Magnetogram: Slovenija in uveljavitev zaš?itne klavzule na Primorskem

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 24. marca 2011 v prostorih Državnega sveta RS.

Posvet je povezoval mag. Bogo Šest.
Posvet se je pri?el ob 16.08 uri.

MAG. BOGO ŠEST: Dober dan! Mislim, da lahko za?nemo z današnjim posvetom. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo se zbrali v tako številnem ob?instvu na zasedanju oz. na posvetu obeh civilnih iniciativ, torej civilne iniciative Za Primorsko in civilne iniciative za Kras, na današnji zelo aktualni temi, ki smo jo sprožili že pred ?asom, in sicer temi Slovenija in uveljavitev zaš?itne klavzule na Primorskem. Državni svet je bil torej tako prijazen in seveda spoštljiv do naše pobude, da nam je omogo?il to zasedanje v tem, kakor pravijo, hramu slovenske demokracije, tej hiši in se mu seveda v imenu obeh civilnih iniciativ prav lepo zahvaljujemo. Rad bi vam povedal to, da smo v pripravah na današnji posvet v predhodnih mesecih imeli mnoge aktivnosti, ki so sprožile živahno razpravo in polemiko o tem, kakšen Kras pravzaprav želimo imeti. Zahtevo po zaš?itni klavzuli kraškega obmo?ja v Evropski Uniji sta obe civilni iniciativi zbudili in v razpravo pritegnili celo Ljubljano oz. slovensko vlado, kar se redkokdaj zgodi. Te razprave so se vršile v nekaterih primorskih ob?inah, javnih tribunah, strokovnih sre?anjih pa tja do televizijskih in ?asopisnih poro?anj ter intervjujev. Razprave so bile ves ?as žol?ne, na trenutke izrazito žaljive in diskvalifikatorne, še posebej iz strani nekaterih ob?inskih funkcionarjev in poslovno zainteresiranih subjektov pozidave Krasa. Rde?o nit vseh razprav lahko strnemo v naslednji vprašanji. Kako zaš?ititi kraško pokrajino, da bi vsaj približno ostala takšna, kot jo poznamo danes, vsem v ponos in uživanje njenih neokrnjenih lepot, tako nam kot našim zanamcem in na drugi strani, da ta zaš?ita ne bi pomenila takega nepredušnega zaprtja Krasa, kjer bi bil onemogo?en kakršen koli razvoj, da ne bi nastal tako imenovan kraški Baltistan (?). V razli?no obarvanih pristopih razpravljanj o statusu Krasa se je obema civilnima iniciativama poskušalo podtikati, da le-ti želite ustvariti stati?en rezervat narave in tamkajšnjega prebivalstva, popolno prepoved preseljevanja in priseljevanja tujcev, še posebej Italijanov v tamkajšnje obmo?je. Nasprotniki urejenega prostora in naravne kulturne dediš?ine na Krasu nas prikazujejo kot zadrte ekoteroriste, ki se borijo proti ekonomskemu napredku, proti prodaji in nakupu nepremi?nin, proti novim pozidavam, pozabljajo?, da živimo v Evropi, kjer je osnovna premisa svoboden pretok kapitala ljudi. Obe civilni iniciativi vedno znova in znova odlo?no zavra?ata takšna podtikanja. Absolutno ne nasprotujeta priseljevanju Slovencev in tujcev za tamkajšnje kraje. Zavzemata se za sožitje vseh, tako staroselcev kot prišlekov, vendar za osnovno spoštovanje krajevnih obi?ajev, za ohranitev kraške naravne in kulturne dediš?ine. ?e bomo izbrisali svoje korenine, bomo izbrisali tudi sebe. Tako, kot je dejal Paolo Vizintin, župan Doberdoba, ki nam je vsem lahko za vzgled, samo malo ?ez moramo iti. Primeri pozidave, kot jo zagovarja in udejanja arhitekt Matej Mlja?, v zadnji Mladini si lahko to ogledate, kažejo na popolno nerazumevanje zgoraj povedanega. Rezultat takega razmišljanja so sedanje pozidave na Krasu, izvzemajo? tiste pozidave in prenove obstoje?ih objektov, ki so ohranile kraško zna?ilnost naselij, toda teh je manjšina.
O vsem tem bo danes seveda tekla razprava. Seveda vas prosimo v imenu obeh civilnih iniciativ, da se vzdržimo žalitev, razli?nih nepotrebnih podtikanj in podobnega. Za organiziran potek razprave bomo skrbeli, mislim, jaz, ime mi je Bogo Šest, na moji levi je gospod Božo Novak, koordinator aktivnosti civilne iniciative Za primorsko in na moji desni gospod Robert Rogi?, koordinator aktivnosti civilne iniciative za Kras. Pred samo razpravo nas želi pozdraviti seveda predsednik državnega sveta Republike Slovenije mag. Blaž Kav?i?. Moram vas seveda obvestiti, da se je vljudno opravi?il, ker je resno zadržan in ga bo nadomestila njegova podpredsednica gospa Lidija Jerki?. Prosim, izvolite.

LIDIJA JERKI?: Hvala lepa za besedo. Predsedujo?i, spoštovane udeleženke, udeleženci današnjega posveta, predstavniki civilne iniciative Kras in Za Primorsko, predstavniki drugih civilnih družbenih gibanj ter seveda vsa zainteresirana javnost! Še enkrat tudi z moje strani opravi?ilo predsednika Državnega sveta, ki je žal zadržan, si je pa pravzaprav zelo želel udeležiti se današnjega posveta. Zelo me veseli, da vas lahko pozdravim v teh prostorih slovenskega parlamenta, kjer se sprejemajo najpomembnejše odlo?itve o življenju in prihodnosti (tudi) slovenskega naroda. Tudi Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta se s posveti, kot je današnji, trudi dejansko prispevati h krepitvi kulture vklju?evanja javnosti in omogo?iti prostor izražanja pobud in zahtev civilne družbe. Da je ta slišana in da njen glas seže dovolj mo?no do dolo?evalcev v aferi politike. Zato tudi en del?ek zadovoljstva, da imamo to sfero danes med seboj. Gospoda ministra seveda tud pozdravljam v naši družbi. Civilna družba je nenazadnje tista, ki se odzove in organizira neposredno zaradi težav v nekem okolju in ji lahko zato pri zaznavi problemov tudi najbolj verodostojno zaupamo in verjamemo. V primeru civilne iniciative Kras in pa iniciative Za Primorsko gre brez dvoma za problematiko, ki mo?no presega nivo lokalnega okolja in zadeva vitalni nacionalni interes poselitve našega ozemlja. Zavedati se moramo, da glasovi o zaskrbljenosti ne prihajajo samo iz Primorske in Krasa, ?eprav je tam problem trenutno morda najbolj pere?, temve? opozorila prihajajo tudi severovzhodnega dela Slovenije, z jugovzhodnih obmo?ij in Obsotelja. Vprašanje nacionalnih interesov je treba udejanjati razumno ob upoštevanju na?el dobrososedskih odnosov, interesov slovenskih manjšin v zamejstvu in manjšin v Republiki Sloveniji. Vprašanje ogroženosti Slovencev in slovenskih nacionalnih interesov na Primorskem in na Krasu je potrebno obravnavati s potrebno ob?utljivostjo pa tudi z odlo?nostjo in s posluhom za nacionalne in prostorske razsežnosti tega vprašanja.
