Magnetogram okrogle mize: Vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) okrogle mize, ki je bila 19. novembra 2009 v prostorih Državnega sveta RS.
Vodil jo je vodil mag. Franc Ho?evar.

         mag. Franc Ho?evar: Spoštovani, spoštovani udeleženci današnjega posveta, ki ima naslov vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi, prisr?no pozdravljeni še posebej naš gostitelj predsednik Državnega sveta gospod Kav?i?, in vsi organizatorji tega dogodka kot je Center nevladnih organizacij, Slovenska filantropija in seveda Zveza prijateljev mladine. Vsem, še posebno referentom, uvodni?arjem zahvala za sodelovanje pri tem strokovnem dogodku oziroma okrogli mizi, ki naj bi nekatera vprašanja ponovno odprla pa jih mogo?e postavila na pravo mesto. Današnja okrogla miza ima poseben namen. Ponovno naj bi razmislili o aktivnostih in u?inkih, ki jih je dala konvencija ZN o otrokovih pravicah in osnovno vprašanje je ali smo dovolj storili, da naj bi bilo še vedno veliko otrok, tako v Sloveniji kot v svetu v maltretiranju, trpelo zaradi kršitev njihovih temeljnih ?lovekovih pravic in otrokovih pravic še posebej. Konvencija je imela kot veste vsi ob sprejemanju, pa tudi sedaj ima široko na?elno podporo v mednarodni skupnosti in mnoge države so sprejele ukrepe za njihovo uresni?evanje in predvsem tudi za njihovo udejanjanje. Slovenija je ravno tako med temi državami in še vedno nam ostaja v ospredju vprašanje, ali je to udejanjanje zadosti u?inkovito in dosledno glede na pri?akovanja, ki si jih je zastavila ta konvencija. Moramo pa? tudi ugotoviti, da vse do takrat ko bodo otroci trpeli pomanjkanja, deležni slabega ravnanja, zanemarjanja s strani staršev pa tudi njihovih skrbnikov, takrat kadar bodo telesno kaznovani ali psihi?no trpin?eni ali celo bili žrtve spolnih zlorab, otroške prostitucije, pornografije in neprimernega obravnavanja v medijih in v mnogih drugih oblikah, ki rušijo integriteto otroka in njegovo dostojanstvo. Vse do takrat bodo potrebne okrogle mize in dejanja, in recimo da je današnji dogodek drobec v teh naporih. To vprašanje otrokovih pravic in uresni?evanje dvajsetletne resolucije ZN moramo vsakodnevno, neprestano spremljati, opozarjati in tudi zahtevati. Zahtevati u?inkovito izvajanje in to v vseh okoljih in na vseh ravneh. Tako strokovne institucije kot civilna iniciativa in civilna družba kot državne institucije, zavodi, centri za socialno delo, mediji. Vsi ti se morajo aktivno vklju?evati v ta program in odgovorno ravnati kadar gre za kršenje temeljnih otrokovih in s tem tudi temeljnih ?loveških pravic. Koristi otroka morajo biti glavno vodilo in ne v korist staršu niti ne sorodniku, še manj koristi strokovnjakov, koristi institucij ali koristi profitno naravnanega medija. Ravno tako ne morejo biti otroci uporabljeni ali pa koriš?eni za politi?ni prestiž takšne ali druga?ne politi?ne opcije. Komisar Sveta Evrope za ?lovekove pravice je nedavnem posvetu v zgornji dvorani, Thomas Hammarberg, opozoril na štiri osnovna na?ela, ki so postavljena v ospredje kot na?ela konvencije o otrokovih pravicah. To je pravica do življenja in razvoja, pravica do nediskriminacije, pravica do sodelovanja ter na?elo otrokovih koristi kot glavno vodilo pri vseh dejavnostih in odlo?itvah. In to ?etrto na?elo, s tem da nikakor ne mislim da so ostala bolj pomembna, je tudi vodilo današnje okrogle mize, to je otrokove koristi. ?e bi dosledno sledili omenjenemu na?elu, bi verjetno marsikatero zadevo druga?e organizirali in druga?e izvajali. ?e predvidevamo kot temeljno izhodiš?e otrokovo korist potem imamo tudi danes o marsi?em se pogovarjat. Nam odraslim se v?asih zdi, da poznamo koristi otroka, ne da  bi otroka o tem povprašali. Res je da so oni dobili svoje mesto, marsikje, v raznih postopkih, v razreševanju raznih odnosov in konfliktov, otroci imajo možnost povedat s kom bi radi živeli ob razvezi in na kakšen na?in uresni?evali svoje dostojanstvo, kakšni naj bodo ti izteki in kljub temu je njihov položaj tak, da njihove želje in pri?akovanja, ravno v teh relacijah niso spoštovani in da mnogokrat nimajo nobenih koristi o urejanju teh odnosov. Odlo?no bo treba nekaj storiti in se predolgo trajajo?imi postopki, kjer so pretežno otroci dogovoriti, kaj in kako presekati v?asih za?arani krog iz katerega otroci pa tudi z našo pomo?jo, ob skrbnikih in starših ne najdemo pravo pot za razreševanje. Zveza prijateljev mladine ima odprto linijo zbiranja teh tudi preko TOMA teh težav in zagat, tudi preko TOMA, TOM telefona, ki je na razpolago. Ta je dokaj zanesljiv orientir prikazovanja in beleženja stisk ter tudi poskušanja reševanja otrok. Ti sporo?ajo, da jim je mnogokrat dolg?as, da je v njihovih družinah nasilje, da so starši alkoholiki, da se starša prepirata komu bolj pripada otrok itn. Od teh skoraj 50 tiso? klicev je res da manj takih vendar so med njimi nekaj tiso?e takih, ki opozarjajo na resno stisko, tudi na spolno nasilje, na psihi?no trpin?enje in na druge zadeve. Bistveno pri vseh teh stikih in kontaktih v 50 tiso? primerih je pa to, da je zaznati v mnogih primerih, so samo oni, njihove samopodobe, osamljenost in strah. ?e je kaj slabo potem je to seveda to. Tukaj seveda se pojavlja velik obseg drog, alkoholizma tudi že med otroci, zasledimo tudi mnogo klicev za pomo?, ko se otrok sprašuje ali mu je še smisel živeti, skratka opozorilo o samomoru. Stvari so nekateri trendi so, gredo navzgor, žal tudi slabi, in ?e bomo mi se danes vsaj nekoliko dogovorili kako in kaj pristopati, ker ste tukaj ljudje, ki problematiko dobro poznate, in imate za sabo tudi organizacije, ki so aktivne, tako državne institucije z oblastjo in ekipami kot civilna družba, ki imate v razvejani mreži vrsto kontaktov in stikov z okoljem, v katerem zaznavate te probleme. To naj bi bilo kot za?etek in izhodiš?e za prvega govornika v okviru tega programa, bi prosil predsednika Državnega sveta gospoda magistra Blaža Kav?i?a. Ostale soorganizatorje pa lepo prosim, da zasedejo prostor na tem omizju in kasneje tudi gospoda Kav?i?a, da vodimo ta današnji pogovor za okroglo mizo o vprašanjih uveljavljanja otrokovih pravicah. Prosim, ostali pa prosim da se mi pridružite, to se pravi gospod Gornik, Anica Mikuž, Oštic in …

