Slavko Pregl: Zaš?ita avtorskih pravic ustvarjalcev na podro?ju leposlovja in humanistike

Prispevek s posveta Zaš?ita avtorskih pravic pisateljev, prevajalcev, lektorjev in drugih ustvarjalcev na podro?ju leposlovja in humanistike, 11. september 2008
Avtor: Slavko Pregl, predsednik Društva pisateljev Slovenije

Vrednotenje intelektualnega dela kulturnih ustvarjalcev pri nas je od osamosvojitve naprej ves ?as vodilo v izrazito slabšanje njihovega položaja; razmere so pogosto tako zelo spremenjene in kriti?ne, da razumni pogovori sploh niso ve? mogo?i. V Društvu slovenskih pisateljev še posebej spremljamo položaj posameznih delov v celovitem življenju knjige od ustvarjalcev do bralcev.

Samo v ilustracijo naj opozorim na nekaj dejstev.

V Sloveniji od knjige živi (z redno pla?o) približno 1.000 zaposlenih v založništvu, 500 v knjigotrštvu, 1.500 v javnih knjižnicah, 5.000 v tiskarstvu, in seveda vrsta u?iteljev in profesorjev književnosti. Od pisanja knjig (sicer med 300 ?lani DSP) ne more živeti niti 10 pisateljev.

Knjižni?no nadomestilo, denar, ki ga država po direktivi EU neposredno iz prora?una namenja ustvarjalcem (približno 1.000 avtorjev), katerih dela se brezpla?no izposojajo v javnih knjižnicah, letno znaša približno 650.000 evrov (kar je, denimo, malo manj kot so letni prejemki dveh ?lanov uprav ve?jih gospodarskih družb, tudi v državnem solastništvu). Kot verjetno veste, si povpre?en Slovenec v knjižnicah izposodi letno od 10 do 12 knjig (v ta podatek niso vklju?ene šolske knjižnice!), kar sodi v evropski vrh (približno 7% od izposojenih del so izvirna dela slovenskih avtorjev).

Pla?ilo za avtorsko polo besedila, ki je pred tridesetimi leti znašalo povpre?no slovensko pla?o, je do danes padlo na ?etrtino povpre?ne slovenske pla?e.

Slikovitih primerov bi lahko našteli še zelo veliko; želimo le opozoriti na izjemno težavnost razmer. Na majhnem trgu, kot je naše, ustvarjalno delo pisateljev enostavno ne more dose?i pravi?ne cene. Zato so v mnogih deželah Evrope našli mehanizme, ki ustvarjalcem, pomembnim za nacionalno identiteto in kulturno podobo, omogo?ajo normalno življenje in ustvarjanje.

V Društvu slovenskih pisateljev smo pred kratkim izvedli anketo o teh vprašanjih. Odgovori so neverjetno enotni. Rad bi še posebej poudaril, da so razmere postale do te mere kriti?ne, da lepotni popravki ali prerazporejanja niso ve? mogo?i. Treba je zavestno in z resnimi sredstvi položaj ustvarjalcev postaviti v bistveno druga?en, razumen položaj.

Predlog ukrepov

Uvesti umetniško dav?no izjemo in druge dav?ne olajšave
(Irski model)

Avtorski honorarji ?lanov DSP (in drugih umetniških društev) naj se oprostijo davka.
Obrazložitev: intelektualne storitve so "surovina" za kulturno industrijo, ki pla?uje davke. Ve?ja je kulturna proizvodnja, ve? je davkov.

(Kajetan Kovi? je, po površnih izra?unih, za svoje pisateljsko ustvarjanje v življenju prejel bruto 400.000 evrov honorarja. Njegovo delo je omogo?ilo prodajno vrednost približno 6 milijonov evrov (papir, tisk, založniški delavci, knjigotržci, knjižni?arji), ob 8,5% davka na knjige je država od tega dobila približno 500.000 evrov davka. ?e bi bil Kovi? "nagrajen" z dav?no oprostitvijo, bi bil vzpodbujen ustvarjati ve? in omogo?ati ve?jo kulturno proizvodnjo, ki bi pla?ala ve? davka.)

Ta ukrep bi obenem razrešil problem ukinjene olajšave za ve?letno ustvarjanje. Ustvarjalci so ob prejemu honorarja uveljavljali dav?no olajšavo, ker je delo nastajalo ve? let, pla?ano pa je bilo v enkratnem znesku. Prejemek se je razporedil na leta ustvarjanja in ni bil dav?no upoštevan le v letu pla?ila, kot je to sedaj.