V Državnem svetu smo na problematiko Krasa opozorili že ve?krat. Pred tremi leti je bil v teh prostorih organiziran strokovni posvet na temo ohranitve kraške krajine kot razvojne priložnosti Krasa, ki se je osredoto?ala predvsem na problematiko nestrokovne stihijske pozidave kraškega prostora kot posledice slabo pripravljenih prostorskih dokumentov. Takrat, to je bilo leta 2008, smo svetniki v posebnem sklepu med drugim zapisali, da, ?e bi se v bližnji prihodnosti na Krasu res uresni?il velikopotezni projekt obsežnih novih pozidav v obliki satelitskih zaselkov ob kraških vaseh, bi to pomenilo prerazporeditev zasebnega kapitala v skrajno elementarne oblike profitabilnih naložb, ki pa nikakor nebi imele si energijskih u?inkov na lokalni razvoj. Predlagali smo, da bi morali na državni ravni v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi ukrepati in zavarovati Kras kot naravno vrednoto in kulturno krajino. Na to temo smo izdali tudi poseben zbornik. V zvezi s problematiko prekomerne in neutemeljene gradnje na Krasu ter problematiko razprodaje nepremi?nin v obmejnem pasu je Državni svet na pobudo državnega svetnika Jerneja Verbi?a januarja 2010 na vlado, pristojna ministrstva in vladne službe naslovil sedem vprašanj v zvezi s problematiko Krasa. Državne svetnike je zanimalo, v kateri fazi je postopek uvrstitve oz. opisa klasi?nega Krasa na UNESCO-v seznam svetovne dediš?ine in s tem zaš?ita naravnih danosti tega obmo?ja, v kateri fazi postopka je dolo?itev vplivnega obmo?ja Kobilarne Lipica in kako široko podro?je ta razširitev zajema, na kakšnem na?in se izvaja nadzor skladnosti ob?inskih prostorov z veljavno zakonodajo, kakšne so pristojnosti Ministrstva za obrambo s stališ?a obrambe pri izdaji gradbenih dovoljenj v obmejnih obmo?jih, v kakšni meri Republika Slovenija uveljavlja prednostno pravico nakupa nepremi?nin, kmetijskih zemljiš? na obmo?ju Krasa, predvsem na obmejnem obmo?ju, na kakšnem na?in DURS ugotavlja status dav?nega rezidenta in s tem status dav?nega zavezanca v primeru tujcev, ki živijo v Sloveniji, predvsem v obmejnih obmo?jih, delajo pa v tujini, koliko tovrstnih odlo?b o statusu dav?nega rezidenta je bilo od leta 2004 naprej izdanih na obmo?ju Dav?nega urada Koper in Nova Gorica, koliko tujih državljanov je od leta 2004 naprej prijavilo za?asno ali stalno bivališ?e na obmo?ju upravnih enot ob zahodni meji. Odgovori na zastavljena vprašanja so bili zanimivi in naj jih nekaj kar navedem. Stalno ali za?asno prebivališ?e je na zahodni meji v ?asu  od leta 2004 naprej prijavilo 29.005 tujih državljanov. Status dav?nega rezidenta Slovenije je od leta 2004 bil dodeljen sedmim tujcem, ki imajo prebivališ?e v Sloveniji in so zaposleni v tujini. Zavod za varstvo kulturne dediš?ine je bil do aprila lani zavezan pripraviti ustrezno dokumentacijo za vpis Krasa na UNESCO-v seznam svetovne dediš?ine. Vlada je 15. 07. 2010 razglasila robno obmo?je Kobilarne Lipica za kulturni spomenik državnega pomena. Ministrstvo za obrambo z vidikov obrambe pri izdaji gradbenih dovoljenj v obmejnih obmo?jih nima posebnih pristojnosti. Sklad kmetijskih zemljiš? in gozdov je v obdobju 2006-2009 uveljavljal prednostno pravico pri nakupih zemljiš? na obmo?ju Krasa 85-krat uspešno in 8-krat neuspešno, a razpolaga le z omejenimi finan?nimi sredstvi za namen nakupa v skladu z potrjenim letnim finan?nim na?rtom kot predkupni upravi?enec pa je šele na šestem, tj. na zadnjem mestu.
Spoštovani, Evropska Unija je z odprtjem ve?milijonskega tržiš?a res sprostila številne nove možnosti in priložnosti za gospodarski razvoj in sodelovanje, a je kot velika nacionalna tvorba na razli?ne na?ine tudi zaš?itila obstanek majhnih narodov. Ena od takih klavzul je zagotovo 37. ?len pristopne pogodbe k Evropski uniji. Dejstvo je, da po skoraj sedmih letih od vstopa v EU civilne iniciative ugotavljate, da se kot posledica pridružitve EU pospešeno spreminja etni?na struktura prebivalstva na robovih slovenskih meja. ?e je temu res tako, potem mora celotna slovenska strokovna in politi?na srenja strniti vrste in pripraviti dovolj kvalitetno podlago za uveljavitev zaš?itne klavzule. Gre za skupen interes, ki ne dopuš?a naše pregovorne sprtosti ali ljubosumnosti za prestiž. Kot državotvoren narod moramo biti že v tem trenutku vsaj približno sposobni dolgoro?nega pogleda na to, kaj se bo na naših mejah dogajalo ?ez 10, 20 ali 50 let. Glede na to, da gre ve?inoma tudi za demografsko ogrožena obmo?ja, je ve? kot nujna tudi jasna in celovita strategija razvoja vseh naših obmejnih obmo?ij. Ta vsekakor ne more biti prepuš?ena le ob?inam, ?eprav se mnogi župani trudijo po najboljših mo?eh. Naj poudarim, da je posebej nedržavniško, da podro?ja severne Primorske s pomo?jo realizacije povezav ?etrte razvojne osi ne povežemo z osrednjo Slovenijo, ampak prepuš?amo ta podro?ja v gravitacijskem obmo?ju zahodne sosede.
Državni svet je v svojem dosedanjem delovanju že ve?krat izrazil zavzetost za vrednote domoljubja in nacionalne identitete, na?elom trajnostnega razvoja, tako na okoljski kot tudi na socialni ravni, ter izpostavil pomen kakovosti življenja in ?lovekovih pravic. Vsem skupaj naj zato zaželi, da bi tudi današnji posvet prispeval k razjasnitvi pere?ih vprašanj, ki izhajajo iz legitimne pravice in pobude civilne družbe državi, da zaprosi za zaš?itno klavzulo, kot jo omogo?a pristopna pogodba Evropski Uniji. Uspešno delo torej še enkrat. Hvala lepa.

MAG. BOGO ŠEST: Gospe Lidiji Jerki?, podpredsednici Državnega sveta Republike Slovenije se toplo zahvaljujem za njen prispevek. Preden gremo na samo razpravo in uvodni?arja, bi vas želel obvestiti, da so med nami prisotni: akademik Ciril Zlobec, primorski pesnik, znan Slovenec, domoljub, partizan, ki se je boril za osvoboditev Primorske, drugi?, dr. Spomenka Hribar, ki je napisala odmeven ?lanek v Sobotni prilogi Primorska, kdo bo tebe ljubil? V naši sredi pozdravljam toplo tudi ministra za pravosodje Aleša Zalarja in predsednika medresorske komisije, ki se ukvarja ravno s tem vprašanjem, Roka Šteblaja. Seveda pozdravljam v naši sredi nekatere poslance Državnega zbora in posamezne župane, ki so utegnili priti na naš posvet.