Mag. Blaž Kav?i?: Spoštovani predsedujo?i današnji okrogli mizi, spoštovani udeleženci, referenti, gospe in gospodje, dovolite mi da vas prijazno pozdravim v svojem osebnem imenu, v imenu Državnega sveta v naši dvorani. Da so otroci naše najve?je bogastvo se sicer kaj hitro vsaj na verbalni ravni strinjamo vsi starši in politiki, v resnici pa je v pojmu otroštva toliko teme kot svetlobe, enaka mera sre?e in trpljenja. Letos mineva 20 let od pomembnih dogodkov, za?eli so padati okovi od sovjetskega režima v vzhodni Evropi, sprejeta je bila konvencija združenih narodov o otrokovih pravicah. Takrat so namre? svetovni voditelji sklenili, da otroci potrebujejo posebno konvencijo namenjeno izklju?no njim, saj so prav otroci tisti, ki potrebujejo posebno skrb in zaš?ito. Voditelji so želeli zagotoviti priznanje sveta, da imajo tudi otroci ?lovekove pravice. No to konvencijo je podpisala tudi Slovenija. Pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne, bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodiš?a, upravni organi, zakonodajna telesa, morajo biti otrokove koristi glavno vodilo, dolo?a ta konvencija v tretjem ?lenu. Prav pojem otrokovih koristi naslovna tem današnjega posveta, je zagotovo eno najbolj pomembnih na?el konvencije, ki se v razli?nih kontekstih ponavlja še v številnih drugih ?lenih tega dokumenta. Konvencija zagotavlja varstvo otrok na osnovi niza državljanskih, politi?nih, ekonomskih, družbenih in kulturnih pravic. Temelji na na?elih nediskriminacije, otrokovega najboljšega interesa, pravice do življenja, preživetja, razvoja ter na na?elu upoštevanja otrokovih stališ?. Konvencija je spodbudila ustanovitev odbora za pravice otroka, ki ga sestavlja deset strokovnjakov, in ki skrbi za izvajanje nekih dolo?il. Obenem so države podpisnice za?ele z institucijonalizacijo varuha otrokovih pravic, vendar je med državami podpisnicami do danes le 20 takih, ki imajo varuha otrokovih pravic. V Sloveniji imamo namestnika varuha ?lovekovih pravic, ki poleg socialne varnosti obravnava tudi podro?je otrokovih pravic. V okviru konvencije o otrokovih pravicah sta bila leta 2000 sprejeta še dva opcijska protokola h konvenciji, in sicer O vklju?evanju otrok v oborožene spopade in O prodaji otrok otroški prostituciji in otroški pornografiji. Slovenija ni ratificirala nobenega od teh dveh protokolov in je ta naloga še pred nami. Zaš?ita otrokovih pravic je zapisana tudi v Ustavi RS, 54. ?len dolo?a, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati in vzgajati otroke. V 56. ?lenu je še posebej poudarjeno, da otroci uživajo ?lovekove pravice ter posebno varstvo in skrb v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim in drugim izkoriš?anjem in zlorabljanjem. Slovenija bo s sprejetjem novega družinskega zakonika prepovedala tudi telesno kaznovanje otroka. Ta prepoved ne bo zavezovala le staršev temve? tudi druge osebe, rejnike, skrbnike in državne institucije ali organe kot so vrtci, šole, krizni centri. Ta zakon bo skupaj z že sprejetim zakonom o prepre?evanju nasilja v družini ter kazenskim zakonikom zaokrožil celovito skrb in namero, da Slovenija s pravnimi sredstvi zaš?iti otroka pred vsemi oblikami nasilja. Vendarle pa žal danes, kljub dvajsetletnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, veliko otrok ne uživa pravic, ki bi morale biti zanje celo nekaj samoumevnega. Že brez kakršnihkoli dolo?il konvencije tudi v Sloveniji, zato je pomembno da o tem v javnosti odkriti spregovorimo. In prav Državni svet je mesto za takšne razprave. Pod okriljem Državnega sveta so v preteklih letih že potekale vrste posvetov in javnih razprav, naj posebej omenim posvet z naslovom Kako narediti to državo varno za otroke, ki je bil namenjen soo?enju strokovne in ostale javnosti z naraš?anjem nasilja nad otroki v razli?nih okoljih. Zelo odmeven je bil tudi posvet na temo Ali je Slovenija otrokom prijazna država. Posebno pozornost smo namenili razpravi o pogojih za soustvarjanje kvalitetnega rejništva, ve? posvetov je bilo namenjenih tudi tematiki otrok z motnjami v razvoju. V zadnjih letih si v Državnem svetu RS prizadevamo za sprejem zakonodaje, ki bo varovala in š?itila otroke v postopkih dokazovanja in kaznovanja pri nasilnih primerih, pri primerih nasilnih dejanj ter v postopkih razveze staršev o ?emer smo izdali zbornik razprav s posveta z naslovom Otrok v vrtincu odlo?itev institucij. Spoštovani, želim da bi današnji posvet z referati in razpravami podal veliko koristnih predlogov in priporo?il za izboljšanje položaja otrok in mladostnikov v Sloveniji, saj kot je izjavil slavni poljski pedagog Janus Korczak na za?etku 20. stoletja »Otrok ne šele bo ?lovek, je ?lovek.« To pomeni da družba v otroku ne sme videti le nekega zamegljenega družbenega jutri, materiala za obnovo naroda temve? jo mora skrbeti otrokov interes danes. Družbeni jutri je še kako odvisen od tega kako družba ravna z otroki in koliko v njih vlaga danes. Sedanjost otrok je v tem smislu obenem že tudi njihova prihodnost. V to me je prepri?alo tudi sporo?ilo dragocenega novega znanstvenega dela s podro?ja znanosti o možganih avtorice Margot Sunderland in kot pravi v predgovoru prevoda dela profesor Štrukelj, neprijazen odnos do otroka v prvih letih življenja onemogo?i razvoj in zorenje razumskih delov možganov in jih okvari in vzpostavlja v njih prevlado škodljivih kemi?nih snovi kar vse ima za posledico ?lovekovo vseživljenjsko negativno naravnanost do sebe, do drugih in do sveta. Posvet o otrokovih koristih je torej tudi posvet o obstoju in razvoju ?loveške družbe kot celote, posvet o novi družbeno gospodarski paradigmi. Hvala.

mag. Franc Ho?evar: Predsednik, hvala lepa za tehten prispevek k današnjemu posvetu. Prosil bi za misli, da jih pove kot za?etek v današnjo razpravo predsednica Slovenske filantropije, dr. Anico Mikuš Kos.

dr. Anica Mikuš Kos: Hvala. Dobro jutro vsem. Moram re?i mene zares veseli, da sedimo tukaj vlada in nevlada, mislim da je to zelo koristno. Kaže da se podobne zamisli porajajo na raznih koncih Slovenije, na primer v Slovenski filantropiji se pogovarjamo z uradom varuhinje ?lovekovih pravic za en podoben dogodek, kjer bi razpravljali o vlogi nevladnih organizacij in prostovoljstva pri varovanju ?lovekovih pravi, to mimogrede. Kar zadeva odnos med vladnimi in nevladnimi, oziroma med državnimi in nevladnimi organizacijami pri varovanju ?lovekovih pravic, se zavedamo tega kar stalno poudarja Zoran Pavlovi?, da je varovanje otrokovih pravic stvar države in ne drugih entitet ali pa teles, vendar pa moramo re?i, da imajo nevladne organizacije pri tem izredno pomembno vlogo. Prva je vloga tistega ki ugotavlja, odkriva, opozarja, sporo?a, lobira, protestira, apelira, skratka vloga socialnega aktivizma, ki opozarja tiste, ki odlo?ajo, na to da je treba nekaj ukreniti. Drugi slop dejavnosti, ali pa pomembnosti delovanja nevladnih organizacij pri varovanju otrokovih pravic pa je v tem, da te organizacije kompenzirajo veliko kršitev otrokovih pravic in njihovih psiholoških u?inkov na otroka. Recimo o vplivi revš?ine, ki je dejansko zaradi neenakosti, zaradi izredno slabih razvojnih pogojev za otroka, je kršitev otrokovih pravic v marsikaterem pomenu. Nevladne organizacije tukaj poskušajo od rde?ega križa to odlo?bo tistih ki nudijo psihosocialno pomo? kondenzirat tisto ?esar otrok ne dobi, ?esar mu država ne zagotavlja, je to ?esar ne dobi v družini. Dalje, usposabljajo otroke za to da se potegujejo za svoje pravice. Številni programi, šolski, o otrokovih pravicah, kjer se implementira koncept ozaveš?anje v šole med otroke, je marsikdaj ali pa najve?krat dejavnost nevladnih organizacij. Skratka, nevladne organizacije v nekem smislu delujejo kot življenjski korektiv številnim kršitvam otrokovih pravic in moram re?i za mene, ki delujem na specifi?nem podro?ju zlasti na podro?ju prizadetih od vojn in ekstremnih razmer, ne samo vojnih tudi ekstremnih socialnih razmer, in moram re?i a veste to stvari prihajajo skupaj, situacija v Sloveniji in situacija na Kosovu pri dolo?enem segmentu populacije pravzaprav so problemi kar podobni. Pri tem se nekako se mi zdi, da je pomen teh nevladnih organizacij, še zlasti velik, ?eprav na drugi strani to ve?krat omenjam, je ?loveku kar nerodno, ker ga je sram govorit o otrokovih pravicah v teh skrajnih, v okoliš?inah skrajnih kršitev otrokovih pravic. Jaz sem pogosto v tej situaciji, moram re?i da se tako po?utim. No in zlasti je to pomembno takrat ko so kršene otrokove pravice do življenja in razvoja, tiste ki hvala bogu niso predmet naše razprave, ker pravzaprav je to pri nas redek pojav, ampak kakorkoli nevladne organizacije so tem bolj pomembne se mi zdi, ?im hujša je situacija in resni?no upam da bo to naše sre?anje prispevalo k plodnejšem sodelovanju, ker ?isto pošteno povedano ta odnos država nevladne organizacije je, ?e malo pretiravam in uporabim angleško metaforo love-hate odnos, v?asih smo v prijateljstvu, v?asih se pa zelo sovražimo. Takrat ko mislimo, da resni?no država ne stori ni?esar ne stori dovolj in mislim da je v ob?em interesu vseh, od otrok do nas, da so ti odnosi ?im bolj sodelujo?i in produktivni. Hvala.

mag. Franc Ho?evar: Ne morem se upreti, da ne bi se malo vklju?il in podaljšal to misel o nevladnih organizacijah. Jaz imam vendarle ob?utek da postajajo vedno mo?nejši in odlo?ilnejši dejavnik ravno tam, kjer so problemi in krivice najve?ji, in da postaja to zelo resna pred parlamentarna oblika demokracije, ki posega že v nepravilnosti uradne politike, in misli da je to prav in da je to pomembno dopolnilo parlamentarne skupine ipd. To pot verjetno vse nevladne organizacije sledijo in seveda druga stvar pa je, da nekdo mora zagotoviti pogoj za njihovo delovanje. Recimo popolnoma nevzdržno je da dvanajst let že delamo zakon o prostovoljstvu. Popolnoma je neodgovorno. Ki je lahko klju?ni dokument za organiziranje, delovanje in razporeditev recimo teh sil nevladnega sektorja za delovanje. Jasno, da ima to v rokah država in podajajo si ta zakon iz predala v predala. Ampak ne bi, me je že prijelo recimo kaj je instrument za to podro?je. Prosil bi predsednika Unicefa, gospoda Mirana Boštica, da nas ogovori in sporo?i svoj pogled.

