Uvodni nagovor mag. Kav?i?a na posvetu o uveljavljanju otrokovih koristi

Posvet: Vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi - dvajset let po sprejetju Konvencije o otrokovih pravicah
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 19.11.2009

Spoštovani udeleženci današnjega posveta, cenjeni gostje, gospe in gospodje, dovolite mi, da vas v imenu Državnega sveta in v svojem osebnem imenu prav lepo pozdravim v dvorani Državnega sveta.

Da so otroci naše najve?je bogastvo, se kaj hitro, vsaj na verbalni ravni, strinjamo vsi, starši in politiki. V resnici pa je v pojmu otroštva toliko teme kot svetlobe, enaka mera sre?e in trpljenja. Letos mineva dvajset let od sprejema Konvencije OZN o otrokovih pravicah. Leta 1989 so namre? svetovni voditelji sklenili, da otroci potrebujejo posebno konvencijo namenjeno izklju?no njim, saj so prav otroci tisti, ki potrebujejo posebno skrb in zaš?ito. Voditelji so želeli zagotoviti priznanje sveta, da imajo tudi otroci ?lovekove pravice. To konvencijo je podpisala tudi Slovenija.

"Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodiš?a, upravni organi ali zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo," dolo?a konvencija v 3. ?lenu. Prav pojem otrokovih koristi - naslovna tema današnjega posveta - je zagotovo eno najbolj pomembnih na?el konvencije, ki se v razli?nih kontekstih ponavlja še v številnih drugih ?lenih tega dokumenta.

Konvencija zagotavlja varstvo otrok na osnovi niza državljanskih, politi?nih, ekonomskih, družbenih in kulturnih pravic. Temelji na na?elih nediskriminacije, otrokovega najboljšega interesa, pravice do življenja, preživetja in razvoja ter na na?elu upoštevanja otrokovih stališ?. Konvencija je vzpodbudila ustanovitev Odbora za pravice otroka, ki ga sestavlja 10 strokovnjakov, in ki skrbi za izvajanje njenih dolo?il. Obenem so države podpisnice pri?ele z institucionalizacijo varuhov otrokovih pravic, vendar je med državami podpisnicami do danes le 20 takih, ki imajo varuha otrokovih pravic. V Sloveniji imamo namestnika varuha ?lovekovih pravic, ki poleg socialne varnosti obravnava tudi podro?je otrokovih pravic. 

V okviru Konvencije o otrokovih pravicah sta bila leta 2000 sprejeta še dva opcijska protokola h konvenciji, in sicer o vklju?evanju otrok v oborožene spopade in o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji. Slovenija ni ratificirala nobenega od njiju,  in je ta naloga še pred nami.

Zaš?ita otrokovih pravic je zapisana tudi v Ustavi Republike Slovenije. 54. ?len dolo?a, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati otroke; v 56. ?lenu je še posebej poudarjeno, da otroci uživajo ?lovekove pravice ter posebno varstvo in skrb v skladu s svojo starostjo in zrelostjo: varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugih izkoriš?anjem in zlorabljanjem. Slovenija bo s sprejetjem  novega Družinskega zakonika prepovedala tudi telesno kaznovanje otroka. Ta prepoved ne bo zavezovala le staršev, temve? tudi druge osebe (rejnike, skrbnike) in državne institucije ali organe (vrtce, šole, krizne centre). Ta zakon bo skupaj z že sprejetim Zakonom o prepre?evanju nasilja v družini ter Kazenskim zakonikom zaokrožil celovito skrb in namero, da Slovenija s pravnimi sredstvi zaš?iti otroka pred vsemi oblikami nasilja.

Vendarle pa žal še danes, kljub 20-letnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, veliko otrok ne uživa pravic, ki bi morale biti zanje celo nekaj samoumevnega, že brez kakršnihkoli dolo?il konvencije. Tudi v Sloveniji. Zato je pomembno, da o tem v javnosti odkrito spregovorimo.

In prav Državni svet je pravo mesto za takšne razprave. Pod okriljem Državnega sveta je v preteklih letih že potekala vrsta posvetov in javnih razprav - posebej naj omenim posvet z naslovom "Kako narediti to državo varno za otroke", ki je bil namenjen soo?enju strokovne in ostale javnosti z naraš?anjem nasilja nad otroki v razli?nih okoljih. Zelo odmeven je bil tudi posvet na temo "Ali je Slovenija otrokom prijazna država". Posebno pozornost smo namenili razpravi o pogojih za soustvarjanje kvalitetnega rejništva, ve? posvetov je bilo namenjenih tudi tematiki otrok z motnjami v razvoju. V zadnjih letih si v Državnem svetu prizadevamo za sprejem zakonodaje, ki bo varovala in š?itila otroke v postopkih dokazovanja in kaznovanja pri nasilnih dejanjih ter v postopkih pri razvezah staršev o ?emer smo izdali zbornik razprav s posveta z naslovom "Otrok v vrtincu odlo?itev institucij".

Spoštovani,

želim, da bi današnji posvet z referati in razpravami podal veliko koristnih predlogov in priporo?il za izboljšanje položaja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Saj, kot je izjavil  slavni poljski pedagog Janus Korczak na za?etku 20. stoletja »otrok ne šele bo ?lovek, je ?lovek!« To pomeni, da družba v otroku ne sme videti le nekega zamegljenega družbenega jutri, materiala za obnovo naroda, temve? jo mora skrbeti otrokov danes. Družbeni jutri je še kako odvisen od tega, kako družba ravna z otroki in koliko vlaga v njih danes. Sedanjost otrok je v tem smislu obenem že tudi njihova prihodnost. V to me je prepri?alo tudi sporo?ilo dragocenega novega znanstvenega dela s podro?ja znanosti o možganih avtorice Margot Sunderland. In kot pravi v predovoru prevoda tega dela prof. Štrukelj: »Neprijazen odnos do otroka v prvih letih življenja onemogo?i razvoj in zorenje razumskih delov možganov, jih okvari in vzpostavlja v njih prevlado škodljivih kemi?nih snovi, kar vse ima za posledico ?lovekovo vseživljenjsko negativno naravnanost do sebe, do drugih in do sveta«.

Posvet o otrokovih koristih je torej tudi posvet o obstoju in razvoju ?loveške družbe kot celote, o novi družbeno-gospodarski paradigmi!

Hvala.