Zdaj pa mislim, da lahko preidemo na… In seveda vse vas, jasno. Zdaj pa lahko preidemo na samo razpravo. Prosil bi gospoda Roberta Rogi?a, predsednika civilne iniciative za Kras, da nam poda nekaj uvodnih misli.

ROBERT ROGI?: Hvala za besedo, Bogo. Jaz se bom izognil temu dolgemu pozdravnemu govoru. Bogo vas je že vse skupaj pozdravil. Jaz bi mogo?e samo za za?etek… Eno opravi?ilo sem dolžen, in sicer opravi?il se je akademik Boris Pahor, eden izmed prvih podpisnikov peticije, ki je seveda zadržan, je na poti v Pariz in pozdravlja ta današnji Državni svet in seveda želi dobro delo in pa? uspešne zaklju?ke.
Torej v imenu seveda obeh pobudnic današnjega posveta, obeh civilnih iniciativ, Za Primorsko in za Kras seveda najprej tudi jaz lepo pozdravljam. Želim seveda da bomo konkretni in da bomo neki od tega, kar bomo danes tukaj rekli, tudi realizirali in seveda bom pa? tudi za?el z nekaterimi takimi izto?nicami, zakaj sploh današnji posvet. Torej aktualizacija, javna polemika in medijski odzivi in predvsem medijskimi odzivi (tudi Vlade in državnih organov) v zadnjih treh mesecih so nas, moram povedati, zelo prijetno presenetili, v obeh civilnih iniciativah, saj so vsi ti odzivi pokazali, da je o?itno, da smo v naši državi že predolgo ta problem obmejnega prostora v Sloveniji pometali pod preprogo. Še ve?: ravno v letošnjem letu je problem, ki smo ga seveda prvi? obudili na Krasu, nekako prepoznan in tudi javno izpostavljen še na drugih obmo?jih po Sloveniji in predvsem na Štajerskem in Dolenjskem.
Ne dvomim, da ste iz medijev in naših nastopov ugotovili, zakaj se gre, ampak kljub vsemu, zakaj pravzaprav gre? V bistvu gre za popolnoma strokovno vprašanje in to strokovno vprašanje je ravno na podro?ju, kjer je naša stroka v Sloveniji najbolj podhranjena oz. prakti?no si strokovnjaki iz tega podro?ja govorijo, da te stroke tam ni in da ni prisotna. In to je v bistvu prostorsko na?rtovanje obmejnih ob?in. Ravno nekateri strokovnjaki, ki so tudi danes tukaj prisotni in so v naših vrstah in so s tega podro?ja, so nas v bistvu prijazno podu?ili, da smo prakti?no edina država v Evropi, kjer je to podro?je popolnoma prepuš?eno ob?inam, županom, ob?inskim svetom, torej lokalni politiki. Na Krasu smo se s takimi pojavi prvi? sre?ali in jih opazili nekje v letu 2002, to je tudi nekje izhodiš?no leto, ko se je civilna iniciativa Kras za?ela pojavljati v javnosti. Pobude so se seveda reflektirale v raznoraznih idejah o dirkališ?ih za avtomobile na Krasu, verigah vetrnih elektrarn na kraških gri?kih, velikih regijskim centrih za odpadke v Sežani, do leta 2007, ko smo ravno civilni iniciativi Kras prvi? opozorili na nek nov pristop v gradnji objektov, in sicer na tako imenovano tržno gradnjo za neznane kupce. In seveda na obrobju kraških vasi, na tistem delu, ki mu je bila posve?ena tudi ena izmed sej Državnega sveta oz. tudi eden izmed posvetov, ker je bilo že uvodoma že povedano, torej ohranjanju kraške kulturne krajine. Vse te pobude so dejansko v popolnem konfliktu s sprejetimi razvojnimi usmeritvami Krasa in z že sprejeto in potrjeno potjo v Kraški regijski park, neko posebno kulturno krajino, vpisano v UNESCO-v seznam. Torej na nek na?in je civilni družbi na Krasu bilo kar nekako ponujeno eno zelo lahko delo, in sicer samo to, da je opozarjala na neusklajenost med sprejetimi strategijami za razvoj Krasa in Brkinov na osnovi vseh razvojnih dokumentov, ki jih imamo, in seveda raznimi pobudami investitorjev, ki so bili seveda podprti z raznoraznimi lokalnimi pobudami lokalne politike. Seveda, da se mnoge od teh pobud niso uspele realizirati, gre dejansko pripisati izklju?no pojavljanju in veliki medijski kampanji, ki jo je zganjala civilna družba in seveda tudi gospodarski krizi, ki se je v dolo?enem trenutku nekako tudi na Krasu prepoznala. Da obmejni prostor vsake države, ki meji z bolj razvitimi sosednimi državami, ni prepuš?en trenutni tržni niši, seveda ve?ina evropskih držav to rešuje z raznoraznimi zaš?itnimi ukrepi, skozi ob?inske akte, uredbe, podzakonske akte in seveda tudi z zmožnostjo uvedbe za?asne zaš?itne klavzule. V preteklosti naša država ni prakti?no ni? naredila za zaš?ito in tudi trajnosti razvoj obmejnega prostora. Zato je upravi?ena uvedba zaš?itne klavzule in v tem ?asu vzpostavitev trajne oblike varovanja prostora, okolja, ljudi, kulture, jezika in naroda. V ta namen sta obe civilni iniciativni v januarju letos Vladi posredovali peticijo, pod katero se državljani Slovenije še vedno podpisujejo, poleg že mnogih znanih oseb, akademikov, kulturnikov, strokovnjakov. Nadaljevali smo z delom, s predlogom sprejema deklaracije, ki smo jo seveda najprej poslali vsem primorskim ob?inam, kasneje, pred dvema tednoma pa tudi vsem ob?inam v celotni Sloveniji.
Današnja seja, kateri smo pri?a, torej današnji posvet je v bistvu nadaljevanje za?ete akcije, ki smo jo v januarju tako aktivno za?eli. Gotovo se ne bo kon?ala 1. maja letos, ?eprav je naše nedvoumno sporo?ilo tudi s tega mesta državi, da pri?akujemo od nje, da do 1. maja sprejme katerokoli obliko zaš?itnih ukrepov na podro?ju trga nepremi?nin na Krasu, ampak se bo tudi kasneje nadaljevala s sprejemom trajnih oblik zaš?ite slovenskega obmejnega prostora, vedno z poudarkom na razvoju doma?ega prebivalstva in seveda dobrososedskih odnosov s sosednjimi državami. Hvala lepa.

MAG. BOGO ŠEST: Gospodu Rogi?u hvala lepa. Zdaj nam bojo pa trije strokovnjaki, in sicer dr. Ljubo Lah, dr. Anton Prosen in dr. Ladislav Placer predstavili svoje poglede na to tematiko.