MIRAN BOŠTIC: Spoštovani, dober dan. Pozdravljam predsednika Državnega sveta mag. Kav?i?a in ostale prisotne. Upam, da se dobro slišimo. Torej, pozdravljam vas v imenu nacionalnega odbora Unicef Slovenija. Kot vsi dobro veste, je naš osnovni cilj in primarna dejavnost v okviru ZN pa? skrb za zaš?ito otrok in njihovih pravic v državah v razvoju, torej tam, kjer je ta pomo? najbolj potrebna in kjer otroci dnevno umirajo tudi zaradi bolezni, ki so zlahka ozdravljive in pred vsemi stvarmi, ki jih v vsakodnevnem življenju ogrožajo. Vendar kot predstavnik slovenskega odbora imam prav tako in pravico in dolžnost nekako še posebej v tem ?asu, ko tretjina slovenskih gospodinjstev si ne more privoš?iti enotedenskega dopusta, v ?asih, ko 75 % Slovencev živi z manj kot 500 evrov na družinskega ?lana na mesec in po vseh kazalcih, ki kažejo da se bo ta socialna stiska, ekonomska kriza nadaljevala in da bo potrebno po raziskavah deset let, da se vrnemo na leto 2007, kar se ti?e socialnega položaja slovenskega otroka. Mislim, da je zelo pomembno da po svojih mo?eh in na podro?jih, kjer lahko se tudi Unicef vklju?i kot aktiven faktor v slovenskem podro?ju. Torej, naša naloga ni zgolj humanitarna dejavnost, ampak je tudi in v Sloveniji predvsem zagovorništvo otrokovih pravic. Vse te dejanja vse te možnosti pa seveda ne smejo ostati le ?rta, tako kot konvencija o otrokovih pravicah mora biti implementirana in mora biti implementirana sistematsko, globalno, z to?no jasno vizijo in v okvirih ?asovnih, ki jih je možno potem tudi spremljati in ugotavljati ali smo na tej svoji poti uspešni ali ne. Zelo podoben bom rekel, kot je v zdravstvu preventiva pa kurativa, besede ?rke marsikaj prinesejo. Ko pa je treba to implementirati sploh v lokalno okolje pa vse preve?krat naletimo na ovire, ki nam prvi? jemljejo ?as, drugi? pa jemljejo ?e ne direktno življenj otrok v Sloveniji pa jemljejo seveda tisto, kar je otrokom najbolj pomembno in najbolj dragoceno. In prav iz tega vidika jaz pozdravljam današnje sre?anje, posvetovanje, kjer lahko nevladne organizacije sodelujejo. Sam sem sicer mnenja, da civilna iniciativa in pobuda je mo?nejša takrat, kadar inštitucije na vseh nivojih v državi ne delujejo tako, kot bi bilo potrebno in da takrat seveda se med pobudniki civilne iniciative se pojavi najve? potrebe, da se v to vklju?ujejo. Jaz upam, da temu ne bo ve? tako, da bodo taki posveti pomagali, da dejansko ta akcijski na?rt uresni?imo in da si ta cilj v sodelovanju. Jaz mislim, da tukaj moramo izbrati unijo, si dolo?iti zelo jasne cilje, konkretne cilje in roke, v katerih jih bomo izvedli in potem s skupnimi mo?mi to dose?i. Hvala zaenkrat.

mag. Franc Ho?evar: Hvala lepa predsedniku Unicefa. Prej sem pozabil zaprositi Liano Kal?ino, predsednico nacionalnega odbora pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, da poskuša, ?eprav vem, da bo to zelo težko, narediti sintezo današnjega pogovora in tiste najbolj, bi rekel, izpostavljene vsebine, kot naša nadaljnja zaveza in da potem na koncu skušamo to sprejeti kot nek izhodiš?no priporo?ilo vsem za delovanje v prihodnje. Bo šlo, Liana? Saj sem ti že prej povedal, ampak sedaj sem še ostale obvestil, da je to tvoja naloga, sva se dogovorila ne, dobro. Prosil bi še predsednika Centra nevladnih organizacij Slovenije, direktorja ne predsednika, Jožeta Gornika, da se pridruži temu uvodnemu razmišljanju.

JOŽE GORNIK: Najlepša hvala. Saj nazivi niso tako pomembni, bolj važno je, da delamo, bi rekel. Spoštovani vsi prisotni. Pravilno je, da se ne dobivamo samo takrat, ko je potrebno gasiti požare in takrat ko samo rešujemo stvari, ampak, da se dobimo tudi kdaj prej, vmes in da se dejansko pogovorimo o tem, kaj lahko še naredimo skupaj za to, da bomo boljši v vseh ozirih. Otroci so razli?ni in razli?ne smo tudi nevladen organizacije, ne samo tiste ki podpiramo današnji posvet, ampak vse tiste, ki dejansko podpirajo uveljavljene konvencije o otrokovih pravicah, da se uveljavi tudi v praksi. Rad bi izpostavil vse tiste organizacije, ki se ukvarjajo in v ospredje postavljajo temeljne ?lovekove pravice posebno še pravice tistih, ki sami ne morejo zagovarjati sebe, ampak jih dejansko mora nekdo drug, tako kot je tudi v primeru otrok. Nevladne organizacije lahko naredimo ogromno na vseh podro?jih in prav je, da se nas kot civilno družbo tudi bolj sliši. Ravno zaradi tega posveti in vse naše aktivnosti ne smejo biti usmerjeni samo v tisto temeljno delovanje in trud, ampak tudi v razglašanje kaj je narobe, kje je narobe in kaj lahko postorimo. Otroci in mladi morajo imeti dostop do informacij in pri tem bi lahko nevladne organizacije pomagamo, predvsem tudi v tej preventivni vlogi, da dejansko jim posredujemo informacije, povemo kaj lahko naredijo, kje se lahko vklju?ijo, na kakšne na?ine lahko vstopajo. Enako vidim veliko vlogo nevladnih organizacij tudi pri uveljavljanju certifikata družini prijazno podjetje in seveda uveljavljanje pravic otrok ravno z njihovim vstopanjem. Mislim, da bomo tudi v prihodnje podpirali razli?ne pobude nevladnih organizacij, da se podro?je pravic otrok kar se da u?inkovito ureja, še posebno tudi, da bomo z našimi pravniki pomagali ravno pri zakonu, ki ga je gospod Ho?evar že omenil, da bomo dejansko imeli potem tudi kakšne zakonske osnove za lažje delovanje, za uveljavljanje tudi kakšnih socialnih pravic posameznikov, ki se ukvarjajo s tem podro?jem. Verjamem seveda, da se da še veliko postoriti in da se moramo prizadevati, da postavimo ravno koristi otrok v ospredje, ravno zaradi tega da bomo imeli potem, da bodo imeli otroci dobro izhodiš?e za naprej. Kot nas je pozval že gospod Ho?evar, moramo vsak po svojih mo?eh narediti vse, da delujemo v korist otrok, zato bi zaklju?il s to mislijo, zato da bomo lahko šli ?im prej na delo, da je potrebno postaviti vlogo socialnega optimizma, kot ga je opredelila gospa Kos kot tisto naše temeljno vodilo nevladnih organizacij.

mag. Franc Ho?evar:Hvala lepa. Res sem zelo vesel, da so med nami tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Najprej bo nam spregovorila mag. Anja Vodi?ar, za tem pa še dr. Anja Kopa?. Zdaj seveda, ?e Anja Kopa? je tukaj. Ni? No, boste pa vi namesto nje še kaj dodali, zanimivo bi bilo pa slišati, ?eprav ni nosilni urad za zakon o prostovoljstvu, kaj ministrstvo za delo o tem misli glede na to, da je bilo v prejšnjih fazah dvakrat ponovno pa ni? ve? nosilec tega zakona.