Enkratne uveljavljene literarne nagrade ter štipendije naj se ?lanom DSP (in drugih umetniških društev) izvzamejo iz dohodninske osnove. Ti prejemki so izjemni in prejemnikov ne smejo "kaznovati" z ve?jim davkom ali celo spremembo statusa; izjemno priznanje za kvaliteto ne sme povzro?iti poslabšanja materialnega položaja ustvarjalcev.

Pove?ati sredstva za pla?ilo knjižni?nega nadomestila ter v izra?un dodati izposojo v šolskih knjižnicah

V izra?un podatkov o izposoji je treba vklju?iti šolske knjižnice, saj je izposoja v njih zelo velika in zaenkrat poteka »mimo« sistema. COBISS, ki daje podatke za izra?un knjižni?nega nadomestila, prakti?no ne zajema šolskih knjižnic. Tam se izposoja veliko knjig. Dokler ta izposojna mesta niso vklju?ena v sistem, je treba po vzoru na druge evropske države podatke zbirati na osnovi vzor?enja. Sredstva za knjižni?no nadomestilo je treba pove?ati, saj pomenijo resen vir za izboljšanje socialnega položaja avtorjev.

(Desa Muck, najbolj izposojana slovenska avtorica, za ve? kot 60.000-krat letno izposojo svojih knjig prejme približno 6.500 evrov; ?e bi bila prodana enaka koli?ina njenih knjig, in ne izposojena, bi prejela približno 15 krat ve? avtorskega honorarja. Zelo dobro je, da se njena dela izposojajo; dobro bi bilo, da bi ona kot ustvarjalka teh del lahko tudi dobro živela.)

Skandinavske dežele namenjajo knjižni?nemu nadomestilu primerjalno do 15 krat ve? denarja kot Slovenija.

Pove?ati odkup izvirne literature za javne knjižnice ter dopolniti kriterije uspešnosti javnih knjižnic

Zagotoviti je treba pove?anje denarja za odkup izvirne literature za javne knjižnice, še posebej šolske knjižnice. Letno je treba po polni ceni odkupiti vsaj sto naslovov izvirne literature za odrasle v nakladi 500 izvodov ter dvesto naslovov izvirne literature za otroke in mladino v nakladi 1.500 izvodov. Delovna skupina avtorjev, založnikov in knjižni?arjev naj oblikuje pregleden dolgoro?en sistem teh odkupov. Obenem je treba v kriterije za ocenjevanje uspešnosti dela javnih knjižnic v kvantitativne vklju?iti korektivne kvalitativne elemente. Pri teh odkupih je ustvarjalcem knjig treba zagotoviti dodatni honorar v višini 10% kupnine.

Redni prejemki za uveljavljene avtorje
(danski model)

Ustvarjalcem, ?lanom DSP (in drugih umetniških društev), ki so se s svojim delom že dokazali (branost, nagrade, odmev v javnosti, ugodne kritike, obseg dela, itd.), je treba na pregleden in utemeljen na?in dodeliti status neke vrste posebnega (javnega) uslužbenca, ki mu pripada redni mese?ni prejemek v višini 2.000 evrov (ki ob drugih njihovih prihodkih normalno podlega obdav?itvi oz. dohodnini in drugim cenzusom).

Majhne naklade oziroma majhno jezikovno podro?je na tržnih osnovah ne morejo zagotoviti normalnega pla?ila avtorjev. Mnoga dela številnih avtorjev postajajo del trajne kulturne zakladnice, ki je pogosto v uporabi in njene cene enostavno ni mogo?e sproti uveljavljati.

(Za sto ustvarjalcev s takim statusom bi letno potrebovali 2,4 milijona evrov, kar je ekvivalent 300 metrom avtoceste ali polovici stroškov bolj ali manj smiselnega referenduma. Po številu kilometrov avtocest smo Slovenci na prebivalca na tretjem mestu v Evropi, po številu izgradnje kilometrov avtocest na leto smo Slovenci prvi v Evropi. Ob tem se zdi logi?no vprašanje, koliko smo pripravljeni vlagati v nacionalno identiteto oziroma kulturo in ustvarjalnost. Tak na?in zagotavljanja socialne varnosti uveljavljenim avtorjem bi obenem bistveno spremenil koli?ino in strukturo kulturne ustvarjalnosti in prinesel pozitivne u?inke na številna podro?ja.)