Izvolite.

DR. LJUBO LAH: Spoštovani cenjeni udeleženci današnjega posveta! Današnji posvet v Državnem svetu razumem kot pomo? pri procesu soodlo?anja v zadevi javnega pomena, kot neko ponujeno priložnost, da se omogo?i umirjena javna razprava med politiko na državni in lokalni ravni ter javnostjo oz. civilno družbo na drugi strani. To je pravzaprav neka priložnost, da se o resni?nih problemih prostorskega razvoja spregovori javno, z argumenti in na razumljiv na?in. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da Državni svet ostaja dostopen najširši javnosti in zato pomembno prispeva demokratizaciji družbe. Po drugi strani pa je gostovanje v Državnem svetu mogo?e razumeti tudi kot pomanjkanje možnosti za javne razprave med lokalno politiko in civilno družbo na Krasu. Zlasti v ob?ini Sežana.
V uvodu bi rad poudaril, da se pridružujem vsem tistim, ki menijo, da bi v primeru, da vladna komisija in Vlada Republike Slovenije do 1. maja ne ugotovita problema v povezavi s trgom nepremi?nin, to bil izjemno slab signal in zelo slabo sporo?ilo vsem Primorkam in Primorcem in zlasti Kraševkam in Kraševcem in brez odve?nih fobij in o?itanega nacionalizma lahko ugotovimo, da problem erozije ozemlja zaradi prodaje nepremi?nin zagotovo obstaja in vodi k postopni eroziji nacionalnega teritorija, nacionalne identitete in k eroziji kulturne, jezikovne in krajinske podobe Krasa. Na Krasu posledice teh erozijskih razjed že ob?utimo, iz perspektive Ljubljane pa so verjetno nezaznavne oz. težje zaznavne.
Poudaril bi rad, da je treba Kras zaš?ititi zlasti pred nepremišljenimi posegi v prostor in pred tem, da bi trg nepremi?nin narekoval in dolo?al prostorski razvoj. Problem prostorske degradacije Krasa je eden od tistih, ki se v zadnjem ?asu mo?no izraža in jih je zaznala tudi širša lai?na javnost. Najve? škode smo zadnja desetletja naredili seveda sami sebi s svojo pogoltnostjo, brezbrižnostjo in neznanjem. Nove stanovanjske enote so v zadnjih desetletjih rasle sredi stavbnih parcel, ki so bile pred tem marsikje v enakem obsegu parcele za kmetijsko rabo agrarne površine, pašniki, travniki in tudi vinogradi. Z zidovi obzidane poljske poti so kar naenkrat postale asfaltirane poti v redko poseljene soseske novogradenj. Tipski projekti so bili preneseni iz razli?nih okolij in prilagojeni po volji, okusu in znanju oz. neznanju samo graditeljev.
Na Krasu še vedno ostaja odprto vprašanje organizirane prenove obstoje?ega stavbnega fonda in zlasti prenove neizrabljenega stavbnega fonda v vaseh. Po grobih ocenah, tako kot smo tukaj, v Državnem svetu že ugotavljali, gre za skoraj 20 % vseh stavbnih enot. V vaških jedrih kraške doma?ije propadejo v ?akanju na dobre kupce in ob neustrezni dav?ni politiki. Zaradi neorganiziranosti, neusposobljenosti in pasivnosti lokalne politike do tega problema ostaja prenova zunaj sistema lokalne stanovanjske politike. Prenova stavbnega fonda ostaja prestižnega zna?aja in na tak na?in relativno draga v primerjavi z novogradnjami na novo zaseženih zemljiš?ih, ki pa terjajo seveda tudi novo komunalno infrastrukturo in pove?ujejo stroške njenega vzdrževanja. Gre po mojem mnenju za izrazito nesmotrno prostorsko politiko in ob tem še za neu?inkovito varstvo kmetijskih zemljiš?. Logi?no in v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije bi bilo, da se naselja širijo samo tam, kjer znotraj obsega naselja za to ni ve? možnosti. Vse skupaj zelo slabi razvojne možnosti obmo?ja, zato menimo, da vodilo razvoja ne more biti stremljenje lokalnih oblasti za dodatnim dotokom komunalnega prispevka v ob?inske prora?une, niti na strmenje nepremi?ninskih agentov za velikimi zaslužki pri zemljiških špekulacijah in preprodajah zemljiš?. Njihovo zamegljevanje pojmov je šlo v zadnjem ?asu že tako dale?, da v oglasnih sporo?ilih poimenujejo kraško doma?ijo z »vrstna hiša«, na novo zgrajene ve?stanovanjske stavbe so v njihovem jeziku »individualna gradnja«.
Vemo, da je zaš?itna klavzula lahko le za?asna možnost regulacije trga nepremi?nin na Primorskem. To je lahko najbolj neposredna, seveda ?e jo bomo uspeli uveljaviti. Trajnejše zaš?itne ukrepe je treba uveljaviti na lokalni ravni s sprejetjem ustreznih ob?inskih prostorskih na?rtov in drugih regulativ. Strinjam se s tistimi, ki menijo, da je v vsakem primeru klju?nega pomena politika gospodarjenja in upravljanja s prostorom, ki mora biti restriktivna do gradenj satelitskih naselij in gradenj za trg in mora biti usmerjena v organsko rast naselij, zlasti za potrebe in z vidika lokalnega prebivalstva.
Na posvetu v Državnem svetu smo že v letu 2008 ugotavljali, da ni enotne strategije posegov v prostor, ki bi služila kot vodilo za konkretne prostorske odlo?itve vseh ob?in na obmo?ju Krasa, kar je tudi posledica nesodelovanja pristojnih državnih institucij, ?eprav bi bilo to nujno zaradi zavarovanja posebnega kulturnega, zgodovinskega in okoljskega pomena Krasa. Zato menim, da je obnovitev prizadevanj za vzpostavitev zavarovanega obmo?ja na Krasu edina v tem trenutku realna, edina optimalna in edina tudi dolgoro?na opcija za zagotavljanje ustreznega razvoja obmo?ja in za nadaljnje razvijanje tudi ?ezmejnega sodelovanja. Za kakršnokoli obliko zavarovanja se bomo na Krasu odlo?ili - bodisi pod okriljem UNESCA (npr. z geoparkom) bodisi, da bomo uporabili za izhodiš?e sodoben francoski pogodbeni model, ki nam je bil priporo?en, lahko bomo uporabili lahko novo ali na novo razvili nek lasten model. V vsakem primeru je nujno, da zavarovanje zajema celotni poseljeni prostor Krasa, zlasti vasi. Izvzeta naj bi bila le urbanizirana obmo?ja. Prostor podeželja namre? potrebuje celovito in zaokroženo obravnavo, poseljeni prostor pa predstavlja klju? do upravljanja s prostorom.