mag. Anja Vodi?ar: Hvala lepa. Spoštovani predsednik Državnega sveta, cenjeni gostje, dovolite mi, da najprej opravi?im odsotnost našega ministra dr. Ivana Svetlika, ki je danes v Stockholmu na sve?ani obeležitvi te pomembne obletnice konvencije o otrokovih pravicah. Spoštovanje ?lovekovih pravic je temeljno vodilo razvite družbe, ki sprejema raznolikost in demokrati?nost. Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, ki jo je generalna skupš?ina OZN sprejela novembra 1989 je Slovenija sprejela z aktom o ratifikaciji, pomembno pa je da je posebno zaš?ito in varstvo otrok Slovenija vklju?ila tudi v svojo ustavo. S pravnimi normami je država dolžna otrokom zagotoviti posebno varstvo pred ekonomskim, socialnim, telesnim in duševnim in drugim izkoriš?anjem in zlorabami. Slovenija kot podpisnica konvencije je dolžna nuditi posebno varstvo tudi tistim otrokom in mladim osebam za katere starši ne skrbijo oziroma ki staršev nimajo ali so brez ustrezne družinske oskrbe. Dvajsetletnica obletnice konvencije je pomemben zgodovinski mejnik, je priložnost, da se kriti?no ozremo skozi obdobje dveh desetletij in se vprašamo, kaj smo v Sloveniji storili dobro predvsem pa kaj moramo in kaj lahko izboljšamo. Gre namre? za uveljavljanje standardov zaš?ite, varstva in kakovostnega razvoja naše mlade generacije. Na posebnem zasedanju generalne skupš?ine OZN maja 2002 so državniki in predstavniki vlad sprejeli dokument Svet po meri otrok. Zaklju?en dokument vklju?uje tudi deklaracijo, poro?ilo o napredku in akcijski na?rt za zaš?ito in razvoj otrok v 21. stoletju. V skladu z njim je Slovenija sprejela program za otroke in mladino do leta 2016, s katerim želimo uresni?iti svoje obveznosti do mlade generacije. Pri tem imam v mislih zlasti ukrepe države, ki pomenijo dvig kakovosti življenja otrok, ve? možnosti izbire, aktivno participacijo in vzpostavljanje enakih možnosti. Lansko leto smo z veliko pomo?jo nevladnih organizacij sprejeli zakon o prepre?evanju nasilja v družini, ki s svojimi dolo?bami še posebej dodatno varuje otroke, ki odraš?ajo v nasilnih odnosih ter jih obenem tudi š?iti pred tolikokrat videnim nepotrebnemu medijskemu zlorabljanju. V tem ?asu pa na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve usklajujemo tudi predlog družinskega zakonika, ki prav tako posebej izpostavlja zaš?ito in koristi otrok. Vprašanja uveljavljanja otrokovih koristi so vprašanja, ki bi si jih morali zastavljati mi odrasli, in naša dolžnost je da zaš?ito otrok jemljemo z vso skrbnostjo ter da smo pri svojem delu dosledni in odgovorni. Sporo?ilo, ki ga mora država dati v vsakem postopku, kjer je udeležen otrok mora biti jasno. Zaš?ita otroka in varovanje njegovih koristi sta temeljno vodilo, da pa bomo na vseh podro?jih resni?no uspešni je potrebno sodelovanje vseh državnih institucij kot tudi akterjev civilne družbe. Dovolite mi, da se ob tej priložnosti posebej zahvalim vsem vam, ki pomembno vplivate, da postajajo otrokove pravice temeljna civilizacijska norma. To je pomembno poslanstvo, zato hvala vsem in vsakemu posebej.

mag. Franc Ho?evar: Hvala lepa. Se zahvaljujem za skrb ministrstva za to resolucijo. Vmes sedaj sledi slavnostni del, vesel sem seveda, glede na to da govorimo o otrocih, mogo?e bi bilo prav da bi že prej o tem razmišljali, da bi bili aktivni udeleženci razprave, bodo pa ?e ne druga?e vsaj polepšali naš pogovor na zahtevno temo, ki je namenjena njim. Zato nas bodo otroci skupaj z mentorjem glasbene šole Franca Šturma pripravili kratek kulturni program. Med nami je Jure Pavšek, ki bo zaigral od Fernanda Carullija Allegro in še Orientalski ples na kitaro, zatem pa gospa, gospodi?na Živa Kesi? in njena mentorica, ker je njena kolegica zbolela na flavti program Mozarta in še nekaj drugih glasbenih del, prosim najprej za Jureta da nastopi.

Kitarski nastop.

Jure hvala lepa. Zahvala velja tudi njegovemu mentorju, ki z njim že nekaj ?asa dela gospodu Ratimiru Zeki?u, tudi njemu en aplavz prosim. Tako kot sem rekel, sedaj nam bo pa duo flavt Živa Kesi?, ravno tako iz te glasbene šole, in ker je njena partnerica v duetu zbolela ji bo pomagala njena mentorica, ki se ji dvakrat zahvaljujemo kot mentorici in seveda ker bo nadomestila v duetu njeno kolegico, lepo prosim. Mentorica je Kristina Premrov. Prosim.

Nastop dua flavt.

Najlepša hvala obema, pa prosim, verjetno se tudi drugi strinjate, da preneseta pozdrave njej, ki je zbolela in seveda, da ji zaželimo ?im hitrejše okrevanje. To je bil naš vmesni slavnostni del, sedaj pa prihajamo na strokovni del, kot vidite iz programa imajo svoje prispevke odli?ni strokovnjaki, poznavalci tega podro?ja na visoki, znanstveni, neopore?no strokovni ravni s svetovno perspektivo znanosti tega podro?ja in seveda tudi tisti ki so se, ali pa se dnevno sre?ujejo s to problematiko na najbolj kruti na?in. Izbor teh referentov se mi zdi da je odli?en, je tako širok in prav da bo v tem medsebojni miselni povezanosti zanesljivo dal nov produkt in v pomo? za razmislek nam vsem, ki delamo vsakodnevno v teh civilno družbenih in tudi drugih organizacijah. Mogo?e pa bo celo kakšen napotek prav prišel tudi državnim institucijam, ?e se recimo na kratko apostrofiram misli gospoda Munca, ki ste jih prebrali v Oni. Ste jo? No ?e ste, kaj ?em komentirat ampak mislim da bomo kaj slišali tudi o današnji razpravi, marsikakšna korekcija v sistemu je potrebna, njemu verjamem  preprosto ker je živel s tem problemom tako da prosim. Najprej bi prosil gospo Alenko Šelih, je profesorica, ?lanica akademije, ona bo govorila o konvencijah otrokovih pravic dvajset let pozneje. Prosim lepo.

