Pozdravni nagovor mag. Kav?i?a na posvetu "Mesta - urbani izziv prihodnosti"

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kav?i?
Državni svet Republike Slovenije, 18. 5. 2010

Spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta, spoštovani gostje, cenjeni referenti in vsa zainteresirana javnost, gospe in gospodje!

Naj vas prav lepo pozdravim v prostorih slovenskega parlamenta, kjer se sprejemajo najpomembnejše odlo?itve o prihodnosti Slovenije. Med izredno pomembno strateško razvojno podro?je spada podro?je urejanja prostora. Da je upravljanje s prostorom eno vitalnih, a nadvse ob?utljivih vprašanj, kaže med drugim tudi dolgotrajnost sprejemanja Državnega strateškega prostorskega na?rta. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje – ali bomo po desetletjih vendarle pristopili k na?rtovanju prostora od nacionalne ravni navzdol, ali bomo še naprej sprejemali rešitev, da prostora dejansko ne na?rtujemo celovito, strokovno in proaktivno, ampak prostorski na?rti predstavljajo bolj zlaganje omejitev in ambicij posameznih prostorskih akterjev – prometa, energetike, vodarjev, Nature 2000, varuhov biotske raznovrstnosti, kulturne dediš?ine,…

V Državnem svetu smo o problematiki prostora že ve?krat govorili in opozarjali na pogosto nedomišljene posege vanj. Na to smo opozorili na posvetu na temo Ohranitev kraške krajine kot razvojna priložnost Krasa in tudi na posvetu z naslovom ?as je za spremembe v prostoru, ki smo ga organizirali skupaj z Inštitutom za politike prostora. Ugledni razpravljavci so prav v tej dvorani ve?krat opozorili, da je treba zagotoviti dosledno vrednotenje prostorskih razsežnosti razvojnih programov in politik na ravni države.

Živimo v dobi, ko divji kapitalski in parcialni zasebni interesi žal preve?krat diktirajo namensko rabo dragocene in omejene dobrine, kot je to prostor. To velja tudi v primeru mest. V Državnem svetu, kjer so zastopani nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, se zavedamo pomena vitalnosti mest kot središ? civilizacije, gospodarskega razvoja ter družbenega, kulturnega, duhovnega in znanstvenega napredka. Zato smo skupaj z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije in Fakulteto za arhitekturo z veseljem pristopili k organizaciji današnjega posveta. S posvetom bi želeli prispevati k izostritvi pogleda na situacijo v slovenskih mestih, zlasti tistih z dragocenimi in enkratnimi starimi mestnimi jedri, ki so se v zadnjih dvajsetih letih znašla v primežu navzkrižnih razvojnih interesov. Posledice so vidne in zaskrbljujo?e: stara mestna jedra, ki so od nekdaj srce in duša vsakega mesta, se praznijo, njihova starodavna gospodarska, socialna in kulturna vloga se opuš?a, s tem pa jim grozi postopen propad. Ta, za stara mestna središ?a izjemno neugodna družbena klima, se je v Sloveniji stopnjevala zadnjih dvajset let. Medtem ko so se stara mestna jedra praznila, so se vztrajno pozidavala najbolj rodovitna kmetijska zemljiš?a na obrobju mest. Na ta paradoks smo državni svetniki že ve?krat opozorili!

Težiš?e pravne in realne oblasti na podro?ju urejanja prostora se je od skupnega interesa, ki ga je, vsaj na deklarativni ravni, zastopal socializem, preneslo v zasebnost. Prevladal je model neoliberalnega tržnega kapitalizma brez omejitev. Tržna logika je prevladala nad javnim interesom. Razvojne pobude je narekoval kapital in ekonomske zakonitosti, javni interes se je umaknil v ozadje. Zato nas lahko veseli, da se je z željo po revitalizaciji starih mestnih jeder, in tudi mest kot celote, prebudila civilna družba. Na ta na?in se postopno vendarle krepi tudi potreba po natan?nejši definiciji javnega interesa v prostoru, krepijo se tudi upravi?ene zahteve po ve?jem vplivu stroke, zlasti urbanizma.

Za kvaliteto življenja v mestih je bistvenega pomena kvalitetno grajeno javno dobro, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igriš?a, parki, zelenice in podobno. O javnem interesu, javnem dobru in podobnih javnih elementih dobrin, ki naj bi služile vsem, bi morali ve?krat javno spregovoriti! V tem kontekstu naj še posebej pozitivno ocenim prizadevanje Združenja zgodovinskih mest Slovenije in njihovo izhodiš?e, da stara zgodovinska, najve?krat srednjeveška mesta predstavljajo za državo Slovenijo izreden potencial, narodovo bogastvo, ki bi ga lahko izkoristili po zgledu tujih držav ali pa z lastnimi inovativnimi rešitvami.

Problematike oživljanja starih mestnih jeder se, žal, zaenkrat bolj zavedajo ob?ine same, kot pa država. Prav na ob?ine je, glede na zakonodajo s podro?ja lokalne samouprave, odpadlo tudi veliko finan?no breme prenove. Vlada je v odzivu na gospodarsko in finan?no krizo pristopila tudi k spremembam operativnih programov kohezijske politike cilja 1 v Sloveniji, katerih osnovno vodilo je "od zidov k inovativnosti, delovnim mestom in trajnosti". A žal se s temi spremembami predvideva zmanjšanje razpoložljivih pravic porabe sredstev (v višini 10 milijonov evrov) za investicije v kulturno dediš?ino in infrastrukturo.

Spoštovani!

V Državnem svetu smo ob tem tudi ve?krat poudarili, da je treba, še posebej, kadar gre za skupno dobrino, kot je to prostor, s posebno pozornostjo prisluhniti glasu civilnih združenj in skupin, skozi katere se lahko s politi?nimi diskusijami neobremenjeno sliši glas pogosto prezrte ali celo utišane stroke. Vse bolj je jasno, da so potrebne kakovostne in celovite rešitve, da so potrebne tudi inovativne in kreativne rešitve, ki bodo dvignile raven bivanja v starih mestnih središ?ih, obenem pa poudarile pomen kulturne dediš?ine ter naravnih vrednot v skladu z na?eli vzdržnega prostorskega razvoja. Ali, kot je neko? dejal znani nizozemski arhitekt Rem Koolhaasom: "Mesta so vse, kar imamo." Zato si ne moremo privoš?iti, da bi mesto opustili, da bi dopustili njegov propad. To bi bilo usodno tako politi?no in ekonomsko kot socialno in kulturno.

Profesor Gabrijel?i? je na posvetu lani decembra pozval k politizaciji problema prostora, ki bi moral postati ena od klju?nih prioritet vladne politike. Po njegovem mnenju bi bilo potrebno o prostoru dose?i stvarno parlamentarno razpravo, jo odlepiti od dnevne politike, da bo na na?elnem nivoju vzpostavila hierarhijo nacionalnih prioritet in postavila potrebo po urejenem nacionalnem prostoru na najvišje mesto. Prepri?an sem, da je Državni svet Republike Slovenije pravo mesto za tovrstne razprave. Zato Vas vse skupaj vabim, da z vso pozornostjo prisluhnemo današnji razpravi.

Hvala.