Po tem nekoliko daljšem uvodnem pojasnilu bi rad navedel še tisto, kar je klju?no pri mojem prispevku, in sicer razloge, zakaj naj bi v doglednem ?asu ustanovili oz. formirali zavarovano obmo?je na Krasu. Slovenija, kot veste, je podpisnica Evropske krajinske konvencije, ki jo zavezuje, da za svoje izjemne krajine, kar Kras zagotovo in brez dvoma je, izvaja krajinsko politiko, katere cilj so varstvo, upravljanje, na?rtovanje krajine na podlagi sprejemanja posebnih ukrepov. Ob tem ne bom posebej navajal vseh dosedanjih strokovnih študij, opravljenih analiz in državnih dokumentov (npr. programa vladnih resolucijskih projektov do leta 2023 (?) ali pa resolucije v nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (?)), v katerih najdemo številne strokovne argumente in navedbe, da gre za izjemno krajino z mnogimi naravnimi in kulturnimi vrednotami, ki nujno potrebujejo ustrezen akt o zavarovanju in ob tem tudi ustrezen upravljavski na?rt. Ve? o tem bo verjetno povedal tudi dr. Ladislav Placer v nadaljevanju. Pomembno pri tem je, da je mogo?e prek zavarovanja obmo?ja posredno uveljavljati tudi ukrepe za zaš?ito nacionalnih interesov in kulturne identitete, kar naj bi bil cilj tudi uvedbe zaš?itne klavzule za neko prehodno obdobje.
Drugi razlog. V Sloveniji in Krasu smo vsi skupaj v preteklosti vložili oz. potrošili izjemno veliko ?asa, energije in kon?no tudi javnih finan?nih sredstev, tudi evropskih, za prehodne študije, uvajalne in razli?ne vzporedne projekte, ki naj bi privedli do ustreznega upravljanja s prostorom in do varstva dobrin, ki jih ta prostor ima. Naštejmo le nekatere projekte oz. aktivnosti. Spomnil bi vas recimo na projekte, ki so se za?eli že v letu 1996, 1998 – Bahrovi projekti ?ezmejnega sodelovanja (?) pod nazivom Timov kraški regijski park (?). Izbranih in realiziranih je bilo osemnajst malih projektov. V letu 1997 je podjetje Oikos (?) z državnimi sredstvi izdelalo strokovne podlage na?rtu upravljanja kraškega regijskega parka (?). Leta 1996 je bil prvi zagon pilotnega projekta Štanjel-Kras (?) z ustanovitvijo vladnega medresorskega odbora in koordinacijske strukture vodenja projekta. Potem se lahko spomnimo na projekt kolesarske mreže na Krasu s pomenljivim naslovom S kolesom po kraškem parku (?). V letu 1998 je bila organizirana zelo odmevna okrogla miza Zakaj izginja Kraška avtenti?na arhitekturna dediš?ina (?). V letih 1999 oz. do 2003 je prišlo do ponovnega zagona pilotnega projekta Kras s ciljem priprave regionalnega razvojnega progama, tudi kot podlaga za kraški regijski park (?). In seveda rezultat tega projekta je bil tudi skupni Razvojni program 2001-2010, ki je nekako usahnil. In na za?etku tega projekta je bil pa podpisan tale Sporazum o sodelovanju pri ustanovitvi kraškega regijskega parka z letnico 2000 in v toku, v kon?ni fazi so tudi projekti, kot so Kraški okraj (?) oz. aktualen projekt Kras-Carso (?), ki pravzaprav omogo?ajo, da bi vzpostavili zavarovano obmo?je. Kakorkoli, cilji teh projektov so usmerjeni tudi v to smer.
Tretji razlog. Poglavitni namen formiranja zavarovanega obmo?ja naj bi bil izvajanje inovativnih politik regionalnega planiranja s ciljem vsestranskega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, ki jemlje v obzir zlasti varstvo okolja, narave ter kulturne dediš?ine. Naravovarstveni razlogi po mojem mnenju ne bi smeli biti edini in prevladujo?i za zavarovanje Krasa. Prioritetni cilj zavarovanja obmo?ja mora biti zagotavljanje ?im višje kakovosti bivanja lokalnemu prebivalstvu. Z razvijanjem kakovostnega turizma lahko v veliki meri k temu prispevamo. Ob tem bi sporazumna oblika varstva in upravljanja obmo?ja veliko prispevala tudi k odpravi pomislekov o nesprejemljivih omejitvah življenja v zavarovanem obmo?ju. Zavarovanje obmo?ja ne pomeni namre? prepre?evanja razvoja. Živeti v zavarovanem obmo?ju še zdale? ne pomeni življenja Indijancev v rezervatu. S tem v zvezi je bilo v preteklosti izre?enih že veliko demagoških izjav in to pravzaprav ustvarja neko nelagodje.
?etrti razlog za formiranje zavarovanega obmo?ja je ta, da enotno zavarovano obmo?je bi omogo?alo tudi usklajeno uvedbo vseh tistih mehanizmov in ukrepov lokalnih skupnosti na celem Krasu, s katerimi lahko reguliramo prostorski razvoj in odlo?ilno vplivamo na politiko upravljanja s prostorom. Potrebno je izoblikovati nov prilagojen pravni red, o tem bo verjetno govoril tudi dr. Prosen v nadaljevanju. Jaz imam v mislim oblikovanje nekega enotnega relativno restriktivnega odnosa do spreminjanja namembnosti zemljiš?, do rušenja starih objektov, razli?ne mehanizme podeljevanja soglasij ob prometu z nepremi?ninami s strani lokalnih skupnosti ali recimo uprave zavarovanega obmo?ja, ustrezno izvajanje dav?ne politike, uveljavljanje predkupne pravice, uveljavljanje dav?nih razlik za primarna in sekundarna bivališ?a, olajšave za rezidente, ustrezno oblikovan davek na nepremi?nine, dajatve na neizrabljen stavbni fond in na nezazidana zazidljiva zemljiš?a in še mnogo kaj. Na drugi strani pa, poudarjam, bi moral obstajati tudi sistem vzpodbud in olajšav v življenju v parku. Tako smo tudi takrat zapisali v tale sporazum, da gre za neki dve vzajemnosti omejitev in vzpodbud.
Za zavarovanje obmo?ja obstajajo tudi številni pozivi tako strani države in njenih vladnih inštitucij, Državnega sveta, Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mnogih nevladnih organizacij. Ob vsem skupaj pa je še najpomembnejša volja ljudi. In tudi ta je že bila preverjena. Nedavno, v lanskem letu so študentje s Fakultete za humanisti?ne študije v Kopru pod mentorstvom dr. Vranješa izvedli pilotno javnomnenjsko raziskavo, tudi v sodelovanju z Parkom Škocjanske jame, ki kaže, da lokalno prebivalstvo ob?in na Krasu, in to od Kozine pa tja do Opatjega sela pa tudi ?ez mejo, podpira ustanovitev ?ezmejnega kraškega regijskega parka. S to pobudo se strinja kar 64 % anketirancev. Deloma, z zadržki in pod pogoji se s to pobudo strinja še nadaljnjih 29 % in le 7 % je bilo takih, ki so v tej pilotni anketi a priori odklonili to pobudo.