prof. dr. Alenka Šelih: Hvala lepa, gospod predsedujo?i, spoštovane gospe in gospodje, spoštovane udeleženke in udeleženci. Uvodoma naj re?em, da imam nekako vtis, da sta tukaj skoraj dve okrogli mizi, eno smo pravkar slišali. Te prispevki, ki smo jih slišali so bili mnogo ve?, kot samo vljudnosten pozdrav nekemu posvetu, ampak je vsak od njih povedal marsikaj, kar bi bilo mogo?e uporabiti na okrogli mizi. Moj prispevek je bil res predviden ne za zelo kratko predavanje tukaj iz katedra ampak kot prispevek za okroglo mizo in ga bom na ta na?in tudi prenašala. Izjemno me veseli to moram priznati, da je predsednik Državnega sveta v svojem nagovoru omenil ?loveka, ki je mislim eden tistih, ki je prvi spregovoril v imenu otroka, in je tudi s svojim osebnim zgledom pokazal kaj pomeni biti zagovornik otroka. To je poljski zdravnik Janus Korczak. Janus Korczak je v dvajsetih letih prvi govoril o tem, da ima otrok pravico do ljubezni in do spoštovanja. In najbrž ni naklju?je da je bila Poljska tista, ki je v dvajsetih letih predlagala sprejem deklaracije o otrokovih pravicah, torej neobveznega dokumenta OZN o otrokovih pravicah in da je bila tudi Poljska tista, ki je leta 1979 predlagala konvencijo o otrokovih pravicah v Generalni skupš?ini OZN. Postopek sam je tekel zelo po?asi in zelo dolgo, ker je bila zamisel o tem, da bi tudi otroci imeli svoje pravice zelo nova, zelo nenavadna bi rekla, najbrž vsaj iz dveh razlogov. Prvi razlog je bil ta, da so od sprejetja splošne deklaracije o ?lovekovih pravicah leta 1948 šteli ?lovekove pravice kot nek enoten korpus in se zato ni zdelo potrebno da bi posebej obravnavali tudi otrokove pravice. Drugi verjetno vsebinsko bolj pomembnejši moment pa je bil, da je konvencija o otrokovih pravicah predvidela tudi nekatere pravice, ki so se zdele samoumevne, toda mnoge med njimi, ki se niso zdele prav ni? samoumevne in to so bile zlasti politi?ne in državljanske pravice, ki so tudi še danes tisti del tega korpusa, ki je najbolj diskutabilen, v katerem odrasli najve? dvomimo in ki bi ga odrasli najraje tudi sami nekako urejevali in omejevali. ?e pogledamo po dvajsetih letih na konvencijo o otrokovih pravicah in na njen u?inek, potem je mislim da kljub vsem dvomom, ki so obstajali pri njeni pripravi, sprejemanju in kon?no sprejetju, treba re?i da je danes ne le splošno sprejeta, ampak da šteje na mednarodno pravni ravni za tisti dokument, ki najbolje opolnomo?uje, kot se sodobno re?e, s tem prevajam besedo empowerment, otroka in njegov položaj v družbi. To kar je ta konvencija prinesla je to da je bil otrok v njej prvikrat opredeljen kot subjekt pravic. Ta zelo paternalisti?ni odnos do otroka, ki seveda je del nekega odraš?anja ali pa del njegovega položaja, ko se spreminja od povsem nemo?nega k vedno, k tistemu ki ima vedno ve? mo?i in vedenja. Ta drug pogled iz tega paternalisti?nega stališ?a, kjer je bil otrok objekt pravic in predmet zaš?ite in varstva v položaj ko je postal subjekt pravic, to se pravi oseba ki ima svoje lastne pravice in ji je treba ne le omogo?iti teh pravic, ampak tudi poslušati njegovo mnenje. To izhodiš?e konvencije je nedvomno bistveno spremenilo položaj otroka tako v pravnem kot v dejanskem pogledu, ne le v nerazvitih državah, kjer je položaj seveda druga?en ampak zlasti tudi v razvitih, kjer je bil ta paternalisti?ni odnos do otrok zelo zelo zna?ilen za ves ?as kolikor ga pa? pomnimo o razvoju otroka. Mogo?e še posebej v ?asu pod konca 19. stoletja dalje, ko je bila ta zaš?itniška zakonodaja tudi za otroke izredno mo?no poudarjena. Drugo pomembno izhodiš?e je tako imenovani otrokov najboljši interes, njegova dobrobit, ki mora biti glavno merilo vseh ukrepov odraslih ki so povezani z otrokom. Ne gre torej za to kako odrasli vidi položaj in pa interes otroka, ampak se v bistvu mora odrasli ki o tem odlo?a vživeti v njegov položaj, otrokov položaj in njegovo vlogo. To je seveda iz temeljev druga?en pogled kot tisti, ki smo ga bili vajeni dotlej. Kon?no bi kot tretjo zna?ilnost ali pa pomembno sestavino konvencije omenila odbor za varstvo otrokovih pravic, ki vzpostavlja nadzor nad zagotavljanjem in uresni?evanjem otrokovih pravic v posameznih nacionalnih sistemih. In deluje torej na nivoju konvencije, države so dolžne dajati poro?ila temu odboru o uresni?evanju posameznih dolo?b konvencije in odbor daje mnenje, torej povratno informacijo, mnenje o tem. Spo?etka tako je mogo?e razbrati iz literature so bila ta mnenja odbora relativno zadržana, nekoliko ?e smem re?i boje?a, morda tudi nekoliko negotova, z leti pa so postala zelo, pa so prvi? ?lani odbora in njihove službe našli neka skupna merila po katerih presojajo ta poro?ila in tudi skupen imenovalec kako odgovarjati na posamezna poro?ila in ta mnenja odbora so postala bistveno bolj vsebinska, bistveno bolj kako bi rekla ve? aktivisti?na, skratka zagovorniška in zahtevna do držav ki poro?ajo. Kar zadeva ta mnenja in pa poro?ila ki jih je Slovenija tam predložila, ima Slovenija kar nekaj dolgov, ki so s poro?ili in mnenji povezana. Naj omenim samo dvoje in se bom na to še obrnila, obravnavanje in zagotavljanje otrokovih pravic romskim otrokom, velja pa v bistvu za vse manjšine, in pa posebej izpostavljena med drugim saj so še druge stvari, inkluzija otrok, vklju?evanje otrok s posebnimi potrebami. Konvencija je mednarodno pravni dokument in seveda je najpomembnejše so pravzaprav poti njenega uresni?evanja. Te poti njenega uresni?evanja so tako pravne poti na mednarodni ravni in seveda na nacionalni ravni, kjer se konvencija bodisi lahko uporablja vsaj neposredno ampak predvsem se uresni?uje v konkretni zakonodaji na posameznih podro?jih. Danes smo slišali denimo družinski zakonik, je zakonik ki bo v precejšni meri opredelil položaj otrok in seveda pomeni tudi realizacijo zahtev, standardov, ki jih postavlja ta konvencija na nacionalni ravni. Kar zadeva konkretne probleme, ki jih izpostavljajo na mednarodni ravni, tam je treba re?i da je bilo v preteklem desetletju ali dveh ogromno dela vloženega za to da bi uredili tako po pravni plati kot tudi po dejanski plati položaj otrok v oboroženih konfliktih, na mednarodni ravni. Drugo takšno podro?je kjer se je, s katerim se je mogo?e videti, da so se ukvarjali na mednarodni ravni je otroško delo, otroška prostitucija, spolna izkoriš?anje in trgovina z otroki, položaj otrok beguncev, telesno kaznovanje. Posebej poudarjajo da ni bilo doslej posve?ene dovolj pozornosti eni polovici otrok, pozabljeni polovici, dekletom torej deklicam. In seveda kot problem ki se javlja zelo akutno v nekaterih okoljih je revš?ina oziroma lakota. ?e pogledamo doma?o raven in varstvo pravic otrok tudi z vidika konvencije, potem je gotovo treba ugotoviti in lahko ugotovimo, da se kar zadeva zakonodajno raven po?asi uveljavlja druga?en pristop in druga?en pogled, pogled ki v ve?ji meri obravnava otroka kot subjekta pravic. To je mogo?e razbrati, ?e bi analizirali položaj otroka, denimo položaj otroka v postopkih pred državnimi organi, zlasti v postopkih, socialno varstvenih postopkih centrov za socialno delo, kako so se pove?evale otrokove pravice, možnost izražanja mnenja, možnost biti zastopan, možnost biti slišan, pravica do pritožbe ipd. v teh recimo dvajsetih letih. To ni bila samo posledica konvencije, ampak tudi posledica konvencije. Ko poslušam in sledim razpravam o družinskem zakoniku pa se vendarle sprašujem, ali ne bi bil v Sloveniji na mestu, kar zadeva zakonodajno raven, tudi razmislek o tem da bi v zvezi z položajem otrok sprejeli in varstvo njihovih pravic podobno kot poznajo to Nemci in tudi drugi, poseben zakon, ki bi bil koncentriran samo na položaj otrok in na njegova posami?na podro?ja na katerih se on pojavlja kot subjekt ali pa pravic ali pa obveznosti. Dejstvo je, da bi takšen zakon, ?e bi za njega bil posluh, otroka postavil v središ?e pozornosti in bi bila optika, skozi katero bi obravnavali otroka, druga?na, kot pa, ?e ga gledamo skozi optiko posameznih zakonov tudi družinskega, kazenskega pa ne vem še drugih socialno varstvenih zakonov. Kar zadeva moje ožje podro?je mi dovolite, da povem, kar se ti?e kazenskega postopka in kot sem prej omenila teh socialno varstvenih postopkov, to je nedvomno, da gre za pove?ano varstvo, pove?an boljši pravni položaj otrok in tudi mladostnikov gotovo v zadnjih desetih, petnajstih, dvajsetih letih. ?eprav sem pravnik pa nisem eden tistih, ki bi sodil, da je s sprejetjem zakonodaje stvar rešena, takrat se navadno problemi šele za?nejo. In poseben problem je uresni?evanje te zakonodaje, ki je sprejeta. O tem, moram re?i, da nimamo podatkov in to kar bi bilo v Sloveniji nujno potrebno je analiza uresni?evanja otrokovih pravic na vseh podro?jih, torej ne toliko pravni in njihov pravni položaj, ?eprav to je tudi najbrž en del, ampak zlasti kako se v vsakdanjem življenju pri posameznem otroku v razli?nih situacijah te pravice, ki mu jih zakonodaja daje tudi resni?no uresni?ujejo. Med posameznimi problemi, posebnimi problemi, ki se mi zdi da so v Sloveniji ta hip akutni in ki bi se jih morala, ki bi jih bilo potrebno reševati, saj se sproti rešuje ampak vendar so ali pa so postali akutni, mi dovolite da omenim tele. Vprašanje revš?ine, kot sem omenila, je bila že ena okrogla mize sem imela v mislih tudi to stališ?e. Vprašanje revš?ine je takšno, razslojevanje, posebej se mi zdi, da bi bilo potrebno obravnavati položaj otrok s posebnimi potrebami in med temi, ker pa? to posebej poznam, pa ne samo zato, ker mislim, da je res tistih z motnjo v duševnem razvoju, ker mislim da so posebej, da se nahajajo v posebej ranljivem položaju. Ne bom rekla, da so diskriminirani, ampak, da se nahajajo v posebej ranljivem položaju in kon?no otroci razli?nih manjšin med njimi pa zlasti otroci Romov. S tem kratkim pogledom na to, na nekaj izbranih vprašanj, mi dovolite, da zaklju?im. Hvala lepa.

