zanemarila dolo?ene investicije in vlaganje v razvoj novih tehnologij in novih energetskih virov. Torej liberalizacija energetskega sektorja ni prispevala k znižanju izpustov CO2. V tem pogledu ni bila okoljsko u?inkovita. Zato lahko pri?akujemo, da bo sektor energetike v prihodnje zaradi okoljski presojan manj liberalen. Še pred nekaj leti smo trdili nekaj obratnega, nekaj podobnega se nam dogaja na podro?ju prometa, tudi tam so se uvajale liberalne tehnike ?eš liberalizacija prometnega sektorja, tudi tam lahko pri?akujemo dobro, iz okoljskih razlogov manj liberalno. Ta navidezna dilema med kratkoro?no ekonomsko u?inkovitostjo in dolgoro?no okoljsko u?inkovitostjo bo to razrešila v prid dolgoro?nemu pogledu, se pravi, da je treba tudi okolje upoštevati. Zaradi tega lahko pri?akujemo manj liberalizma na podro?ju energetike in prometa, zato tudi pri?akujem, da bo se to v EU zgodilo, da bo doktrina druga, spet to ni zadnje ampak to je daljše. Zaradi reševanja okoljskih vprašanj država ustvarja umetne trge, torej ne govorimo samo o regulaciji, subvencijah, davkih, o simuliranih trgih kot je umetni, ampak država ustvarja umetne trge, ustvarja trge, ki jih v naravi ni in jih brez države ne bi bilo. Ena od velikih idej na podro?ju ekonomike okolja je sistem trgovanja z emisijskimi dovolilnicami. V angleš?ini so razli?ni izrazi za to emission trade and skin cap and trade skin. Dela v tem, da država izda dolo?eno omejeno število emisijskih dovolilnic in jih razdeli po nekem klju?u med onesnaževalce okolja, ki spuš?ajo CO2. S temi dovolilnicami bi se naj trgovalo. Trg emisijskih dovolilnic je umeten trg in je v celoti ustvarjen s strani države in ga v celoti vzdržuje država, brez države tega trga ni, kakor hitro se država umakne se ta trg sesuje. Podobna shema se je za?ela uresni?evati na ravni EU, gre za evropsko shemo Emisijskega trgovanja, ne bom govoril o podrobnostih, kar je pomembno, je naslednje: trg emisijskih dovolilnic bi naj združevala naddržavna skupnost, to je EU, ne država, ampak celo EU. Tukaj je zdaj pa druga tema, se pojavi pristojnost za regulacijo tega trga je prenesena na raven EU. To je zanimiva tema za razpravo in to ni ve? okoljska tema, ampak je pomembna tema v tem, kdo je pristojen in zakaj. Naslednja stopnja v razvoju te ideje o umetnem trgu, je da bi se s sistemom, s sistemom trgovanja z emisijskimi dovolilnicami zajel cel svet, cel svet, da bi imeli globalno shemo. Se pravi, ko govorimo o globalizaciji, bi imeli še globalne umetne trge. Neka mednarodna institucija bi emisijska dovoljenja razdelila med države, pridobljene dovolilnice dajejo državam pravico, da izpustijo dolo?eno koli?ino CO2 ali pa ekvivalenta od CO2 ven. Ena ideja, konkretizacija te ideje je v tem, da se manj razvitim državam izda dovolj dovolilnic, da bi se lahko one nemoteno razvijale. Imaš širšo diskusijo zadaj pa eno enostavno linijo skozi. Glede na to, da lahko dovolilnice, te manj razvite države prodajajo, imajo spodbude, da nekaj dovolilnic ne bi uporabile, temve? bi jih privar?evale in to tako, da bi zmanjšale izpuste CO2. Tako privar?evane dovolilnice bi potem lahko prodale razvitim državam, ki sicer bi dobile manj dovolilnic, kot jih sicer nujno rabijo za svoje normalno delovanje. Na ta na?in bi razvite države pla?evale zmanjševanje ogljika v manj razvitih državah. Zdaj pa prihajam do tega, tukaj gre za dve novosti, prvo taka rešitev opuš?a na?elo povzro?itelj pla?a pa tisti, ki povzro?a ve? ne pla?a. Ker se stroški zmanjševanja ogljika lo?ijo od lokacije nastanka, vse bi naj države z visokimi dohodki nosile stroške zmanjševanja ogljika v manj razvitih državah, to je prvo. Drugo, kar je pa mogo?e najbolj pomembno, sistem okoljskih dovolilnic služi kot kanal za prelivanje ali prerazdeljevanje dohodka od razvitih k manj razvitim državam. ?eprav nekateri menijo, da je to bolj u?inkovito in pravi?no. Ampak kar je pomembno pri tem je, umetni trg emisijskih dovolilnic bi bil neki tudi medij za prerazdeljevanje dohodka na svetovni ravni, in to ni ve? samo okoljska tema. To ni ve? tehni?no okoljsko vprašanje, ampak mo?no ekonomsko politi?no vprašanje. Zdaj pa zaklju?ujem zadnji stavek. In zdaj se zopet vra?am h Klausu. Ob vsem tem je povsem na mestu vprašanje: Kam vse to vodi? Kam vse to vodi? Ne mislim, kam to vodi glede okolja, ampak kam vodi to povezano, da ni samo, zato, da se sprašujemo, koliko stane varovanje okolja, povsem legitimno okoljsko vprašanje, ki ga ekonomisti stalno postavljamo in tako tudi obi?ajno na to gledamo, temve? gre tudi za vprašanje, kam to vodi v smislu družbeno ekonomskega sistema, kakšen družbeno ekonomski sistem, pravzaprav, ko mi poslušamo te razprave o okolju mi impliciramo. Mogo?e je Vaclav Klaus pretiraval, videl je problem mo?no okrepljene vloge države v imenu varovanja okolja obstaja. Moj namen mojega nagovora je bil v tem, da bolje, da se pravo?asno tega zavemo in smo na to pozorni. Res je, da ekonomska svoboda povzro?a probleme, okoljske tudi. Res je pa tudi, kar je zgodovinska resnica in kar mi iz socializma prav dobro vemo, da brez ekonomske svobode, pravega napredka ni. In potem neke vrste poznavanje dileme, treba je najti pravo mero med varovanjem okolja in varovanjem ekonomske svobode. V tem smislu, kar Vaclav Klaus govori, ni taka neumnost. On je pretiraval, ampak problem pa dejansko obstaja. Hvala.

 JANEZ PODOBNIK: Hvala prof. dr. Senjurju. Kot je sam povedal, ko sem ga prvi? povabil, da bi kot razvojni ekonomist spregovoril o tej temi, mi je rekel, kaj pa jaz lahko o tem vprašanju povem. Sedaj se je pokazalo, kako prav je da o okoljskih in trajnostnih temah govorijo tudi ekonomisti, na primer, morda bo kasneje se oglasil državni sekretar mag. Kus, na nek na?in suhoparna tema o trgu emisijskih dovolilnic ne, ki je ena klju?nih evropskih poti, delno govorim tudi kot bivši okoljski minister, v spopadanju z vprašanji toplogrednih plinov in na koncu je sam prišel do vprašanja, ali to še sledi principu onesnaževalec pla?a ali ne. To je ena od tem. Na koncu nas je pa profesor presenetil, ko je polemiziral z ekonomistom Vaclavom Klausom, ki odpira to vprašanje novega okoljskega totalitarizma oziroma kot sam pravi ekologizma. V zadnjem stavku nas je nekoliko profesor Senjur presenetil, to je tema morda za razpravo naprej. Še dva uvodni?arja. Vsem se zahvaljujem ker tako vztrajno sledite razpravam, nato pa sledi še interaktivna razprava. Prof. dr. Peter Raspor, dajem mu besedo. Ima izredno, kako bi rekel curriculum vitae in njegova prva alineja je, da je pri?el kot pek in delal kot pek v Mlinotestu v Ajdovš?ini in na to, trenutno ne, trenutno pa je predsednik European Federation of Food Science and Technology. Torej od peka do predsednika federacije znanosti, ki pokriva prehrano in tehnologijo. Druga?e pa je tudi redni profesor za biotehnologijo in kmetijsko mikrobiologijo Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Raspor, dajem vam besedo.  