Skratka dodatni motiv in dodatni razlog za formiranje zavarovanega obmo?ja je ta, da imamo tudi z upravo Parka Škocjanske jame že nastavek recimo usposobljene ekipe. Šlo bi lahko le za to, da ekipo ustrezno okrepimo in njihove dejavnosti in pristojnosti na ustrezen in dogovorjen na?in razširimo na obmo?je celotnega Krasa. Uprava parka bi lahko na nek na?in nadomestila manjkajo?o regionalno raven, vsaj za?asno, do formiranja vmesne stopnje, in zelo aktivno lahko posegla v prostorsko na?rtovanje in upravljanje s prostorom. To pa je po mojem ravno tisto, kar nekaterim lokalnim oblastnikom ob?inskih garnitur v preteklosti pa tudi danes ni vše? in to mislim, da je potrebno tukaj naglas povedati. Namre? to nujno omejevanje pristojnosti, ampak z namenom usklajenega dela in korist skupnega opravljanja obmo?ja, je po mojem mnenju izvor vseh težav. To moramo poudariti. Gre za neko posebno obliko, lahko temu re?emo tudi, samovolje.
In kon?no s tistim, kar sem pa danes že omenil, v predalih imamo še vedno veljavni sporazum, veljavni o sodelovanju pri ustanovitvi kraškega regijskega parka, ki so ga župani kraških ob?in in Ministrstvo za okolje in prostor podpisali 11. julija leta 2000. V njem so se zavezali, da sporazum preneha s sprejetjem akta o ustanovitvi kraškega regijskega parka in dolgo ?asa je sporazum veljal kot mrtva oz. za mrtvo ?rko na papirju. Po prenehanju mandatov ve?ine podpisnikov tega sporazuma je iz gledalo, kot da je sporazum z novo garnituro županov trajno zamre. Pa smo se na sre?o zmotili, ker so v lanskem letu štirje župani ob?in na Krasu družno zapisali v ?asopis, v medije, da od podpisa sporazuma nikoli niso odstopili in poudarili, da sporazum dolo?a, da je nosilec projekta Ministrstvo za okolje in prostor ter da ga pogrešajo kot koordinatorja. In zato je tudi moja sklepna pobuda usmerjena prav v to smer. Sedaj smo zopet v neki situaciji, da civilna družba in institucije, neodvisni strokovnjaki in vsi drugi podporniki pobude o zavarovanju Krasa ponovno pozovemo partnerje, torej podpisnike sporazuma k sodelovanju. Ni? drugega. Samo nadaljevati je potrebno za?eto sodelovanje. Ker regionalne ravni prostorskega na?rtovanja v Sloveniji še nismo vzpostavili in ker ob?ine vsaka zase ne zmorejo izkoristiti razvojnih priložnostih Krasa in voditi dovolj usklajene stanovanjske in prostorske politike, je nujno, da z namenom zavarovanja in celovitega upravljanja s prostorom aktiviramo, ponovno aktiviramo razvojno idejo kraškega regijskega parka(?), ?ezmejnega.
Torej življenje v tako ob?utljivem obmejnem prostoru kot je Kras zahteva visoko stopnjo uskladitve interesov in razumen konsenz glede prostorskega razvoja za dejanski dvig Vlahinje in kakovosti življenja.
Najlepša hvala za pozornost.

MAG. BOGO ŠEST: Dr. Ljubu Lahu se zahvaljujem za njegov prispevek in pozivam dr. Antona Prosena, da predstavi svoje videnje. Želel bi vas obvestiti, da poslanci, ki ta hip zapuš?ajo sejo, imajo ravnokar glasovanje v parlamentu, tako da je to upravi?eno, da odhajajo. Izvolite, dr. Prosen.

DR. ANTON PROSEN: Lep pozdrav vsem v dvorani! Hvala lepa organizatorjem za povabilo. Jaz sem dal en tak naslov Poti do u?inkovitih metod urejanja prostora na Krasu predvsem zato, ker se je v bistvu moja poklicna pot, kot vidite, nekako iztekla, vendar zelo aktivno sodelujem zadnje ?ase, moram re?i, ne samo s civilno iniciativo Kras tudi z drugimi inštitucijami, ker gre za neko podro?je dela, ki ga je Slovenija strahotno zanemarila. Slovenija je izrazito podeželska dežela in seveda v tem smislu ne dajemo pravzaprav v smislu prostorskem razvoju nobene pozornosti. Jaz bom skušal v svojem prispevku nekako vsaj dati neke usmeritve glede na to problematiko, ki se dogaja na Krasu in se dogaja tudi drugod po Sloveniji, v tem smislu, da se mogo?e, in sem zelo vesel, da je gospod minister tudi tukaj, dolo?ene zadeve za?nejo vendar v Sloveniji v tej smeri premikati, v smeri neke primerjave z ostalimi državami Evrope. Zato sem se jaz v svojemu prispevku maj?ken navezal na danski in nemški primer, tako da na koncu bi pa dal neke usmeritve za Slovenijo na tem podro?ju.
Pogledal sem zadnji dokument, ki ga je parlament obravnaval o prostorskem razvoju Slovenije, to je bila leta 2004 Strategija prostorskega razvoja. Moram re?i, da je še danes to izredno kvaliteten strokovni dokument, ki je seveda bolj deklarativne narave in ga seveda pravzaprav ne moreš izvajati, ?e v bistvu vmes spreminjaš neko zakonodajo in zadeve preve? poenostavljaš. Takrat se je vedelo, da pravzaprav sodi recimo obmo?je Krasa v neko izrazito vplivno obmo?je, predvsem tržaške regije, ?e jo lahko tako imenujemo, in seveda jaz sem pozneje tudi s podiplomskimi študenti delal neke študije. To je seveda zelo velika nevarnost, velika nevarnost pride. ?e pogledamo tale vpliv slovenskega Primorja s Trstom, ima zelo mo?en vpliv v notranjost. Študije so pokazale, da je pravzaprav to izredno nevaren prostor za širitev poselitve in pa predvsem za prenos nekaterih dejavnosti iz obale v notranjost. Tako da v bistvu… Mi smo to bolj na akademski ravni poskušali obravnavati.
Jaz trdim še neki drugega, ?e pogledam tole slovensko študijo od takrat, da so naredili eno izmed napak, da se je vedno v bistvu prostorsko na?rtovanje oz. koncept prostorskega razvoja države kon?al na meji. Prostorski planerji pa vemo, da to sploh ni res, da imamo mi izrazito mo?na vplivna obmo?ja. Na eni strani recimo, ?e za?nemo, Zagreb, na drugi strani je zelo mo?en Gradec, vplivna obmo?ja na jugu Slovenije pa so seveda Reka, Karner in pa celoten Tržaški zaliv. Ta ima recimo… V teoriji prostorskega planiranja vemo, da seveda ta stopnja gravitacije  po?asi pojenja pa vendar je zelo, zelo mo?na in seveda v tem primeru, ne samo to, na kar kolega dr. Lah opozarja, je predvsem nevarnost tega prostora, da seveda nastane… Ne samo da je to izredno ob?utljiva in kvalitetna kulturna krajina, da se nam seveda lahko zgodi, da nastane to en rezervni prostor za širitev nekih dejavnosti iz obale.