mag. Franc Ho?evar: Spoštovana profesorica, hvala za dokaj dobro izhodiš?e. Tisti del bi se dal celo operacionalizirati, ki govori osredoto?eno na otroka, kot izhodiš?e ne. Verjetno pa bi bila tudi funkcija civilne družbe zlasti pa vladnih institucij tukaj klju?nega pomena. Hvala. Naslednja bo spregovorila Vijolica Neubauer, govorila pa bo o izzivih na podro?ju oblikovanja in uveljavljanja mednarodnih standardov varovanja otrokovih pravic. Prosim.

Vijolica Neubauer: Hvala lepa. Dovolite mi najprej, da vse organizatorje tega današnjega posveta v Državnem zboru in udeležence tega posveta pozdravim in se zahvalim za to, da mi je bila dana priložnost, da tudi sama prispevam k razmišljanjem, ki naj bi vodila do tega, da bi prepoznali, kaj so nadaljnji izzivi in prioritete, ki jih tudi v Sloveniji moramo na ustrezen na?in vklju?iti v nadaljnje delo za prizadevanja za polno uresni?evanje otrokovih pravic in predvsem za udejanjanje otrokovih koristi, s ?imer se država, civilna družba, družina in vsi mi kot posameznice in posamezniki odzivamo na njihove potrebe, interese in koristi. Pred vami govorim kot ?lanica pogodbenega telesa OZN, ki nadzira izvajanje ene druge konvencije, in sicer Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in naj danes povem, da letos ne sledimo samo dvajsetletnice od sprejetja konvencije o otrokovih pravicah v Generalni skupš?ini, ampak tudi trideset let konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacij žensk. Tudi ta konvencija se je, podobno kot pri pripravi konvencije o otrokovih pravicah, oblikovala zaradi tega, ker se je pokazalo, da so drugi mednarodno pravni dokumenti s podro?ja ?lovekovih pravic, torej starejši bratje in sestre, teh dveh konvencijah preve? zanemarjali ?lovekove pravice oziroma omejitve, ki so jih ženske imele ob uživanju ?lovekovih pravic na podlagi na?ela enakosti z moškimi. Podobno je bilo tudi pri otrokovih pravicah. Pri tem odboru, ki mu med drugim tudi predsedujem, sem bila lansko leto izbrana za tako imenovano oficirko za zvezo med odboroma, ki nadzira uresni?evanje standardov in idealov konvencije odprave vseh oblik diskriminacije žensk in konvencije o otrokovih pravicah. Zakaj? Zaradi tega, ker sem sama bila pogosto pobudnica razprave o izzivih, s katerimi se oba odbora sre?ujeta pri svojem zelo dinami?nem oblikovanju razlag, interpretacij dolo?b obeh konvencij pri katerih pogosto tr?ita, celo v nasprotujo?e si pojasnila od obveznosti držav po posameznih dolo?bah teh konvencij. Bila sem tudi kar nekajkrat že kot neodvisna mednarodna strokovnjakinja povabljena s strani Unicefa na njihove posvete o tem, kako lahko napredek pri doseganju enakosti spolov prispeva k boljšemu uresni?evanju otrokovih pravic in kako lahko boljše uresni?evanje otrokovih pravic prispeva k hitrejšemu opolnomo?enju žensk in odpravljanju diskriminacije žensk. Pogosto tedaj v okolju, v družinah, kjer ženske niso imele možnosti seznaniti se s svojimi pravicami, se pravi osveš?eni otroci in otroci, ki so danes deležni boljšega razumevanja ?lovekovih pravic in tudi jasnih pravic tistih, ki lahko matere, sestre ali druge ženske sorodnice v družini opozarjajo na to, da so žrtve kršitev ?lovekovih pravic žensk. Tako sem sodelovala tudi pri pripravi smernic za vklju?itev vidika enakosti spolov v pregled in reforme zakonodaj, ki bi u?inkoviteje varovale otrokove pravice in pravico žensk do nediskriminacije zaradi spola in vseh drugih njihovih osebnih okoliš?in. Ko danes na nek na?in praznujemo dvajsetletnico in tridesetletnico teh pomembnih mejnikov, in še eno opcijskega protokola h konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki je pomemben mo?an instrument v rokah žensk tedaj, ko so kršene njihove ?lovekove pravice. Pravzaprav ne vem, ali lahko praznujemo ali je to zgolj trenutek za to, da izprašamo svojo vest in da izprašamo tiste, ki sedijo v institucijah, ki predstavljajo nas državljane in državljanke v naši državi in drugod po svetu, kako je mogo?e, da po dvajsetih oziroma po tridesetih letih, namesto da bi otroci in ženske praznovali pravice, ki jih imajo in praznovali svoja življenja, umirajo preden bi jim bile te pravice zagotovljene. Otroci umirajo, preden postanejo odrasli in ženske umirajo, preden bi tem otrokom lahko zagotovile varnejše okolje in zavetje. Oboji umirajo iz pogosto popolnoma prepri?ljivih vzrokov smrti, tudi v Sloveniji. Jaz sem, ko so me povabili k sodelovanju, rekla, da bi želela govoriti o izzivih, s katerimi se sre?ujemo vsa pogodbena telesa v Ženevi, ko razpravljamo o tem, kako svoje lastno delo, ko spremljamo uresni?evanje obveznosti s strani držav pogodbenicah po konvencijah o ?lovekovih pravicah, ko za razlago posameznih dolo?b, standardov in idealov teh konvencij pravzaprav interpretiramo konvencije na na?in, da ostajajo živi mednarodnopravni instrumenti s podro?ja ?lovekovih pravic in da se lahko v njih najdejo tudi tiste pravice oziroma na nek na?in tiste kršitve ?lovekovih pravic, o katerih te konvencije na primer nimajo niti besede, tako na primer Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, se nikjer v tej konvenciji ne pojavi beseda nasilje nad ženskami, nikjer v tej konvenciji se ne pojavi beseda pohabljanje ženskih spolovil ipd. vendar smo s svojimi splošnimi priporo?ili in odlo?itvami sprejetih v okviru pritožbenih postopkov, ki jih omogo?a opcijski protokol dodali tej konvenciji ta sodoben, dinami?en vidik razumevanja napredka in razvoja ?lovekovih pravic na mednarodni ravni. Zato smo, ko se pogosto sre?amo neodvisni mednarodni strokovnjaki in strokovnjakinje iz razli?nih pogodbenih teles, prepoznali tudi, kje so tista sti?iš?a, ko bi lahko vsaka od konvencij s podro?ja ?lovekovih pravic krepila doseganje standardov in idealov drugih konvencij in kako bi lahko na primer prepoved diskriminacije po spolu postala integralni del uresni?evanja obveznosti po vseh drugih konvencijah, tudi ko gre za konvencijo o otrokovih pravicah. Tako na nacionalni ravni, kot tudi gledano globalno smo predolgo verjeli da so ženske homogena skupina in tudi danes otroke obravnavamo pogosto kot homogeno skupino in celo kar je najbolj narobe, ženske in otroke obravnavamo kot najbolj ranljivo družbeno skupino. Ne ženske ne otroci niso ranljiva družbena skupina ampak so dejavni akterji razvoja naše družbe. Ranljivi postanejo tedaj kadar zaradi tega ker pripadajo neki dolo?eni družbeni skupini ali zaradi tega ker se znajdejo v neki dolo?eni situaciji postane njihovo tveganje, da jim bodo kršene pravice toliko ve?je. In zato tudi na?elo, da ni mogo?e z enakimi ukrepi in enakimi pristopi odgovarjati in odpravljati razlikovanj, diskriminacije, podrejenosti otrok v družbi ali žensk v družbi na enak na?in ko pa vendarle ne vse ženske ne vsi otroci nimajo enakih izhodiš?nih položajev. In neenakih izhodiš?nih položajev ne moremo obravnavati z enakimi ukrepi. Torej ta razvoj je sedaj privedel do tega da smo odbora za odpravo diskriminacije žensk in odbor za otrokove pravice, prepoznali neke štiri klju?ne to?ke izzivov, na katere smo dolžni strokovnjakinje in strokovnjaki, ki smo bili izvoljeni v te odbore odgovoriti ali vsaj za?eti poglobljeno razpravo in pustit zanamcem, ki bodo izvoljeni v ta odbor v bodo?e, da nadaljujejo razmišljanja v naslednji smeri. Prvi?, ugotovili smo da pogosto priporo?ila odbora za otrokove pravice, ki so povezana v zvezi z neustreznim sledenjem