Prof. dr. Peter Raspor: Hvala lepa. Spoštovani predsedujo?i, spoštovani eminentni gostje, spoštovani prisotni. Pravzaprav tukaj na odru še nikoli nisem govoril v svojem življenju, in vprašanje je, kaj bi ?lovek lahko povedal. Gospod Podobnik nam je dal vprašanja, da naj o teh vprašanjih nekaj razmislimo, in seveda, ko ?lovek o tem razmišlja in razmišlja s podperspektivo pravzaprav, ko si na eni univerzi na drugi strani, ko imaš to inštitucijo nad glavo in povezati te tir elemente, se na prvi pogled zdi skoraj nemogo?e. Pa vendar nekaj izto?nic se mi ponuja v tem kontekstu, vse v življenju je v bistvu posve?eno limiti dogajanja, hrani in preživetju. Tako vidim okolje, vidim zdravje, tako vidimo seveda tudi živila. Živila v principu vidimo že kot otroci, saj jih potrebujemo vsak dan. Zdravje vidimo kot odrasli ali pa kot ostareli, ko se sre?amo s prvimi problemi pomanjkanja zdravja. Resnega pomanjkanja zdravja. In okolje vidimo, ko nas na to spomnijo drugi. Redki so tisti, ki ga res opazijo v eni generaciji, ?e ga pa že, je reakcija bo že kako. ?lovek misli, da obvladuje vsa ta dogajanja. Toda, ali ima vse niti v rokah narava, kako dale? jih lahko pomaknemo, da bo ohranila prijazen obraz do ?loveka. To je tisto, kar se za?ne ?lovek spraševati o teh elementih. In seveda, ker sem na podro?ju biotehnologije, bo biotehnologija res rešila del teh problemov. So orodja, ki so na voljo danes dovolj za uspeh, ali pa vsaj za postavitev konceptov pravega jutrišnjega za?etka. ?e pogledamo zgodovino sprememb, katera seveda nam je poznana, in datira, in dokazana, potem vidimo da od 8000 let pr.kr. pa do danes se ukvarjamo s tem, da bi imeli ?im ve? hrane, ?im boljšo hrano in ?im prej hrano. Kajti hrana je tista, ki nas drži po konci in nas poganja naprej. In še vedno smo pod istim soncem zelo druga?ni in gledamo na stvari zelo druga?e in jih razumemo zelo druga?e, še posebej ko je beseda o hrani. ?e pogledamo kaj nudi biotehnologija, ima kar nekaj predikcij za prihodnost in lahko vidimo, da lahko pri?akujemo, da bomo imeli dejansko zelo velike hektarske donose, ?e bomo sledili trendom, ki so v bistvu pred nami in ?e bomo spoštovali nekatera pravila, ki jih seveda biološko, biotehnološko in tudi samo tehnološko obvladujemo. ?e pa seveda pogledamo, kako gledamo na to zadevo kot ljudje, potem vidimo, da smo zelo za biotehnologijo, ko nas za?ne stiskati pri zdravju. Ko pa seveda razmišljamo o hrani, je naš pogled zelo druga?en. Naj spomnim, da je moj kolega Plut prej zelo jasno povedal, Slovenija se samooskrbuje 40 %. ?e vam povem, da imamo danes na zemlji rezerv samo še za 40 dni, potem sem vam seveda vse povedal. ?e vam povem še to, da smo jih imeli leta 1963 dejansko za ve? kot še enkrat toliko potem sem vam pa še nekaj povedal. Tako, da stvari so vse prej kot enostavne. Pravzaprav, stvari so zelo kompleksne, ?e se vprašamo v Evropi ali želimo to pot, na Nizozemskem da. Ker živijo seveda nekako v sožitju z naravo na svojevrsten na?in. ?e pogledamo Ameriko tudi nekako to pokrivajo. ?e pogledamo pa druge države po Evropi, in prej smo slišali o nekem enotnem glasu Evrope, ki je vse prej kot enoten, potem vidimo da je temu zelo druga?e, ko pogledamo te države. Kaj je pravzaprav res pomembno na tem svetu za vsakogar? To je osnovno vprašanje, s katerim sem se ukvarjal, ko me je Janez stisnil k zidu, da moram nekaj napisati. In v principu je to hrana. Kakorkoli, kjerkoli, kadarkoli je to le hrana. In seveda naj omenim, da sem sopredsedoval eni študiji, ki smo jo delali v zadnjih letih, ki je vezana na oskrbo s hrano in dejansko smo želeli pogledati, kaj se dogaja v okviru EU na tem problemu in kaj se bo dogajalo na tem problemu v okviru Common Agricultural Policy. Namre?, nekatere stvari so tukaj vse prej kot prav postavljene, ?e stvari pogledamo iz pravega aspekta. Mi smo seveda zadevo videli nekako tako, kot kaže ta shema. Žal nimam ?asa, da bi z njo danes operiral dolgo ?asa, ampak nekaj je res. Igralcev je mnogo, kjer je mnogo igralcev, se ne ve, kam bo žoga šla in to je tista resnica, s katero se moramo soo?iti, ko je beseda o hrani. In še nekaj, tukaj iz te sheme smo videli, da to ni uravnoteženo, in ker ni uravnoteženo, seveda se nam dogaja to, kar se nam dogaja, da bežimo v središ?a in da se seveda umikamo iz podeželja v mesta. In torej realna predikcija, pravzaprav velika ve?ina je že prakti?no v mestih, ?e pogledamo ta graf. ?e pogledamo, kaj se nam bo zgodilo v naslednjih letih vidimo, da mega mesta samo rastejo in da dejansko bomo morali oskrbeti ta mesta. Eno mesto z 10 milijoni prebivalcev porabi dnevno 7000 kamionov hrane, ?e jih postavite v vrsto. Torej, dajmo se zamisliti. Seveda z embalažo in vso svinjarijo, ki jo pripeljemo zraven, tako da se razumemo, da govorimo o tem segmentu. In ?e pogledamo na svet, danes v tem trenutku, potem vidimo, da se ta svet pravzaprav zelo spreminja. Res, da je vsako minuto rojenih 177 otrok. Nekaj jih seveda tudi umre, kot vemo, približno enako. Vendar tudi, ?e bi temu bilo tako pa ni, veste da ni, ker priraš?amo, se zraven dogaja še marsikaj z našim okolje. Recimo, tukaj pogledamo 200 milijonov ton najboljše zemlje zgubimo dejansko vsaki dan. In seveda zemlja in voda sta gotovo klju?ni sestavini, ki dajeta hrano. Ostalih zadev ne bom komentiral, ker mislim, da so jih kolegi pred menoj že komentirali. Lahko seveda še enkrat komentiram rezerve, tokrat ne na pamet, ampak z dokumentom. Poglejte to lepo, ?rto, ki vam kaže, kako gorijo svetovne rezerve dejansko žita. In stvari seveda vam odprejo popolnoma drugi pogled, kaj se dogaja na tem svetu. ?e pa pogledamo drugo stvar, na meso, ga žremo bistveno preve?. Bistveno preve? in seveda to potiska tudi prejšnjo sliko v nepravo smer, in poglejte kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Poglejte, kako se seveda stvari odvijajo tam, kjer se to dogaja najve?. Latinska Amerika, do leta 2020 bo šla na 70 kilogramov. To so cifre, ki si jih ?lovek težko predstavlja. Kam to gre? Smo v ?asu globalizacije, pri hrani, in seveda mi smo dobri za neki dizajnirati, v Evropi pa pravzaprav ne znamo ni? speljati. Nekateri se borijo s surovinami, glavnino denarja pa seveda potegne Amerika, to nam je poznano. Tako se stvari obra?ajo. Tudi pri hrani, ne samo pri ostalih zadevah in verjetno bo še nekaj ?asa tako. Kako hitro se bo to sesulo je seveda vprašanje ?asa, vendar definitivno, ta pot ?eprav smo danes slišali tezo, lahko dolgo traja, lahko dolgo traja, lahko pa tudi dolgo ne traja. Berlinski zid so tudi verjeli, da bo dolgo trajal potem pa nenadoma ni ve? trajal in to se seveda lahko zgodi tudi pri hrani, ?e se spomnimo rezerv. Vendar kljub vsemu, kolega je dejal, da sem profesor, torej ne morem, da se ne vprašam nekaj akademskih vprašanj tukaj v tem kontekstu tudi. Kaj lahko mi storimo z raziskavami in razvojem? Gotovo v biotehnologiji lahko spremenimo, z biotehnologijo lahko spremenimo marsikaj, kar se ti?e hrane in prinesemo ?loveštvu mnogo dobrega. Seveda moramo to hoteti, moramo tudi to sprejeti in se moramo s tem dejansko tudi sprijazniti. Tako, kot smo se sprijaznili 100 let nazaj z margarino. 50 let je nismo jedli, danes jo jemo skoraj vsak dan. Te stvari moramo duhovno dojeti, da je nekaj novega lahko tudi dobro. In kaj bomo še novega prinesli, zagotovo bomo prinesli ogromno omik novih, ki nas bodo pripeljale do tega, da bomo razumeli, kako naš organizem funkcionira. In še kaj, kam nas to pravzaprav pelje. V bistvu nas pelje v sti?iš?e številnih ved, ki ponujajo nekatere nove dimenzije in verjamem seveda, da to lahko ?loveštvu prinese tisti novum, kot je kolega Turk prej dejal. Se pravi, to sti?iš?e, ta komunikacija ved z lahkoto prinese in lahko prinese dolo?ene novosti. Vendar moje vprašanje je spet tukaj, kam bo ta razvoj šel, ?e gledamo prehransko pot. Prehranska pot se bo odvijala nekako takole. ?e danes samo razmišljamo o osebni prehrani, bo to jutri gotovo resnica, saj za tiste, ki bodo to lahko pla?ali in seveda naprej bomo šli s tem razvojem do tega, da bomo pravzaprav celotne skupnosti lahko oskrbovali s tako hrano, kot je najprimernejša za njih. Kar se ti?e tukaj svobode, je seveda drugo vprašanje, ?e bomo veseli, to, kar bomo dobili na krožnik, ker bo za nas predpisana to ravno prava stvar, brez vina, brez šnopsa, in brez ostalih zadev. Tako, da mogo?e se ne bomo ?isto strinjali z to zadevo, kako bomo to videli. Kolega Plut, midva se poznava tudi iz nekih drugih virov in dejansko veva, da je to težka varianta. Ampak, ?e to zadevo tako vidimo, kam bo šel razvoj tehnološko. ?e gledamo pravzaprav predikcije, vidimo, da bomo leta 2050 lahko kupili za 1000 dolarjev vso božansko mo? celega ?loveštva. To so predikcije. ?e temu verjamemo ali ne verjamemo, je to druga zgodba, ampak dejstvo, ?e gledamo razvoj in kako gre kompenzacija v zadnjih letih, lahko tudi temu verjamemo. In seveda nekateri mislijo, da smo že skoraj tam. Se bo živilsko prehranska oskrbovala veriga spremenila? Tako jo jaz vidim in upam, da bo etika vedno ostala na vrhu. Samo to upam, ?e se to ne bo zgodilo, ?e se bo ta zadeva obrnila in bojim se, da se mo?no obra?a, ko govorimo o prevelikem, dejansko preregulativi in ostalih zadevah, potem se bojim, da bodo stvari šle nekoliko narobe za ?loveka in tudi za ?loveštvo. Kdo bo v bistvu to uravnaval v naslednjih desetletjih, najbrž nam je jasno, tisti, ki uravnava do sedaj. Še bolj mo?no, še manj jih bo, pa še bol mo?no bodo uravnavali, kot uravnavajo danes. Kakšna je prihodnost v naslednjih dvajsetih letih? ?e sem pesimist, je gotovo lahko taka. In ?e gledamo iz trajnostnega aspekta, potem moram re?i, da v?asih me je strah, da res korakamo v to smer, ko vidim kaj se dogaja, posebej z embalažnimi materiali, posode in s temi zadevami. Bo tak obrok, bomo tako jedli? Plastiko na plastiko? Kaj bo pa ?ez 50 let? Seveda, ker sem biotehnolog, moram razmišljati o tem, da bomo klonirali. Ne vem, ali bomo klonirali samo osebe, ali bomo seveda tudi tisto, kar bomo jedli, ali pa bomo jedli nekaj takega, tako da bomo imeli res predpisano tisto, kar sem rekel, community nutrition. Ali je to tisto, kar nas ?aka? Mi živimo danes v dobi recesije in proizvajamo dobrine s konvencionalno tehnologijo, še vedno ve?ina dobrin se proizvaja s konvencionalno tehnologijo, kar pomeni, da niso prišle iz trajnostnih virov oziroma da so proizvedene s trajnostno sonaravno tehnologijo. Tega pravzaprav, moram re?i, ni. Mi sanjamo danes, da bomo seveda dobro jedli, da bomo zdravi in da se bomo seveda dobro po?utili. To je tisto, kar je ?loveku dano. ?loveku so vedno dane sanje in vedno lahko sanja, vendar vprašanje je, koliko je to racionalno. Ker trdna dejstva, ki nas sre?ujejo vsaki dan, nam pa govorijo, da bomo v naslednjih petdesetih letih morali proizvesti, da bomo lahko pojedli ve? hrane, kot smo jo proizvedli v zadnjih deset tiso? letih. To so pa trda dejstva, s katerimi se bomo morali soo?iti in tistih 40 % prej, ki smo jih slišali, tukaj še posebno mo?no udari, ko za?nemo o tej zadevi razmišljati. In ob tem, ?e pomislimo, da 800 milijonov ljudi gre vsak dan la?nih v posteljo, da 30 tiso? ljudi dejansko vsakodnevno umre zaradi tega, ker nima hrane, da jih približno 1,2 milijardi živi z manj kot dolar na dan, in da zastrašujo?e 650 milijonov teh ljudi živi v kme?kih okoljih, kjer bi morali hrano imeti. Potem seveda se moramo nekaj vprašati. Moramo razmišljati o tem, da bomo oblikovali našo prihodnost za ?loveštvo. Pravzaprav, ?e tega ne bomo storili mi oziroma tisti, ki sodijo v teh prostorih, kdo bo to storil, kdo je tisti, ki bo to storil? Ali lahko to tudi storimo? ?e spet gledam kot profesor, najbrž lahko. Število PGD študentov, doktorantov se nam podvoji vsakih deset let. Tukaj so cifre, ki nam govorijo zelo pomembno seveda jasno pravzaprav, kako naše znanje napreduje in ?e ne bomo znali dejansko to znanje pravilno deliti, vse elemente znanja, potem nimamo šans dejansko, da bomo uspeli. Ostaja nam seveda mnogo vprašanj in nekatera od teh vprašanj je verjetno smiselno da prediskutiramo naprej v diskusiji. Hvala.