No, vsi akti, recimo to je bilo omenjeno, nekako smatrajo, kot da je regijski park slovenski Kras nekako že sprejet. Mi pa vemo, da v bistvu ni. Povedati vam moram naslednje. V teh treh letih, od kar civilna iniciativa Kras opozarja na dolo?ene prostorske napake oz. napake, ki naj bi se zgodile, te napovedi, sem imel tudi zelo veliko predavanj na Krasu samem. In spomnim se nekih predavanj, enega predavanja, ki se ga je udeležilo zelo mladih, perspektivnih kmetov v Komnu in da so me seveda zelo podprli v tem smislu, da so rekli, da v smislu recimo pridelave, ?e prihaja nek izdelek iz parka, je mnogo bolj vrednoten in da seveda podpirajo to idejo. Torej zadevo je treba na nekem nivoju speljati.
Urbanizacija je seveda po svoje zelo nevarna. Mi, prostorski planerji v?asih re?emo, da je pravzaprav neke vrste rak rana. V takih liberalnih sistemih, kot velja v Sloveniji, potem seveda prihaja do strahotnih širitev urbanih naselij oz. država, recimo Slovenija, ?e jo lahko primerjamo z drugimi državami, postaja ena po urbana ruralna dežela. Mestni centri so praznijo, vsi se selimo nekam na obrobje. Jaz sem poskušal najti zadeve malo v literaturi. Takole zgleda eno sodobno naselje, tako urbano (npr. v Izraelu). Verjetno si tega ne želimo na Krasu ali ne? Tole je pa še hujša zadeva, primer iz Danske. Tako približno iz gledajo te stvari. Recimo da je to nekontrolirana urbanizacija pa vendar recimo se mi zdi za slovensko krajino tako ob?utljiv prostor s preve? izrazito agresijo.
Naša stara naselja poznamo, strnjena so bila. Moji kolegi recimo pravijo, da so v?asih imeli vaške župane in so se vedno znali zmeniti, kdo bo kje gradil Znali so si menjavati parcele in podobne zadeve. Seveda nova zgleda tako. Kupiš parcelo. Seveda sem jaz neko? zapisal v podporo civilni iniciativi Kras, mogo?e se kdo spomni, en izredno odmeven ?lanek tudi v Sobotni prilogi Dela Nasilna urbanizacija slovenskega podeželja. Zadeva se nadaljuje, se ne kon?a in seveda moram povedati, da se pred par dnevi govoril z nekom, ki bi bil v Sloveniji najbolj odgovoren za prostorsko na?rtovanje, prostorski razvoj. On v tem smislu ne vidi problema. Tako da v bistvu ne mislim… Civilna sfera pa tudi recimo strokovnjaki z ozirom na to, da nas vladne inštitucije popolnoma ni? ne vprašajo, da nas popolnoma ni? ne angažirajo. Pomeni seveda, da imamo recimo neko možnost povedati samo preko civilne sfere.
V državah je normalno, da imamo ta tri nivojski, mi re?ejo tri nivojski ali pa tri ravni planiranja - državni ali meddržavni, regularni in pa lokalni. No, seveda smo se mi potem izmislili eno poenostavljeno zakonodajo 2007, ki sicer recimo, ?e bi jo znali izvajati, ?e bi imeli ustrezne kontrolne mehanizme, ?e bi imeli ustrezne javne službe, ki bi v bistvu delale do nivoja ob?ine, bi mogo?e zadeva druga?e stekla. Ve?ina držav v Evropi se je pa odlo?ila za nekaj drugega. Vi veste, da je posebnega komisarja za prostor v Evropi, v Evropski uniji nimamo. Imamo pa izredno mo?ne sektorske politike, ki zelo mo?no vplivajo na prostor. In ve?ina držav je sprejela potem v bistvu kot ena raven Evropsko Unijo. Dodale so tem trem raven pa vas in njeno okolico oz. neko krajevno skupnost. Zakaj pravzaprav to? Predvsem zato, ker se nekako smatra, da se demokracija kaže tudi v tem, koliko imajo pravzaprav ljudje možnost na lokalni ravni sooblikovati svoje bivalno okolje. Na ta na?in se pravzaprav ta stopnja demokracije po nekem principu subsidiarnosti pravzaprav kaže v tem, da ljudje lahko soodlo?ajo o svoji politiki nekega razvoja in na ta na?in seveda… Tudi dokazano je, zelo teoreti?no dokazano, da je za dolo?ena obmo?ja, ki so recimo subvencionirana in podeželje v vsakem primeru do neke stopnje je subvencioniran prostor, zelo dobro, da se ljudje tudi samo angažirajo, da se recimo poraja neko podjetništvo itn. Tu v bistvu velja neko pravilo »pomo? za samopomo?«. In seveda so dodali v bistvu neko stopnjo tega nekega nivoja in seveda naenkrat nastane 5-stopenjski sistem na?rtovanja, kar je v bistvu logi?no tudi v primerjavi s tem, da imamo za mesta tudi posebne dokumente, npr. urbanisti?ne na?rte.
Hotel sem vam… Danski primeri so se zelo veliko zadnje ?ase obravnavali in jaz moram re?i, da smo svoj ?as zelo dobro na fakulteti sodelovali z Dansko, Danci, predvsem zato, ker so oni vodili en evropski projekt v 90. letih o spremembi u?nih na?rtov na fakulteti. Tako da mi je v bistvu nekoliko poznana ta zadeva. Za uvod samo ta krajina, ki ne pozna nobenih obcestnih gradenj in podobnih zadev. Mi smo hoteli neko primerjavo, tudi civilna iniciativa je to omenjala, vendar vam moram povedati, da te primerjave ni. Imajo izredno kvalitetno zakonodajo. Že zdavnaj so sprejeli (v 90. letih) 4-stopenjski sistem na?rtovanja, ?e dodamo EU, je tudi 5-stopenjski sistem. Imajo izredno z zakonodajo zavarovano obalo, 3-kilometrski pas. Vsi vikendi, vsi objekti, ki so v tem 3-kilometrskem pasu, se koristijo samo omejen ?as. Drugo je to, da, vi veste, da celo morajo pridobiti lastniki teh vikendov posebno dovoljenje, da jih lahko v poletnem ?asu koristijo tujci in podobne zadeve. Mislim, da bi si lahko neke zadeve pri njih sposodili, vendar mislim, da je tudi kot sistem zelo dobro nastavljen. Samo za primer, da vam povem. Mi smo sprejeli 2004 novo prostorsko zakonodajo, 2007 smo jo za?eli spreminjati. Danci so jo spremenili v 90. letih, so pa 15 let delali pilotne projekte o tem, kaj se pravzaprav lahko zgodi, preden so uzakonili ta zakon in nekako se smatra, da imajo najboljšo trajnostno naravnano evropsko zakonodajo za urejanje prostora.
No, drugi problem, na katerega so me tudi kolegi opozorili, naj posebej opozorim, je, da ima Danska tak sistem, da v vasi ne smeš imeti vikenda. Prazna hiša je namenjena izklju?no ljudem, ki delajo v delajo v kmetijstvu oz. kmetom. Vi veste, da se na Danskem se kmetije deduje, se jih kupuje. In seveda ko izpolniš pogoje, da greš v pokoj, zapustiš torej kmetijo in si kupiš nekje v vasi ali pa nekje v lokalnem centru dom in se seveda odseliš. Za nas seveda je to mogo?e malo grobo, smatra se, da je vendar kmetijstvo izrazito gospodarska panoga in da je podeželju namenjenih zelo veliko funkcij, ki jih podeželski prostor mora opraviti in seveda zato taka izrazito stroga zakonodaja. No In seveda lokalni na?rti. Vsaka vas, kjer je v bistvu kar koli naj bi se zgodilo, bodisi da bi jaz želel recimo razširiti neko hišo, v kateri stanujem in podobno, lahko delam samo, ?e je lokalni na?rt izdelan. In seveda jaz trdim, da je Kras tako ob?utljiv prostor, da seveda na lokalnem nivoju lahko na?rtujemo samo izrazito s kvalitetnimi prostorskimi projekti in seveda ob ustrezni zemljiški politiki.
