Pozdravni nagovor predsednika mag. Blaža Kav?i?a na 10. mednarodni konferenci SLOBIOM

10. mednarodna konferenca SLOBIOM (Zveza društev za biomaso Slovenije)na temo: Ekološko kmetovanje in zdrava hrana, obnovljiva energija in surovine za jugovzhodno Evropo (15. -16. 10. 2009)
Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 15. 10. 2009

Spoštovani udeleženci konference, cenjeni gostje, gospe in gospodje, naj vas vse skupaj lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

Letošnja konferenca je jubilejna 10. po vrsti in osma v soorganizaciji Državnega sveta, ?eprav naše sodelovanje z Zvezo društev za biomaso Slovenije sega že v leto 1999, ko se je Državni svet vklju?il v nekatere aktivnosti na lokalni ravni. Takrat je šlo predvsem za podporo prizadevanjem na podro?ju ozaveš?anja ob?inskih oblasti o prednostih izrabe biomase in drugih obnovljivih virov energije.  

Danes so se globalni okoljski problemi povzdignili v sam vrh mednarodnih politi?nih razprav. Teh ni prekinila niti globalna ekonomska in finan?na kriza, ki je prizadela prakti?no vse države na svetu. Vse bolj postaja jasno, da predstavlja okoljska erozija veliko grožnjo prihodnjemu gospodarskemu in socialnemu razvoju ?loveštva, ?esar se zavedajo vse "stare" in "nove" svetovne gospodarske velesile in tudi  Evropska unija, ki kljub recesiji vztraja pri svojem cilju, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za 20 odstotkov glede na leto 1990 in s tem postala vodilna svetovna sila na podro?ju izrabe obnovljivih virov.

Energetska u?inkovitost je v tem trenutku tudi ena klju?nih tem pogovorov znotraj EU v pri?akovanju mednarodne okoljske konference, ki bo potekala decembra letos v Koebenhavnu, kjer naj bi se dogovorili o nasledniku Kjotskega protokola, ki ureja izpuste in se izte?e leta 2012. Energetska u?inkovitost ni le klju?na za zmanjševanje emisije toplogrednih plinov, temve? je tudi izziv in priložnost za oblikovanje nove razvojne gospodarske paradigme in vzpodbuda za razvoj novih tehnologij. Tudi stroge omejitve glede izpustov toplogrednih plinov namre? lahko koristijo gospodarstvu, ?e so te omejitve podprte s pravimi politikami v okviru trajnostnega razvoja, temelje?ega na znanju, odli?nosti, visoki tehnologiji in inovativnosti, pa tudi ustrezni dav?ni politiki, ki bi še vzpodbudila takšne premike. 

Svet postaja vse bolj soodvisen. Obstoj in razvoj ?loveštva postaja vse bolj odvisen od tega ali bomo dovolj jasno zaznali pogubne posledice procesa globalizacije, ki ga poganja profitni motiv globalno delujo?ih korporacij, mo?nejših od demokrati?nih politi?nih struktur oziroma z njimi povezanih. Državljani sveta pla?ujejo vse višjo ceno v obliki davkov iz katerih se financirajo socialne politike in okoljske politike, ki pa le do dolo?ene mere lahko blažijo posledice globaliziranega gospodarsko družbenega koncepta. Velik del stroška pa državljani sveta pla?ujejo na manj jasno zaznan na?in – z zniževanjem kakovosti življenja in dela. Države, ki bodo kljub recesiji vlagale v raziskave in razvoj novih tehnologij na podro?ju energetskih virov in posledi?no v varstvo okolja, v prednosti in bodo izšle iz krize mo?nejše ter, dolgoro?no gledano, tudi gospodarsko bistveno bolj konkuren?ne in socialno veliko bolj stabilne. Klju?no je namre? vprašanje, koliko bo stala energija v prihodnje, ne koliko stane sedaj. Kot ocenjujejo strokovnjaki bo precej dražja, zato apelirajo na energetsko revolucijo.

Zastavlja pa se tudi vprašanje o energetski prihodnosti Slovenije, to je vprašanje, ali bomo v Sloveniji pravo?asno in dovolj dobro pripravljeni na zahtevne izzive. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta Evrope o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov dolo?a naši državi izdelavo ter izvedbo akcijskega na?rta za doseganje naslednjih ciljev do leta 2020, in sicer: 25% delež energije iz obnovljivih virov v kon?ni porabi energije, 10% delež biogoriv v prometu, 20% pove?anje energetske u?inkovitosti primarnih energentov ter 20% znižanje emisij toplogrednih plinov. Gre za ambiciozen cilj, do katerega pa je, kot kaže, žal še zelo dale?, saj smo v Sloveniji na podro?ju energetske u?inkovitosti v zadnjih štirih letih dosegli le štiri odstotke strateških ciljev, slabi rezultati pa že ogrožajo konkuren?nost slovenskega gospodarstva. Naj za primerjavo omenim, da si je v tem trenutku predsedujo?a Evropski uniji Švedska zadala cilj, da do leta 2020 v deležu obnovljive energije doseže 50%, v prometu 10%, energetsko u?inkovitost pa želi okrepili za petino in kar za 40% zmanjšati emisije toplogrednih plinov.

Spoštovani,

konferenca je priložnost za predstavitev zamisli o tem, kako oblikovati politi?ne odlo?itve, izobraževanje, raziskovanje in razvoj na podro?ju obnovljive energije in trajnostnega razvoja, s ciljem da bi v jugovzhodnem delu Evrope ?im prej prešli v nizkooglji?no družbo. Prehod v nizko oglji?no prihodnost bo pripomogel tudi k virom zdrave hrane, ?iste pitne vode in zraka. Samo na tej osnovi bomo lahko gradili dolgoro?no stabilno rast gospodarstva in družbe, ki bo omogo?ala kvalitetno življenje tudi našim zanamcem.

Hvala.