JANEZ PODOBNIK: Hvala prof. dr. Rasporju. Prav je, sedaj še bolj po tem predavanju trdim, da je o tej temi spregovoril tudi živilski biotehnolog, vrhunski poznavalec tega podro?ja, kaj je torej pomembno na tem svetu za vsakogar, odgovor je hrana. To je tudi ena od tem t.i. skupne kmetijske politike, smao z enim stavkom je bila omenjena, ampak to je pomembno vprašanje, ki ostaja. Druga?e pa v tej živilsko prehrambeni piramidi, ki nam jo je dr. Raspor pokazal, je bila na vrhu beseda etika. Sem bil pozoren tudi, ko je ambasador Maes govoril o tem, da je pri deregulaciji pomembna etika in morala. Tudi pri tej temi smo prišli na isto besedo. Last but not least Matjaž Hanžek. Morda bi prav to lahko bil izziv, ?e sem pravilno si napisal, da 800 milijonov ljudi gre vsak ve?er la?nih v posteljo, a je ta številka to?na? Verjetno bosta uredila tehni?ni del, bi rad samo še povedal, da je gospod Hanžek subtilni kot sociolog, subtilni poznavalec slovenske družbe, še posebej kvalitete življenja nekaterih njenih slojev ljudi. Jaz se spominjam njegovih razprav, ko so bili prispevki o kvaliteti, kako smo že rekli tem letnim poro?ilom, poro?ila o ?lovekovem razvoju, in tam so bili letni poudarki in pasosi tudi o revš?ini. Na razli?ne na?ine se le ta pojavlja in kot re?eno, kot vrhunski poznavalec, doma?i in tuji na tem podro?ju, pa tudi zelo bi rekel spoštovan varuh ?lovekovih pravic v Sloveniji, in tudi aktiven v evropskem združenju ombudsmanov. Gospod Matjaž Hanžek.