na?elu otrokovim koristim v državah pogodbenicah pogosto tr?ijo ob na?elo enakosti ne glede na spol, pogosto tr?ijo ob temeljno na?elo konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, torej nediskriminiranosti ženske zaradi njenega spola. Tak poseben primer zelo aktualen, dokaj svež primer obravnave poro?il Francije. Mi smo imeli pred odborom za odpravo diskriminacije žensk individualno pritožbo nevladnih organizacij oziroma zagovornic nekaterih žensk iz Francije, ki so se pritožile, da Francija še vedno krši njihovo pravico do enakosti pri prenosu svojega dekliškega priimka na otroka in dejansko Francija je do leta 2002 imela zakon, ki je jasno dolo?al, da otrok dobi o?etov družinski priimek. Ko so odpravili ta zakon so sedaj omogo?ili da se starša zdaj dogovorita o tem kateri priimek bosta ob rojstvu otroka dala otroku, vendar v primeru ko ne pride do konsenza imajo o?etje veto na to in se avtomati?no otroku da o?etov priimek. Pri tem smo se vprašali kako je to mogo?e, da potem ko je v državi bilo toliko pritožb in toliko primerov pred francoskimi sodiš?i, ko so ženske pogosto tudi h?ere mater, ki so bile kot posredne žrtve diskriminacije zahtevale spremembo svojega priimka, ker so nosile o?etov priimek tudi v primeru ko so postale sirote zaradi tega ker je o?e, ki je bil nasilen ubil svojo mater in sodiš?a niso dovolila, da spremeni priimek tako da bi uporabila dekliški priimek matere. Francija je recimo zagovarjala pred odborom za otrokove pravice da je to zaradi otrokovih koristi, da bistveno kar sledi je da je otrok ko je rojen takoj ustrezno registriran, da mu je dano osebno ime in priimek, s katerim se lahko registrira v vseh uradnih registrih in tako pridobi vse tiste pravice, ki iz tega izhajajo. Vendar smo mi rekli, da je to mogo?e dose?i tudi na na?in, ne da bi diskriminirali ženske, ki v Franciji še naprej razen tistih, ki po letu 2002, skladno v dogovoru s svojim partnerjem, o?etom svojega otroka, smejo dati otroku svoj priimek, uživajo to pravico. Potem so podobni primeri pri odlo?anju o tem kje naj otrok živi po razvezi. V mnogih državah poznajo ureditev ko otrok je sicer dodeljen v skrbništvo materi, za to da so zagotovljeni redni stiki z o?etom, zakonodaja prepoveduje svobodno gibanj materi. Mati z otrokom pogosto ne more zapustiti okolja v katerem ima stalno bivališ?e, ne more se odlo?it za svoje poklicne in študijske izzive za to da bi odšla nekam drugam z otrokom in to spet vse zaradi sledenja na?elu otrokovih koristi in ob popolnoma enakih situacijah, ki jih obravnavata odbor za otrokove pravice ali naš odbor za odpravo diskriminacije žensk. Odbora ocenjujeta razli?no ravnanje držav v takih primerih. Naslednja zelo težka tema s katero se moramo spopasti so tradicionalne in kulturne vrednote, ki jih države uporabljajo kot izgovor za svojo pasivnost v zvezi s tako imenovanimi tradicionalnimi škodljivimi praksami. Tukaj mislim na pohabljanje ženskih spolovil, na zgodnje poroke, na vsiljene poroke, na umore v imenu ?asti, na prisilno hranjenje za to da deklice ?im prej pridobijo težo, ki je zaželena s strani starejših moških da se lahko revne družine v nekaterih koncih sveta znebijo la?nih ust in dajo svojo mladoletno deklico potem ko jo dovolj zredijo za partnerico oziroma spolno sužnjo odraslim moškim. Obstajajo države in skupnosti in kulturne skupine na svetu, kjer moški ?lani družine posilijo sestro, h?erko ali ne?akinjo, zato da bi bila ?im prej godba za nudenje spolnih uslug odraslih moških v skupnosti, in ker so prepri?ani in verjamejo, da je taka izkušnja s strani ?loveka iz družine, ki jo ima vendarle rad in v katerega zaupajo manj bole?a kot da bi bile posiljene s strani neznanih moških. V zvezi s temi tradicionalnimi in kulturnimi praksami smo že za januar ob pomo?i Unicefa, ki bo organiziral posebno razpravo dveh ožjih delovnih skupin obeh odborov in to skupino vodim jaz, se odlo?ili da bosta odbora pripravila skupno splošno priporo?ilo, ki bosta izvila, iztrgala tovrstne prakse iz konteksta tradicionalnih in kulturnih škodljivih praks in ozna?ila taka ravnanja kot hudo obliko nasilja nad deklicami in ženskami. In menimo da bo s tem, ko bosta odbora pridobila ve?jo mo? pri obravnavanju tovrstnih hudih kršitev ?lovekovih pravic deklic in žensk. Naslednji izziv je sploh pove?anje vpliva odborov, ki nadzirata konvencijo, ki nadzirata uresni?evanje obveznosti držav pogodbenic, ki so jih prevzele z ratifikacijo teh dveh konvencij. Odbor za odpravo diskriminacije žensk je pred desetimi leti, ko je bil sprejet opcijski protokol, ki je podelil mandat temu odboru, da deluje kot pritožbeno telo, že dosegel nek korak krepitve svojega vpliva, ko gre za domnevne kršitve obveznosti s strani držav pogodbenic konvencije in opcijskega protokola ali pa zato da lahko opravlja preiskave ne da bi o tem dobil neka sporo?ila s strani žensk ali skupin žensk iz držav pogodbenic, lahko se odlo?i za preiskavo zgolj tedaj ko dobi zanesljive podatke, da v neki državi dopuš?ajo sistemati?ne in grobe kršitve ?lovekovih pravic žensk. Opcijski protokol h konvenciji otrokovih pravic je sedanja nova pot za okrepitev tega mednarodnega inštrumenta pri varstvu otrokovih pravic. Slovenija je imela pomembno vlogo pri tem, ko je ustvarjala podporo in krepila krog enako misle?ih držav, ki so podprle odlo?itev da se za?ne priprava in oblikovanje tovrstnega opcijskega protokola h konvenciji o otrokovih pravicah. ?etrta vrzel je bila danes že omenjena in hvaležna sem profesor Šelih, da jo je omenila. Oba odbora, pa tudi vsi drugi odbori, ki nadzirajo izvajanje konvencij s podro?ja ?lovekovih pravic ugotavljajo da ?eprav je prišlo do pomembnega napredka pri uskladitvi nacionalnih zakonodaj z standardi in ideali konvencij, obstaja velika vrzel med zakonskimi dolo?bami, normami v državah pogodbenicah in uresni?evanjem teh dolo?b. In to kar ugotavljamo danes zlasti za Evropo, odbori ugotavljamo da se ta vrzel v Evropi pove?uje. Pove?uje se zato ker otrokove pravice in enakost spolov odprava tudi najbolj prikritih pojavnih oblik diskriminacije žensk, niso na seznamu najpomembnejših prioritet držav, tudi ne danes, ko se morajo države soo?ati z novimi izzivi in tudi z dediš?ino preteklih odzivov, na primer v odzivih na sedanjo ekonomsko in finan?no krizo. Zato bom zaklju?ila svoj prispevek k tej razpravi, da po dvajsetih letih od sprejetja te konvencije, po razmeroma dolgem obdobju od kar je Slovenija njena pogodbenica in tudi pogodbenica obeh protokolov k tej konvenciji, je pravzaprav nedopustno da življenja otrok, ki jih ta konvencija varuje, so se v Sloveniji že prevesila v tisto starostno obdobje, ko otroci niso ve? varovani s strani te konvencije, ker so postali odrasli v tem ?asu pa so se zgodile nepopravljive posledice na te otroke. Za to spet pozivam vse nas, da tisto, kar lahko storimo individualno in tisto, kar lahko storimo individualno kot del nekih institucij, storimo najve? za to, da se pospeši uresni?evanje te konvencije v Sloveniji, storimo najve?, da bo Slovenija ostala glasnica in zagovornica otrokovih pravic in ?lovekovih pravic žensk tako regionalno kot globalno in da storimo najve?, da odrasli ne bomo odlo?ali v imenu otrok in zanje, ampak v sodelovanju z otroci in z njimi. Hvala lepa. 

mag. Franc Ho?evar: Hvala lepa. Naslednji je gospod Tone Dol?i? - Koristi otroka skozi obravnavane pobude pri Varuhu ?lovekovih pravic. Prosim.