Matjaž Hanžek: Hvala lepa predsedujo?i in pozdravljam vse ostale. Kolega Senjur je imel sre?o, ker so ga štirinajst dni prej povabili, jaz sem šele konec prejšnjega tedna dobil vabilo, tako da se opravi?ujem, ?e bo malo razmetano to, kar bom pokazal, ker sem vmes, verjemite, imel še marsikaj drugega za narediti. Ampak, bo že, saj na?elno kot je predsedujo?i povedal bi to moral vedeti, ampak vseeno imam jaz tudi, ?e me kdo kaj vpraša, rad, da razmislim, pa potem se šele reagiram. Po drugi strani, po eni strani sem vesel po drugi pa tudi žalosten, ker je predsednik Državnega sveta povedal bolj ali manj vse tisto, kar bi jaz rad povedal. Sem bil kar malo ljubosumen, kot da bi mu jaz besedilo napisal. Tako, da moram sedaj kaj novega najdi. Za?el bom maj?keno tako z enim vprašanjem, kaj predstavljata tale dva grafa? Pa nisem za to, da bi spraševal. Gremo kar naprej. Ta grafa predstavljata ceno, izra?unano v življenjih reform Margaret Teacher. Desni graf kaže pove?evanje neenakosti, ko je za?ela Margaret Teacher v Veliki Britaniji s svojimi gosposkimi eksperimenti oziroma izboljšanji gospodarstva. Levi graf pa kaže, kako je upadala umrljivost. In tisti trenutek, ko se je za?ela pojavljati v Veliki Britaniji ta neenakost spodbujena z boljšo gospodarsko rastjo, je tukaj kar naenkrat nekaj deset tiso? ljudi, je to pla?alo s svojimi življenji. No in to ni, da ne bi slu?ajno kdo mislil, da je to slu?ajen dogodek. Tako se vedno dogaja. Še nekaj. Enako se je zgodilo z bralnimi standardi otrok v osnovni šoli. Tisti trenutek, ko so se pove?ale razlike med ljudmi, so otroci slabše brali. Zanimivo, isti u?itelji, isti program, isti denar, ampak socioekonomski stres, ki ga starši prinašajo domov zaradi bojazni za službo, za eksistenco itn. neposredno vpliva tudi na u?ne sposobnosti otrok. Tukaj je en iz angleške zgodbe v najbolj radikalno zgodbo povezave pove?anje neenakosti in pove?anje strahu pred v življenju, pred eksistenco. Ta graf, ki pada od leve proti desni, je graf umrljivosti v EU, ta drugi je, ta pik?asti, je pa merjen na desni strani, oni na levi, je pa število umrlih na 100 tiso? prebivalcev v Rusiji. ?e vidimo prvi upad, kdo ve kaj je prvi upad? Prvi upad pomeni tam iz leta 1985, 1986, pomeni Gorba?ovovo delno prohibicijo alkohola, je približno 70 tiso? ljudi manj v naslednjem letu umrlo. Tisti ogromni dvig, pa pomeni za?etek, kako bi rekel šok terapije gospodarskih ukrepov izboljšanje, izgube službe kako bi rekel, perspektive o lastnem življenju ljudi, kar je pomenilo pol milijona mrtvih ve? na leto, pol milijona umrlih to je ena velika vojna. To ne govorim zaradi tega da bi pokazal, da so samo, da bi rekel, da ni samo Stalin velik morilec, ampak tudi, kako bi rekel, neodgovorni politiki in neodgovorni ekonomisti, ki politike pripeljejo v napa?ne poteze posredno. Združeni narodi so izra?unali, da je v vzhodni Evropi približno 20 milijonov takole šlo od tranzicije naprej. To je pa kar ena velika, kar velik genocid, ki ga ni samo politi?no. Samo za te ljudje ne vejo, ker pa? umrejo, ne zato, ker jih kdo ubije, predvsem ne oblast, ampak umrejo od stresa, infarkta itn. Rekli bi psihosocialni stres, ki povzro?a to, da ljudje enostavno umrejo. Ni samo to neposredno je ta povezava neenakosti in recimo uboji. To so ameriške zvezne države, v ZDA od leve proti desni, spodnja kaže manjšo neenakost po posamezni državi in vidite kako, manjša je neenakost, se pravi istih kulturnih prostorov, istih politi?nih prostorov, iste bi rekel, bolj ali manj ista je razlika v neenakosti znotraj posamezne države, pomeni, ogromno ve?je število ubojev. Koeficient je skoraj 0,8  to pomeni, da bi rekli dve tretjini ubojev v združenih državah ne povzro?ajo hudobni ljudje, ampak neenakost v družbi. Ker nimam ?asa, bom šel hitreje. Tukaj vidite pove?anje števila umorov na 100 tiso? prebivalcev od tranzicije naprej v vzhodne evropskih državah. To so vse države, ki so imele šok terapijo, razen tista ravna ?rta je Slovenija, ki je imela gradualizem, ki je sicer zelo bil kritiziran, ampak vsaj re?emo, ?e bi isti vzorec imeli, kot so imele ostale Litva, Latvija, Estonija, Rusija neoliberalni ideologiji najpomembnejše, najbolj uspešne države so se njihovi umori za sedemkrat tako pove?ali, ali pa je to isto, samomori v istih državah, gremo naprej. Tudi Slovenija ni bila izvzeta, poglejte tu je umrljivost novorojen?kov. Leta 1989 se je ustavilo upadanje umrljivosti, za tri leta se je celo malo pove?alo, na kar je spet šlo naprej. Enaki stres, ki prihaja, ki so ga pla?evali tudi otroci. Kaj to pomeni. To pomeni, prvi uvodni govor je bil, da moramo gledati tudi na življenje druga?e kot le na rast BDP oziroma dobi?ka oziroma moramo se odlo?iti, kaj je pomembno za ?loveka. Ali samo gospodarstvo ali pa blaginja ljudi, merjena v zdravju, znanju ali na koncu re?emo v sre?i? Zelo pogosto poslušam o lažnem nasprotju med u?inkovitostjo ekonomije ali pa blaginje ljudi. Jaz sem popolnoma prepri?an, tudi vrsta raziskav je, ki ne dokazuje tega da je za ve?jo u?inkovitost, pa? manjša blaginja ljudi, pa tudi ?e bi bila. Zakaj živimo zato da bomo delali ali delamo zato da bomo živeli. Tu je tudi citat, ki ga ne bomo. Lahko se pa vrnemo za dvesto ali tristo let nazaj, ko je italijanski filozof Moratori rekel, da je naloga politike poiskati take ekonomske ukrepe, ki bodo izboljšali sre?o ljudi. Se pravi, cilj politike oziroma ekonomije je, da ljudje bolje živijo, ne pa da imajo nekateri ve?je dobi?ke, drugi pa za ve?je dobi?ke izgubljajo življenje. Bom kar presko?il naprej. Glavni problem je seveda enodimenzionalen pogled na svet. Vedno ve?ja proizvodnja materialnih dobrin naj bi izboljševala okolje. Bilo je danes že parkrat re?eno, naj bi izboljševala ?lovekovo življenje. Bilo je že parkrat re?eno danes, v resnici pa se stvari bolj držijo in to ne da bi pazili na strukturo BDP oziroma gospodarstva ali pa na strukturo delitve ustvarjenega. Ali pa iz ?esa nastaja gospodarstvo, ali nastaja zaradi kreditov ali pa magar sive ekonomije, ?rne ekonomije ali pa pranja denarja, ali nastaja iz svojih lastnih proizvodov? Na razvoj moramo gledati celostno. Razvoj ni le rast BDP, ampak je najmanj, kot je bilo že napisano v tistem, ko ste vi omenili, poro?ilu o ?lovekovem razvoju iz štirih dimenzij. Tukaj so malo v druga?nem vrstnem redu, ker mislimo, da je najpomembnejši kulturni vrednotni dimenzija, druga je okoljska, ekonomska in socialna. Drugi dve ni nujno, da sta v istem zaporedju, ampak prvi dve sta pa zanesljivo. To bom presko?il. No, malo se mi je pokvarilo. Kaj mislim s kulturo? S kulturo mislim vrednotni sistem, kjer je celoten sklop politi?nih, gospodarskih, družbenih in kulturnih vrednot in prepri?anj in to predujo? vrednotni sistem, ki predpostavlja, tako si zamišljam jaz in skupina, s katero delamo, predpostavlja duh sodelovanja in delitve. Se pravi, ?e na kratko re?em, za razvoj neke družbe je klju?nega pomena odnos do neznanega drugega, ali so?loveka ali neznanega smatramo za sodržavljana, s katerim ustvarjamo in si delimo skupno blaginjo ali pa je ta ?lovek le ovira na poti k naši osebni blaginji, kar je bil glavni moto zadnjih dvajset, trideset let. In tisto, kar je bilo prej, zmagovalci so tisti, ki svet vrtijo naprej ostali pa bolj ali manj lahko pomrejo. V taki družbi, ki si jo jaz predstavljam, bi morale prevladovati re?emo postmaterialisti?ne vrednote, to so vrednote strpnosti, solidarnost in sodelovanja. Priznava se avtonomija posameznika, obenem z ob?utkom odgovornosti za drugega. Domišljija skupaj z ustvarjalnostjo in aktivna vloga vsakega posameznika. O okolju bom presko?il, ker je kolega Plut o tem govoril in sva skupaj v tej komisiji, v tej skupini, kjer razmišljamo o tem, kaj bi bilo za Slovenijo potrebno. To je ena skupina, ki se nas je dobilo nekaj strokovnjakov v kabinetu predsednika vlade in upam, da bo v novembru ta naš material lahko izšel. Bo javen, da boste vsi ostali in še drugi povedali, kje imamo prav, kje nimamo prav in potem pa se politika lahko odlo?a, kaj bo od tega sprejela. Ampak prej vas ni bilo. Tisto, kar ste vi povedali, je mnenje celega Državnega sveta potem najbrž smo ?isto blizu skupaj. Naslednja dimenzija je gospodarska rast oziroma gospodarstvo. Jaz tukaj nisem ?isto prepri?an, da mora rast obstajati, je lahko ampak na nekih drugih podro?jih. Gospodarska rast je nujni, a ne zadostni pogoj kakovostnega življenja. Je osnova za zmanjševanje materialne revš?ine in drugih deprivacij. Sama po sebi ni dovolj, njeni rezultati morajo biti usmerjeni k izboljševanju blaginje prebivalcev in ne k dobi?ku lastnikov. Ne smejo iti na ra?un okolja in medsebojnih odnosov med ljudmi. Morajo se odsevati v zmanjševanju brezposelnosti, boljši izobrazbi, z boljšim zdravjem itn. ?etrta dimenzija, ki se pa veže spet nazaj na krog prvega, kultura, vrednote, sodelovanja. Socialna integracija je možna le v gospodarski integraciji, to se pravi, družbeno sprejemljivi dohodkovni neenakosti, ki tudi najšibkejšim omogo?a ?loveka vredno in dostojno življenje. Le ob zmernih materialnih razlikah je družbi mogo?e sodelovanje tudi na drugih podro?jih. Materialno izklju?evanje se veže na druga izklju?evanja, namre? velike razlike v družbi pripeljejo do tega, ?e bo šlo tako naprej bomo imeli tri vrste ljudi. Dve vrsti v dveh razli?nih zaporih, ene pa ki bodo to pazili, da se ne bodo ušli. ?e malo karikiram, pa ni karikatura, ker se v velikem delu sveta že to dogaja. Bogati, ki se bodo vedno bolj zapirali v lastne ?etrti, ograjene, z varnostniki, da ne bi tisti, na katerih ra?un so oni bogati, ki jih spravijo v zapore, zaradi tega, nekatere v zapore nekatere pa? v slami živijo, ker pa? to je ostanek tistih, ki jim ne uspe priti med zmagovalce in to pomeni v tisti zlati zapor, pridejo v oni drugi zapor, vmes bo pa tretja skupina ljudi, ki bo pazila da se te skupine med sabo ne bodo prišle v stik. Približno takšna je naša prihodnost, ?e jaz zdaj socialno gledam, da bom še jaz maj?keno malo ?rno prihodnost slikal, ampak jaz sem optimist in ?rno slikam zaradi tega, da bomo vedeli, ?esa se moramo izogibati. ?e ne bomo tako ravnali, kot smo prej rekli, odgovornost tudi do drugega, ki ne zmore, sodelovanje itn., bomo prej ali slej prišli v to, kar sem prej rekel. To pomeni, da nam gre, da se moramo odlo?ati o sprejemljivi velikosti neenakosti in naša družba je odlo?ilna v tem, za kaj se bomo odlo?ili. Ali da bomo imeli družbo sprtih posameznikov ali pa sodelujo?ih ljudi, ki jim ni vseeno za drugega. Pri tem pa, da se vrnem na za?etek, gre za nujne spremembe. Jaz ne mislim, da je ?as po krizi priložnost. Žal je nuja, ker priložnosti so bile prej, ko še ni bilo krize, ve?je kot pa potem, ampak ljudje vedno ?akamo, da takrat, ko se utapljamo, se u?imo plavati. Tu žal gre za nujne spremembe za?enši na vrednotnem sistemu. Dokler se mi ne odlo?imo, da bomo se nehali iti gospostvo, to pomeni gospostvo nad ?lovekom, nad narodi in gospostvo nad naravo, to se pravi, kot je bilo že enkrat vmes re?eno, da se gremo boga, ki odlo?a o soljudeh, ki odlo?a o živalih in odlo?a o naravi, potem pa? ne bo. In tekmovanje o materialni potrošnji in proizvodnji pelje do uni?evanja okolja. To so pa? imeli dvesto let od industrijske revolucije nazaj, in jaz mislim, da je svet dovolj bogat, da na nek druga?en, ob druga?ni razporeditvi bogastva vsi dobro, vsaj osnovno živeli, in ne bi bilo tistih 600 tiso? mrtvih, ali kako, številke so vsak dan ve?je, in se moramo naše delovanje prestaviti, ?udno se sliši, ampak argumente imam, k sre?i, ki je kazalec družbenega življenja, kaj pa to je pa je tukaj višja stopnja sre?e, ki jo kažejo prebivalci držav, kjer je manjša neenakost, kjer prevladujejo vrednote strpnosti, sodelovanja, odgovornosti in domišljije. Tam je tudi pomembna skrb za demokracijo, ?lovekove pravice in okolje. In tam v tistih državah, obstaja tudi visoka stopnja zaupanja. In ?e sedaj mi govorimo, da je kriza pomanjkanje zaupanja, smo mi tam. V resnici je tako ali tako kriza, kaj pa je denar kot zaupanje, tisti trenutek ko denar izgubi, ko ni ve? zaupanje, najboljše, da denar propade. Vse skupaj je denar v resnici papir, ki ima svojo vrednost samo zaradi zaupanja, da mu zaupaš, druga?e ga pa ni. Poznamo mi, ki smo v?asih še v socializmu živeli, kako smo zaupali našemu denarju ali pa markam. V glavnem, to je že lep ?as. Govoriti, da je premalo zaupanja, da je zato kriza, je bistvo vsega. Se pravi, ?e bi bil mi?keno potenciral, da nematerialna vrednotna stvar je uni?ila eno za ekonomiste trdno stvar denar. Na sre?o posameznika pa vplivajo varna zaposlitev, zdravje, izobrazba, stiki z drugimi ljudmi, strpen odnos do drugih in druga?nih, aktiven odnos do družbenega in fizi?nega okolja, in to je tista po mojem in po kako bi rekel mnenju vrste mojih kolegov, tista družba, v katero moramo stremeti in najbrž ji lahko tudi re?emo trajnostna. Hvala lepa.

JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Hanžku. Prednost takih posvetov, kot je današnji, ena od prednosti je v tem, da se uvodni?arji mnogi med seboj niso poznali. Ko sem poslušal sedaj gospoda Hanžka in prej profesor Nedeljkovi?a, sta oba dajala iste poudarke tudi kot sociologa, o velikem pomenu te inkluzivnosti, sodelovanja. In sem se spomnil na to znano knjigo, program, ki ga je Tony Blair napisal v leti 1995, 1996, ki je bil potem podlaga za njegov uspešen naskok na oblast. Stake holder economy potem pa stake holder society, torej biti deležen pri soupravljanju družbe na vseh elementih. Isto?asno sem se pa spomnil, ko sem vas poslušal gospod Hanžek, kako ste prepri?ljivo govoril o aktualnem kulturno vrednotnem trenutku. Pred štirinajstimi dnevi zanimiv pogovor s predsednikom republike dr. Türkom, ko ga je novinar vprašal, kje je rešitev s krize, je odgovoril kot pribito, rešitev je zgolj samo v okviru kapitalisti?nega sistema. To je bil njegov odgovor, kot bom rekel svetovnega politika, ki pozna tudi širše razmere. Stvari so res zelo, zelo zapletene. To je edini komentar teh dveh pogledov, druga?e pa zelo podpiram to vašo misel in sedaj, ko smo pri tem prvem delu, iskrena hvala vsem uvodni?arjem, ko ste vsi zaklju?ili vaše nastope, pravzaprav presenetljivo od prvega nastopa predsednika Državnega sveta do ekonomistov, razvojnih teoretikov, potem pa tehnologov in tudi sociologov. Na koncu ste vsi prišli do tega poudarka, da trajnostni razvoj ni zgolj seveda okoljska komponenta ampak tudi ta socialno kulturno vrednotna komponenta in da ni vse v rasti BDP, ampak tudi v kvaliteti življenja ljudi. ?e zelo poenostavimo, to povzamem. Evropska komisija je pred kratkim predlagala, pozabil sem, kateri komisariat je za to odgovoren, da bi pri vrednotenju napredka posameznih držav vpeljali neke nove kazalce. To?no. In mislim, da je lahko to tudi ena od naših tem v prihodnje, ko bi se morda v podobnih sestavah ponovno sre?ali. Torej, Evropska komisija, ki je tako subtilna, evropski model na kvaliteto življenja, je preprosto ugotovila, da obstoje?i kazalniki, ki dajo tako velik poudarek samo gospodarskemu vidiku, bi rekel kvalitete življenja ljudi, da je to preprosto premalo. Po dogovoru.
Sedaj pa vsi, ki ste vztrajali, vljudno vabljeni, da se oglasite. Dr. Žiga Turk pa me bo sedaj nadomestil na tem mestu, da bo vodil razpravo. Torej, ?e kdo želi besedo, bi vas prosil, da dvigne roko ali pa morda, državni sekretar se je že oglasil, gospod Peršak se je oglasil, pa prosim, da se morda priglasite tudi preko teh prijavnic, mladi kolega pa bo lahko te prijavnice pobral. Rok, prosim, ?e bo kdo želel. Žiga, te lahko povabim na to mesto, pa bi kar dal besedo mag. Zoranu Kusu, državnemu sekretarju.

mag. Zoran Kus: Hvala za besedo, spoštovana sopredsedujo?a, spoštovani predsednik Državnega sveta gospod Kav?i?, prof. Togo, spoštovani prisotni. Dovolite, da se pravzaprav najprej v za?etku zahvalim organizatorjem, organizatorju, mednarodnemu inštitutu za dobro idejo in za dober seminar, hvala seveda tudi uvodni?arjem za zelo dobre uvodne referate. Pokazali in dokazali ste, da seveda trajnostni razvoj ni samo priložnost, ampak, da je obenem tudi nuja. Torej, priložnost in nuja. Za izhod iz krize, za reševanje globalnih problemov se seveda moramo, poleg politi?ne volje in strokovne volje, poleg analiz in študij, seveda se moramo tudi dobro organizirati. In slediti moramo seveda prioritetam in urnikom, še posebej ?e gre za globalne urnike in še posebej ?e gre za urnike, ki smo si jih sami tudi globalno dogovorili. In prvi tak dogodek na tako imenovane globalnem urniku je konferenca v Kopenhagnu o podnebnem sporazumu in za ta podnebni sporazum se je potrebno dobro organizirati. To je že ?ez en mesec in izpogajati sporazum, ki bo tako pošten, ki bo seveda na drugi strani seveda tudi dovolj ambiciozen in pa, ki bo seveda tudi u?inkovit. Zato seveda apeliram na vse vas, na vse nas, da naredimo vse, kar je v naši mo?i, da bo v Kopenhagnu sprejet takšen ambiciozen, pošten in u?inkovit podnebni sporazum. Scenarija B glede sprejema podnebnega sporazuma ni. Takšen podnebni sporazum bo na nek na?in tudi prvi veliki globalni test, kako smo sposobni za reševanje, za spopadanje z globalnimi problemi, ki so na drugi strani tudi izzivi in priložnosti. Na sre?o se je pravzaprav ob vseh globalnih problemih lahko obenem pogovarjamo tudi o izzivih in priložnostih. ?e bi bili to samo problemi, bi bilo ?isto druga?e, ?e ne bi bili obenem tudi izziv in pa priložnosti. Osebno sem prepri?an, da je ta velika prva globalna priložnost, da sprejmemo torej dober, u?inkovit, ambiciozen in pošten globalni sporazum, da se bomo pravzaprav z to vsebino kot ?loveštvo ukvarjali še vrsto, vrsto desetletij. In da bo pravzaprav po mojem prepri?anju vrsta desetletij obarvana z tremi temi globalnimi problemi. In po mojem so ti globalni problemi pravzaprav prvi? podnebne spremembe, drugi? podnebne spremembe in tretji? podnebne spremembe. Ker vsi ostali problemi so ve? ali manj, ali pa na koncu dneva, bolj ali manj povezani s problemi podnebnih sprememb. Glede torej  globalnega podnebnega sporazuma, kot tudi politi?ne in strokovne volje za spopade z ostalimi globalnimi problemi sem in ostajam optimist. Upam, da ste tudi vi. Hvala lepa.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. V razpravah, kljub temu, da je bila to dolgo ?asa skorajda edina tema, namre? podnebne spremembe v povezavi s trajnostnim razvojem, smo se uvodni?arji temu kar nekako izognili in mag. Kus je to dobro popravil. Dejansko so vse o?i zdaj uprte v Kopenhagen in videli bomo, kaj se bo zgodilo. Gospod Tone Peršak je prijavljen, državni svetnik, prosim. ?e bi morda tisti, ki želite še razpravljati, se prijavili takole, da bi prinesli tole prijavnico sem, bi se mi lažje organizirali in ocenili, koliko je še razpravljavcev. Izvolite. 