Tone Dol?i?: Hvala lepa. Bojim se, da bo moj prispevek, predvsem bo krajši, bo pa tudi malo bolj koncentriran na vsebino današnje okrogle mize, bojim se, da za marsikoga preve? pravniško suhoparen, ampak ne morem iz svoje kože. Prispevek sicer izhaja iz vsakodnevnih zahtev, ki jih dobivamo pri varuhu ?lovekovih pravic, naj vendar Varuh nekaj ukrene, naj nekaj spremeni, naj popravi dolo?ene odlo?itve oziroma naj vpliva na organe, ki so pristojni za odlo?anje da bodo sprejeli druga?ne odlo?itve. Verjetno vsi veste, da Varuh te možnosti nima, Varuh nima ?arobne pali?ice in tudi ni nadrejen drugim organom, ki so pristojni v skladu z našo zakonodajo. Zato je varuhovo delo pravzaprav skoncentrirano na opozorila in na priporo?ila, pri ?emer seveda so najbolj pomembni argumenti, s katerimi uspemo utemeljiti dolo?eno priporo?ilo oziroma dolo?en predlog za spremembo morebitne slabe prakse. In mislim, da tudi upoštevajo? to izhodiš?e, je treba govoriti o potrebi po posebnem varuhu otrokovih pravic, ki se nekako vsake toliko ?asa pojavi, razprava je široka, burna, potem pa spet zamre in tako dalje. Danes smo že slišali koliko držav ima posebnega varuha, vemo tudi koliko držav ga nima, takšen je primer pri nas. In tudi države, ki imajo posebnega varuha, se ukvarjajo s problemom prepoznavnosti varuha. Torej, ali otroci, katerim je poseben varuh namenjen, sploh vedo zanj. Ko smo imeli v septembru konferenco v evropski mreži otroških ombudsmanov, so Francozi, ki imajo že od leta 2001 posebnega mediater mu sicer re?ejo, posebno institucijo za varstvo otrokovih pravic, z anketo ugotovili, da samo 10 -12 % otrok ve za to institucijo. Na žalost so Francozi v letošnjem letu sprejeli, po moji oceni, katastrofalno odlo?itev, da se posebni varuh v Franciji ukine in da se bo priklju?il k temu splošnemu varuhu, ki sicer tudi obstaja. Zdi se mi, da je to korak nazaj in tudi slab signal za vse tiste države, v katerih se tovrstne razprave odpirajo, oziroma kjer razmišljamo o tem ali bi morebiti vendarle vzpostavili posebno institucijo za varstvo otrokovih pravic. Dokler te institucije ni, varuh ?lovekovih pravic opravlja te naloge na na?in, katerega predstavi vsako leto tudi v letnem poro?ilu in en del teh naših nalog, ste danes lahko tudi prejeli oziroma videli v biltenu, ki smo ga izdali ravno v nekako po?astitev dvajsete obletnice konvencije. Ta bilten je nekakšen poskus približanja problematike, s katero se varuh ukvarja, mladim, zato je tudi ve?ina problemov, ki so sicer v naših letnih poro?ilih ali pa še bodo povzetih, iz podro?ja šolstva, kajti mislimo, da ravno na tem podro?ju lahko najlažje vzpostavimo ta neposreden stik z otroki. Toliko za uvod, sedaj pa se bom skoncentriral na prispevek, ki sem ga pripravil in ga prebral.
Torej konvencija ZN o otrokovih pravicah je po svoji vsebini nekakšna magna karta ali pa ustava otrokovih pravic in dolo?a upoštevanje otrokovih pravic kot eno temeljnih na?el, na katerih naj sloni uresni?evanje otrokovih pravic v vsakodnevni praksi. Ker je najve?ja korist otrok nedefiniran pravni standard, se ga v zakonodajni praksi razli?nih držav, tudi že na mednarodnem nivoju že ve?krat poskušalo podrobneje opredeliti, vendar pa, to je pa moja osebna ocena, na sre?o vedno neuspešno. Namre? vsaka podrobnejša opredelitev otrokovih koristi, ki so v vsakem konkretnem primeru lahko zelo razli?ne, bi lahko pomenila zoževanje temeljnega na?ela konvencije, ne pa njegovega utrjevanja in širjenja, kar pomeni, da bi se spremenila v svoje nasprotje. Najve?je koristi otroka namre? ni mogo?e vnaprej dolo?iti in postaviti v nek predal?ek, da jo bomo lahko uporabili ob primerni priliki, temve? je treba otrokovo korist vedno potrebno ugotavljati v vsakem posami?nem primeru, ko odlo?amo o njegovih pravicah, in seveda tudi, kadar odlo?amo o njegovih dolžnostih. Vsakršna podobna ureditev oziroma definicija otrokove koristi bi se zato spremenila, kot sem že poudaril, v svoje nasprotje, zožila bi njegovo razumevanje le na iskanje znakov v naprej postavljene definicije. Pri varuhu ugotavljamo, da pristojni organi, ko odlo?ajo o otrokovih pravicah, še vedno prepogosto zanemarijo svojo obveznost, da bi jim bila otrokova korist pri tem glavno vodilo. Zato se v obrazložitvah svojih odlo?itev pogosto zapletajo v razlage odnosov, ki so sicer pomembne za utemeljitev odlo?itev oziroma odlo?be tega organa, ni pa mogo?e iz njih ugotoviti kako je bila, ali je sploh bila upoštevana otrokova korist. Vse takšne odlo?itve državnih organov so seveda zato sporne in mislim, da so tudi izpodbojne, saj jih v najpomembnejšem delu niti ni mogo?e preizkusiti, kot pravimo temu pravniki. Temu vprašanju bi zato morali nameniti ve? pozornosti tudi vsi organi, ki odlo?ajo o pritožbah in o drugih pravnih sredstvih. Po drugi strani pa nas upoštevanje vodila otrokovih koristi lahko postavi tudi pred zelo težko dilemo, kaj naj stori državni organ oziroma javni uslužbenec, ki mora v skladu z ustavnimi zadevami o pravni državi svoje odlo?itve opreti na zakonske odlo?be pa ob obravnavi konkretnega primera ugotovi, da bi upoštevanje otrokovih koristi narekovalo druga?no odlo?itev, ki formalno ne bo ustrezno utemeljena, sledila pa bo enemu od temeljnih na?el konvencije torej najve?ji koristi otroka. Vemo namre?, da se konvencija uporablja neposredno, obenem pa njenih na?el vendarle ni mogo?e enostavno uporabiti kot edino pravno podlago, ki bi vse druge pravne podlage enostavno izklju?evala. Upoštevajo? tudi na?elo pravi?nosti, bi morda v takšnih primerih lahko upravi?ili nespoštovanje kogentnih pravnih pravil ali njihovo širšo, ali pa široko interpretacijo, vendar bi na ta na?in zlahka zašli na podro?je arbitrarnosti odlo?anja. Zato domnevna otrokova korist pri odlo?anju o njegovih pravicah ne sme biti izklju?na oziroma edina pravna, temve? je lahko le vodilo, ki ob presoji vseh konkretnih okoliš?in narekuje dolo?eno, v pozitivnem pravu utemeljeno odlo?itev. Takšno izhodiš?e pa zahteva, predvsem od zakonodajalca, da pripravi vseh predpisov, ki urejajo otrokove pravice posebej pozorno opredeli pravne podlage za posamezno pravico, ki bodo organom odlo?anja kasneje omogo?ile primeren manevrski prostor za prilagoditev odlo?itve konkretnim okoliš?inam. Te odgovornosti ni mogo?e prepuš?ati izvršilnim organom niti organom sodne veje oblasti, ampak to odgovornost mora prevzeti zakonodajalec. Varuh v okviru svojih pristojnosti ne mora zahtevati spremembe sprejetih odlo?itev pristojnih organov, lahko pa opozarja na elemente oziroma okoliš?ine, ki so pri odlo?anju pogosto prezrte, premalo upoštevane ali pa je premalo utemeljen njihov pomen. Zato bi morali vsi organi odlo?anja o otrokovih pravicah njegovo korist posebej utemeljiti v vsaki odlo?itvi. Izostanek takšne utemeljitve pa bi moral predstavljati takšno nepravilnost, ki bi imela za posledico ni?nost take odlo?be. Novi družinski zakonik vsekakor predstavlja priložnost, da navedeno tudi pravno uredimo. Hvala lepa.

mag. Franc Ho?evar: Hvala lepa. Sedaj prosim gospoda Zorana Pavlovi?a. Naslov njegove teme je So 20 let kasneje otrokove pravice še vedno dobra ideja? Prosim, gospod doktor.