Tone Peršak: Glede na to, da imamo razpravljavci, kolikor sem razumelm, tri minute ?asa, ne bi govoril o tistem, kar bi najrajši govoril, ampak bi se v bistvu takoj pridružil kot istomišljenik temu, kar sta povedala predsednik Državnega sveta. Prej je bilo vprašanje, ali cel Državni svet tako misli ali ne, vsaj en del tako misli, najmanj tisti del?ek, ki ga jaz predstavljam. In temu seveda, kar je govoril gospod Matjaž Hanžek. Tri stavke bi pa rad rekel o nekih temah, ki so bile v razpravah, se jih je dotaknilo, pa imam pa? neko mnenje o njih. Prva tema je v zvezi z globalizacijo. Re?eno je bilo, da globalizacija predvsem ekonomski, pa tehnološki ali pa tehni?ni pojav, ne pa tudi politi?ni. Jaz seveda mislim, da je globalizacija v veliki meri predvsem politi?ni pojav. In sicer, tu ni ?asa nekaj laborirat, globalizacija pomeni neke sorte obliko neokolnializma, predvsem pa pomeni nekaj, kar so nekateri totalitarni sistemi po?eli veliko bolj evidentno. Gre za nek izvoz, vsiljivi izvoz nekih politi?nih idej, nekih modelov mišljenja, ki se v neka okolja, ki na to niso seveda adaptirana in to povzro?a seveda potem neke krize v medkulturnih odnosih, v medcivilizacijskih odnosih itn. Drugi problem, mimogrede, je bila tema EU Rusija. Rekel bom naslednje, da nikoli ne razumem, še zlasti kadar poslušam poro?ila in se re?e: odvijajo se pogajanja med Evropo in Rusijo; kot da je Rusija na nekem drugem kontinentu in preprosto ne razumem, zakaj EU ne vzpostavi bolj politi?no in v vseh pogledih dialoškega odnosa z Rusijo, in ne poskuša, ne bom rekel, ker vem, da se tega mnogi bojijo v EU ponuditi Rusiji v perspektivi ?lanstva, ampak vsaj nek partnerski odnos. V Rusiji se zmeraj, ?e ne bi od Rusije bili energetsko odvisni, se danes v Evropi nih?e z Rusijo niti pogovarjal ne bi. In tega preprosto ne razumem. Najbrž je strah razlog. In zadnje danes je seveda tema bila v osnovi okoljska in Dušan Plut je seveda tu razgrnil pravzaprav vse, kar je treba povedati, ampak ve?krat se mi v zvezi s tem pojavlja neko vprašanje, ko mnogi zelo zavzeti ekologi re?ejo, da je narobe to, da se ?lovek postavlja kot gospodar sveta, da se izdvaja na nek na?in iz okolja in da bi se moral na nek na?in vrniti kot enakopravno bitje med ostala bitja itn. Jaz mislim, da se v bistvu ?lovek mora na nek na?in postaviti, ne bom rekel kot gospodar, ampak kot najvišje razvito bitje tega sveta in razmišljati o tem, kako bo ?lovek živel, kot je prof. Raspor lepo pokazal, ?ez petdeset ?ez sto let. In ?e bo razmišljal o sebi, kot bom sedaj tako rekel, kot središ?u sveta, v katerem živimo, seveda tudi na daljši rok, bo prej ko slej razmišljal o okolju in ohranitvi naravi kot nekih dostojnih pogojev za svoje preživetje. ?e bo razmišljal, to je pa seveda res, samo kot gospodar sveta, potem je to tudi gospodar ?loveka in potem je predmet genetskih manipulacij in vseh ostalih manipulacij itn. Upam, da nisem preve? kršil na?ela treh minut.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. Meni osebno je bila najbolj vše?, ko je ravno gospod Peršak omenil globalizacijo, definicija, ki jo je povedal bivši nemški zunanji minister Joschka Fisher: "Zame je globalizacija to, da bi tudi vsi ostali radi postali bogati." Tudi na ta na?in je mogo?e stvari gledati. Naslednji se je prijavil k besedi Sir James Mancham, bil je prvi predsednik Sejšelov, sicer tudi aktiven v vodstvu gibanja neuvrš?enih in pa predsednik World Peace Foruma.

james mancham: /govori v angleš?ini/

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. Ta poudarek, da svet potrebuje vodstvo, da potrebuje pravzaprav državnike, je zelo na mestu, na nek na?in to veliko željo, to veliko potrebo po tem, pravzaprav na nek na?in brezup v dejstvu, da svet tega vodstva nima, je tudi ta nagrada Obami, o kateri sem že govoril. Sicer se mi pa zdi, da je Sir James pravzaprav se spet vrnil k tistemu izhodiš?u, o katerem so tudi mnogi drugi govorniki, kar je bila pravzaprav rde?a nit številnih, skoraj vseh govornikov danes, namre?, da v jedru stvari vendarle stojijo neke vrednote, h katerim se je treba vra?ati, da material, materializem, denar ni vse. Verjetno bi tisti, ki smo tukaj, te vrednote nekoliko razli?no rangirali svoboda, solidarnost, toleranca itn. Gotovo se pa vsi o njih strinjamo. Jaz ?estitam kolegu Podobniku, da je pravzaprav tako pestra mnenja zbral v teh kratkih dveh urah. Osebno sem tudi vesel, ker sem veliko zanimivih stvari slišal. Pestrost je šla od tega, da nekje reforme ubijajo, do tega, da ima morda predsednik Klaus v kakšnih stvareh prav. Jaz vabim zdaj, glede na to, da ni ve? prijavljenih razpravljavcev, še vse uvodni?arje, ?e bi želeli. Oprostite, mag. Kav?i?, predsednik Državnega sveta.

Mag. blaž kav?i?: Glede na prijazno vabilo se želim na kratko oglasiti. Hvala lepa za to, da morda dodam kako misel ali dve o stvareh, o katerih pa? zaradi omejenega ?asa ni bilo možno govoriti. Dvakrat je bilo omenjeno vprašanje, ?e cel Državni svet tako razmišlja v tistih okvirih, kot sem jih predstavil. Zgodaj lani smo v nekih manjših skupinah sestavili dokument, v katerem smo razmišljali o vzrokih nastanka globalne krize in o smereh reševanja. Ta dokument je obravnavalo vseh pet interesnih skupin v Državnem svetu in je doživel kar nekaj dopolnitev, sprememb, predvsem pri priporo?ilih Vladi, v kateri smeri naj ukrepa, medtem ko tisti del o samih vzrokih pa ni doživel velikih sprememb. Zato z veseljem re?em, da je to Državni svet že lani zgodaj sprejel ta stališ?a in gospod Hanžek, zgleda da govorimo zelo podoben jezik in bo naše sodelovanje o?itno v prihodnje lahko dokaj plodno. Na kratko bi želel omeniti še morda v zvezi z citirano izjavo gospoda Joschka Fisherja o tem,.da globalizacija pomeni to, da bi tudi drugi radi bili bogati. S spoštovanim gospodom Joschkom Fisherjem se je možno strinjati prakti?no v vseh stvareh,v tej konkretno se ne strinjam. Temelj globalizacije odkrivajo ekonomisti od Adama Smitha naprej, temelji na metodi padajo?ega mejnega donosa. To pomeni, da ko kapitalu zmanjka možnost investiranja v ZDA, iš?e možnosti profitabilnega donosa pa? na vseh koncih sveta. To?ka, ki se mi zdi vredno tukaj omeniti, ko razmišljam o krizi, je shift in value chain, torej spremembe v verigi dodane vrednosti. To je tisto temeljno gibalo, ki goni globalizacijo, in sicer želim biti kratek, zato bom dal samo morda kakšen poudarek. V razvitih okoljih ZDA in Evrope pa ta posel že dale? ni ve? v proizvodnji proizvodov. Tu se profita ne dela. Proizvode se proizvaja v Mehiki in v Aziji, kar ima strahovite socialne posledice, ekološke posledice. Zahod ustvarja profit na prodaji konceptov, fikcij, vzemite Gap, blagovno znamko Matrix, za?elo se je z advertisingom, zadeva je šla v branding, z mednarodno korporacijo ustvarjajo glavnino profita v prodaji konceptov in v ustvarjanju življenjskih slogov stilov. Proizvodi se prodajajo drugod in tam je ustvarjanje profita izjemno skromno. Zato je tudi pojavljanje ogromnih obsegov dodane vrednosti sprevrglo finan?no industrijo v najrazvitejših delih sveta tako dale?, da se je oddvojila od realnega sektorja proizvodnje, za?ela živeti neko svoje lastno življenje, v katerem se izjemno dobro znajdejo visoko inteligentni izobraženi matematiki in fiziki, kajti to je postala bolj zgodba iger na sre?o višje matematike, ki dejansko z kakovostjo življenja, produktivnostjo, stroški nimajo ni? ve? skupnega. In kaj se je zgodilo, to nam je podrlo celotne vrednostne sisteme po celem svetu, ker, ?e nek direktor ameriške banke zasluži 300 milijard dolarjev, moramo vedeti, da za njim stojijo piramide pravnih strokovnjakov, ekonomskih strokovnjakov, ki se ravnajo po katastrofalno visokih prejemkih, ki izvirajo iz udeležbe na fiktivni dodani vrednosti. In to je eden temeljnih problemov, s katerim se zdaj spopada ameriški predsednik Obama. Ko so mu najve?ji finan?ni grešniki rekli hvala lepa za državo pomo?, smo se že sanirali gremo naprej, to je nevarno. To, da je Goldman sachs razdelil premije, ki jih je razdelil, je za mene lahko, za nekoga bo to optimizem, mene to skrbi. Upam, da se bomo v tako imenitnem sestavu imeli možnosti še sestajati. Zahvaljujem se predvsem ekscelenci Takehiru Togu, Janezu Podobniku, ostalim, ki ste prispevali tako kvalitetne prispevke in mislim, da taki razmisleki lahko dajo podlago za boljše odlo?anje politikom v prihodnje. Hvala lepa.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. Konceptualna ekonomija ima pravzaprav tudi nek, se mi zdi, svetav (?) rod. Ni nujno, da kupujemo samo neke fiktivne brende, lahko nam gre za to, kaj nam pomeni. To je bistvo te konceptualne ekonomije. Lahko nam nekaj pomeni tudi okoljska prijaznost, lahko nam pomeni, da je pošteno pridelano, lahko nam nekaj pomeni, da je brez nekega otroškega dela neka zadeva narejena. Mislim, da tukaj pravzaprav je tudi priložnost za trajnostni razvoj ravno v tem, da nismo ve? tako revni, da bi morali na silo uni?evati okolje. Dva prijavljena sta, in sicer g. Božo Dolenc iz Robotine, prosim.

Božo dolenc: Lep pozdrav vsem skupaj. Prihajam iz podjetja Robotina. Dve, tri besede bi rad rekel na temo Kjotskega sporazuma in pa o evropski direktivi o svetlobnem onesnaževanju. Zelo sem presene?en, cel ve?er že govorimo o razno raznih stvareh, dejansko nobeden se pa do zdaj še ni dotaknil bistva vsega tega, ker bo pa? Slovenija, kolikor je meni znano, v kratkem za?ela pla?evati neke penale, vezane na onesnaženost države kot take. Že leta 2000 sem se sre?al z idejo, ko sem bil v tujini biodiesela. Verjemite ali ne, v Slovenijo je bil vpeljan leta 2004, veliko smo se borili, da je država odstopila od trošarin, na koncu koncev, pa? propadlo vse skupaj kljub temu, da je obveza po Kjotskem sporazumu, da Slovenija bi mogla imeti do leta 2010 5,7 % uporabe biodiesela v klasi?nem dizlu. Avstrija ga ima, Francija že ima tako izzvan B20, to pomeni 20 % biodiesela v samem dizlu, na žalost Slovenija se je ustavila, zakaj ne vem. Iš?emo variante, da bi do tega prišlo odnosno, da bi obnovili. Druga stvar, ki je zelo pere?a na podro?ju onesnaževanja, je tako imenovano svetlobno onesnaževanje. Verjetno nekomu dosti to ne pomeni, pravzaprav ima svetloba kot taka en lep ob?utek, in moje vodilo je vedno bilo, da svetloba odkriva lepoto življenja. Ja, ampak samo v navpi?ni smeri navzdol in ne navzgor. Jaz sem naredil pred kratkim eno analizo, posnel veliko krajev od Ljubljane, Domžale, Zagreba in teh okolic. Ne boste mogli verjeti, kolikšno in kakšno je to onesnaževanje. Pripravljam kratko reportažo in upam da mi bo to uspelo, ker ljudje se enostavno ne zavedamo in kaj je dejansko še absurd tega, da je evropska, sprejeta je bila evropska direktiva o obveznem zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja. Seveda, mi Slovenci smo takoj to sprejeli kot svoj zakon, uresni?ujemo ga, ampak samo do neke mere. ?e pogledamo nekaj ulic v Ljubljani, je že urejenih, moram re?i zelo lepo, do?im vsi ostali objekti so kot taki razsvetljujemo navzgor, dejansko moti konkreten bio in ekosistem živali, da ne govorimo o samih ljudeh. Vemo, da pa? ne moremo spati, kadar je svetlo, da nam pa? to moti no?ni proces. Jaz upam, da bo tudi zakon, ki je bil sprejet, in naj bi bil v veljavi, že letos prvega julija, ki naj bi vse, za vse objekte je bil sprejet, minimalna uporaba obnovljivih virov energije, ?eprav bom rekel 25 % ni majhna, ampak vidi se, kako je dejansko, ali politi?ni ali ekonomski lobi to prepre?il in si zakon prestavil za eno leto. Torej dejansko, ?e bomo tako nadaljevali, mislim, da bo uspeh do neke mere, želim pa in upam z današnjim dnem da se bo ta stvar malo bol intenzivirala in da bomo prišli od besed k dejanju. Hvala lepa.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. Naslednji prijavljen je gospod Janko Puklavec iz podjetniške pobude na energetskih in ekoloških projektih. Zadnja razprava me je spomnila pravzaprav na naše sodelovanje z društvom za temno nebo Slovenije, kjer smo poskušali te stvari nekoliko pomakniti naprej. Izvolite.

Janko Puklavec: Hvala lepa. Danes je verjetno ta seja namenjena bolj promociji te nove aktivnosti, te institucije itd. Vendar referenti so nekaj dramati?nih podatkov navedli v slovenskem prostoru. Nekaj jih poznamo tudi iz vsakdanjih informacij in ?e re?emo da, ne mi zameriti, ?e grem malo na podro?je, o katerem je prof. dr. Senjur prej govoril, ?eprav bodo 3 milijarde denarja zmanjkalo na leto za to, da bi normalno preživeli, da bomo imeli 100 tiso? brezposelnih, da za dober del zaposlenih vidimo, da jim ne moremo v Sloveniji zagotoviti za življenje potrebnih, zadostnih pla?, takrat seveda se v tej debati o okolju, o trajnostnem razvoju itd. nujno priklju?i vprašanje aktivnosti, kdo bo to spreminjal, s ?im bo spreminjal, sami dogovori, resolucije, to so lahko vse vodila, mogo?e celo neki zagarantirani neki viri finan?ni zatem, najbrž mora biti tudi okolje tako, da podjetniške pobude na podro?ju energetike, na podro?ju okolja morajo biti spoštovane in se morajo vzeti resno. To je to, kar bi želel povedati. Premalo je v teh par minutah povedati kalvarijo, ki jo mi na enem izredno inovativnem projektu doživljamo štiri leta. Podajamo Sloveniji projekt o uteko?injenem zemeljskem plinu, ne bom uporabil tistega izraza, ki je vsak dan na televiziji, ampak gre za središ?e energetsko, gre za obogatitev energetskega središ?a v Kopru, z medijem, ki je sicer, ki povzro?a najmanj CO2, ki omogo?a danes mnoge rešitve. Danes te?ejo projekti nekje že prakti?ne realizacije, da se danes uteko?injen zemeljski plin uporablja za aviacijo, ker od Frankfurta do Sydneyja velik avion prišpara 30 ton tovora in podobne stvari. Tega Slovenci ne spremljamo, ne poznamo, ne vemo in govorimo samo o tem, kaj bo ta plin, ki ga bomo v Koper pripeljali, kake nezgode in nesre?e bo povzro?il. In pri tem seveda moram re?i, da  celo znanost tista, ki je bila že zdavnaj potrjena in so jo šolarji pa študenti u?ijo, postavljajo nekateri diskutanti skoraj v svoji gore?nosti pod vprašaj. ?e nekdo pa? pove, kdo v eno konzervo vlije malo metana, pa kisik pa prižge in to vrže v zrak in seveda, jasno, ko prižge, pride do eksplozije, na tak na?in bo zginil Trst in Koper zaradi terminala. Gospodje, ne prepiramo se samo o politi?nih rešitvah, ki so logi?ne. Vsak ima svoje mnenje, ampak, da se o osnovnih fizikalnih, kemijskih zakonitostih, ki jih morajo šolarji obvladati, ne samo bruci, o tem se prepiramo, ali je to res ali to ni res. In se strašimo in delamo nemogo?e zadeve. ?lovek, ki je to videl, ki nima ?asa ob svojem delu študirat kemije, fizike, integrale, tisto, kar se je v šoli u?il, je že pozabil, tistemu še ne vem kakšni argumenti ni? ne pomagajo, ko mu neka taka konzerva na TV Koper ali TV Ljubljana sko?i in mu re?e, evo, tako bodo zbrisana mesta. To je tisto, o katerem je pa najbrž dosti govoril. Skratka, zadeve so tam, kjer nekdo zastrašuje zadeve, kvari klimo in dejansko nismo sposobni presoje resnih projektov. Mislim, da moram nehati zaradi ?asa, vendar kalvarija, gospod predsednik mi ne bo zameril, ?e spomnim, manjšine v?asih povzro?ijo to, da ugledne inštitucije sprejemajo napa?ne sklepe, tudi v tej hiši. Imeli smo možnost popravljati, vendar popravljati s podatki napa?ne odlo?itve je zelo težko. Danes samo še eno stvar. Žal morem re?i, ?e se neka politi?na stranka postavi na svojem nekem predvolilnem praznovanju odlo?a ali bo ta in ta projekt Sloveniji deloval ali ne bo, in ko ve?ina odlo?i, da ne bo, potem postane to pravilo za njihove ministre, državne, direktorje direktoratov itd. in tako delajo, to vam povem, tako izdajajo odlo?be. Izdati odlo?bo, da projekt je ekološko neproblemati?en, odli?en, varnostno je sprejemljiv, vendar pred štirimi leti ni bil v prostorskem na?rtu strateškem Slovenije zapisan. Ja, kakšno rakovo pot delamo v razvoju. Saj to, to, o tem se ne moremo pogovarjati. In seveda, kot zopet bi rekel neki varnostniki, so si nek monopol vzeli nad tem pa re?ejo severni celotni Jadran bomo ekološko zaprli, moramo varovati ga itd. Hvala bogu, seveda ga moramo varovati. Vendar pri tem re?ejo, celo akcijo napeljejo na to, da ne bo terminal zemeljski plin, za uteko?injen zemeljski plin, naj?istejše gorivo, ki ga pa? iz zemlje še lahko dobimo. In pri tem seveda re?ejo: ne, ne bom, ni? jih ne moti, da bi zraven dobil Koper 30 do 40 milijonov ton, stari tankerji, bolj ali manj stari tankerji peljejo nafte vsako leto, v tem ne vidijo problema. Vidijo problem v enem, dveh terminalih. In re?ejo: smo proti zemeljskemu plinu; in re?ejo: sledimo rešitvam Baltika. Ne, niso prebrali zadev do konca, Baltik se rešuje z zemeljskim plinom. Sprejemajo, Baltik je ravno tako zaprto morje, ga je treba varovati, mora biti ?ist itd. In kaj so ugotovili? Diesel pa stara gorivna olja, razna olja, ki jih ladje uporabljajo manj kvalitetna, ti so glavni onesnaževalci Baltika. Zato sprejemajo predpise, da bodo samo s teko?im zemeljskim plinom ladje tam plule. Mi pa, naši zaradi terminalov re?ejo, bomo zaš?itili Jadran, ne bo zemeljskega plina. Skratka, malo narobe svet, malo je treba znanje uporabljati, malo gledati, kaj sosedje delajo. In še nekaj moram re?i danes. Malo imamo virov, ki jih lahko uporabimo, med tem tudi strateška vloga Slovenije. Kakšen terminal bi tudi pomagal k bogatejši Sloveniji, ker bi lažje ljudem zagotovila pla?e, vredne ?loveškega življenja in to bi bilo tudi dobro, ?e bi se vse v tej smeri delalo. Hvala.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. Slišali smo torej, da je potrebno poslušati podjetniške pobude tudi na podro?ju energetike in pa predvsem poslušati, kdaj kaj stroka o zadevah pravi. Naslednji prijavljeni je gospod dr. Alexis Zrimec. Izvolite.

Dr. Alexis Zrimec: Jaz bi se zahvalil za povabilo, spoštovani predsedniki, zbor, kratek bom. Prihajam iz podro?ja znanosti, kjer velikokrat uporabljamo besede, velike besede kot so strategija, nevarnosti, dolgoro?en razvoj, mi v resnici prodajamo znanje, zato moramo razmišljati dolgoro?no. Isto?asno smo pa podjetja, ki to znanje prodajajo, za podjetja v gospodarstvu so pa zelo pomembna takti?ne dolo?itve, takti?ne odlo?itve, ki so podobno kot strateške odlo?itve, klju?ne za doseganje ciljev, kateri so strateški cilji, ki jih želimo dose?i, zadovoljstvo samo seveda lastnikov, kapitala, ampak tudi zaposlenih na podro?ju znanosti brez zadovoljnih in visoko motiviranih zaposlenih ni rezultatov na globalnem nivoju. Potem je tukaj seveda uspeh, nenazadnje preživetje in slava, se pravi globalno zadovoljstvo. Taktike, ki jih uporabljamo, so kratkoro?ne, ki so spet podobno taktike, da bomo pove?ali zadovoljstvo, uspeh, preživetje, slavo. Klju?ni so merilci uspešnosti teh taktik za doseganje dolgoro?nih strateških ciljev, kot je gospod Nedeljkovi? povedal, strategija, taktika. Poslušali smo danes o strategijah, poslušali smo o nevarnostih, poslušali smo o taktikah. Kako se odlo?iti, kaj je tukaj strategija, kaj taktika, kako izmeriti, katera taktika bo ta prava za doseganje kakšne strategije? Nek merilec je treba dobiti. Merilci so bili predstavljeni tudi razli?ni. Kateri je bil splošen merilec, ki smo ga opazili danes, gospod Matjaž Hanžek je bil zelo prepri?ljiv, ko je kazal tiste grafe pove?anja umrljivosti. To so grafi, ki so kazali splošno stanje v populaciji prebivalstva, ki spet kažejo na sre?o, zadovoljstvo, uspeh, preživetje. Moj predlog je, da ta kazalec umrljivosti, recimo pri petdesetletnikih, pomembno razmislimo o njegovi uporabnosti pri meritvi uspešnosti posameznih politi?nih taktik za doseganje strateških ciljev, ki smo jih zapisali zato, da se lahko dovolj hitro, ?e smo videli dve, tri leta odlo?imo za spremembo morda taktike, morda celo strategije, kot smo danes slišali, da je morda celo strategija napa?na. Toliko na kratko. Hvala.

Dr. Žiga Turk: Hvala lepa. Zdaj ne vidim ve? prijavljenih govornikov, zato tudi glede na to, da se ?as izteka, predlagam, da sklenemo. Jaz prosim, da se še enkrat vsi lepo zahvalimo poro?evalcem oziroma vsem uvodni?arjem za zanimive prispevke. ?estitam kolegu Janezu Podobniku, da je organiziral tako uspešen dogodek. ?e je kakšno znamenje, da se po jutru dan pozna, potem se mi zdi, da mednarodni inštitut ECPD pod njegovim vodstvom ?aka še zelo, zelo odli?na prihodnost. Želimo, da bi še naprej uspešno delal kot direktor in ga vabim k zaklju?ni besedi.

JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Najprej bi vam rad povedal, da sem imel kar malo treme pred današnjim sre?anjem. Najprej bi se rad zahvalil predsedniku Državnega sveta in celotni njegovi ekipi. Državni svet je pravo mesto za taka intelektualno razvojna kriti?na sre?anja. Zelo sem po?aš?en, da so med nami eminentni gostje, predvsem ekscelenca prof. dr. Togo, ekscelenca dr. Maes in vsi ostali predavatelji. Veseli smo vaše prisotnosti, v slovenski prostor ste prinesli evropsko in svetovno dimenzijo teh vprašanj. Državni svet ima v Sloveniji neki poseben položaj, ampak je lahko tudi odli?en prostor za taka intelektualna, razvojna, kriti?na snovanja in potem, kar se tukaj zgodi, damo kot orodje naši vladi, katerikoli, izvršilnim oblastem, da potem ta naša dognanja tudi uveljavljajo v praksi. Eno napako sem storil, niti ena dama ni tu stala, govorila, ne vem, kaj se mi je zgodilo. Nisem našel nobene prave uvodni?arke, to je bila moja napaka, tudi se niste oglasile, torej prva stvar, moram okrepiti žensko dimenzijo tudi pri delovanju inštituta. Bojan, to je tudi tvoja naloga. Torej, ker življenje ima dve dimenziji, žensko in moško, in to moramo popraviti. Druga ugotovitev, ta predlog, ki ga je dal Dušan Plut, ta predlog slovenski politi?ni eliti, da stopi skupaj pri iskanju te nove razvojne strateške razvojne paradigme, ki je trajnostna. To je tema, ki presega aktualno politi?no opcijo in to je tema, ki je zelo aktualna za slovenski politi?ni prostor, pa sem prepri?an tudi širši. Slišim, da delate nekaj na neki posebni skupini, dobro naredite, da boste prepri?ljivi, morda pa vam lahko tudi v Državnem svetu ali pa pri kakem inštitutu pomagamo. In tretja misel: etika, vprašanje eti?nosti, tudi pri deregulaciji, je na koncu eti?no vprašanje, vprašanje morale, tudi pri vprašanju prehranske verige, Peter, je vprašanje etike tam na vrhu. Zaklju?il bi z mislijo Sir Jamesa Manchama. Zelo smo veseli, ker ste prišli med nas, ko je govoril o globalnem državništvu, ki ne razmišlja o naslednjih volitvah, ampak o naslednji generaciji in trajnostni razvoj je tista tema, ki absolutno razmišlja o naslednjih generacijah, ampak seveda skozi odgovornost sedanje generacije. Tukaj vidim veliko delo tudi našega inštituta. Žiga, tebi tudi hvala, da si me spodbujal pri tem delu in z današnjim dnem tudi v slovensko intelektualno in razvojno snovanje vstopa naš inštitut z vašo pomo?jo. Hvala, ker ste prišli.