Maj?keno samo par besed še za Nem?ijo. Nem?ija ima tudi zelo kvalitetno zakonodajo. Oni so na dan izgubljali še pred par leti 120 ha kmetijske zemlje za urbanizacijo, po drugi strani so jim pa naselja, predvsem podeželska naselja izrazito za?ela propadati. Oni so že v 60. letih sprejeli neke projekte za prenovo vasi, ker so nekako smatrali, da ta hitra strukturna sprememba, ljudje so odhajali v urbane centre, kmetijstvo je za?elo propadati itn., da ima vendar eno zelo dragoceno stavbno dediš?ino, tudi neke vrste kapital in seveda na ta na?in so za?eli že dosti zgodaj s prenovo vasi s tem, da so se oni odlo?ili, da gre to preko kmetijske zakonodaje v tem smislu, da je seveda sporazum med ministrstvi, da v okviru razvoja podeželja v bistvu se te zadeve izvajajo. No in seveda na ta na?in nastane pravzaprav en vaški teritorij. Vas in recimo neko funkcionalno zemljiš?e, ki ji pripada, posebne vasi, ki imajo izrazito recimo neke usmeritve v turizem in podobne zadeve, seveda na ta na?in lahko seveda dolo?ene stvari realizirajo. Bom  malo pohitel. S podiplomskimi študenti smo med drugim tudi analizirali obstoje?o zakonodajo in seveda prišli do tega, ker mi vemo, da se zakon enostavno ne more ?ez no? spremeniti, da bi se dalo z eno druga?no politiko, predvsem z nekimi kontrolnimi mehanizmi nekje na lokalni ravni mogo?e pa seveda celo zadevo pa vendar druga?e za?eti obravnavati, in ne v bistvu pustiti vse trgu, kot smo pustili. No, iz stoje?e zakonodaje smo skušali dodati eno zadevo, ki se imenuje predvsem neki sektorski na?rti, neki sektorski plani. Ravno študija, bil je en magisterij, je pokazala, da sektorji pravzaprav z ob?inami premalo sodelujejo, da v bistvu pravzaprav ne vemo njihovih želja in da velikokrat pritiskajo z nekimi sektorskimi pristopi v prostor, kar je seveda zelo velika napaka. No in seveda tudi tukaj smo nekako predvideli, da bi vendar v Sloveniji vpeljali te na?rte prenove. Za razvoj podeželja gre Sloveniji, jaz številk nimam, ogromno denarja in seveda bi ga lahko usmerjali, ne da gre izrazito individualno, v lastnike kmetij in podobno in bi seveda del morali pravzaprav nameniti projektom za razvoj podeželja. Jaz vam moram povedati, da v ponedeljek imamo to podobno razpravo tudi v zvezi s kmetijskim zakonom in da je minister Židan to idejo zelo podprl in upajmo, da se bo seveda na nek na?in postopoma za?ela v tej smeri mogo?e premikati.
Jaz sem enkrat omenil eno zadevo, za katero moram povedati, da na splošno ni požela odobravanja. ?e ho?eš ti v bistvu delati z ljudmi na terenu seveda potem morajo biti to izrazito javne službe, ki delajo v smislu javnega interesa, ljudem pa nekako omogo?ati pravzaprav neke vrste izobraževanja. Seveda ko sem jaz omenil šolo za župane je bil, moram re?i, kar en tak posmeh »zdaj boš pa ti župane izobraževal«. Župani pravzaprav sprejemajo izredno pomembne in odgovorne naloge, ki so vezane na prostorsko politiko, zemljiško politiko, stanovanjsko politiko in podobno in seveda v tem smislu. Ko smo mi delali neko shemo, kako bi pravzaprav skušali organizirati druga?e te službe, smo seveda predlagali tudi agencijo za razvoj podeželja, kar bi bilo zelo prav. In pa seveda še ena zadeva se je ves ?as rojeva - da bi imeli tudi agencijo za nepremi?nine. Mi pravzaprav puš?amo to enostavno vse trgu, vendar se je pokazalo, da zemljiška politika v bistvu ni tako zelo enostavna in jo pravzaprav ti ne moreš prepustiti trgu. Upravljanje zemljiš?. Kdo pravzaprav upravlja z zemljiš?i v Sloveniji? Kdo vodi neko zemljiško politiko? Jaz ga v bistvu ne vidim, nih?e. Mi, ko za?nemo recimo graditi nek infrastrukturni objekt, se spravimo in za?nemo odkupovati zemljiš?a po ceni, kot bi kupovali neka urbana zemljiš?a. V resnici kupujemo kmetijska zemljiš?a. Mi nimamo urejene dav?ne politike v tej smeri in podobne zadeve, tako da v bistvu smo skušali z nekimi shemami, maj?keno smo primerjali te zadeve, ravno v tujini priti do tega, da pravzaprav rabimo v podeželskem prostoru ogromno nekega prostora za en, v bistvu bi rekli, na?rten razvoj in da nam pravzaprav ta divja urbanizacija velikokrat lahko absolutno prepre?i nek na?rten razvoj podeželskega prostora in seveda kot države v celoti. No jaz se ne bi v te detajle spuš?al. Jaz mislim, da so civilno pravni inštrumenti, ki jih v Sloveniji v bistvu imamo in jih nekako poznamo, pa vendar seveda v podeželskem prostoru se jih ponavadi nikoli ne poslužujemo, tudi v tujini ne, predvsem razlastitve ne. Predkupnih pravic verjetno tudi ne, ?eprav nam neka zakonodaja to nekako kaže, komasacij se absolutno premalo poslužujemo, zložb (?) zelo malo, je še vedno neka velika bojazen in pa seveda tudi te zadeve, ko recimo že nek pozidan prostor recimo skušamo z nekim sporazumom recimo preparcelirati in podobne stvari. Mislim, da smo te politike pravzaprav premalo uveljavili v praksi, iz tega nastajajo zelo veliko razli?nih sporov in podobnih zadev.
V zaklju?ku bi rekel samo to, da smo te zadeve skušali že v razvojni strategiji varovanja državnega oz. javnega interesa v zvezi z nepremi?ninami leta 1998… Strokovna skupina je delovala pri vladi in smo te stvari skušali v bistvu vgraditi v celoten sistem politike urejanja prostora, razvojne politike in podobno in mislim seveda, da do tega žal ni prišlo, žal in jaz mislim… Jaz sem že zadnji? javno povedal, da se mi zdi ta ideja civilne iniciative, povezave Krasa z drugimi iniciativami, ki so se po Sloveniji tudi rodile vendar en dolo?en pritisk in pa nek signal vladi, da smo na tem podro?ju pravzaprav v Sloveniji izredno malo naredili.
Hvala lepa za pozornost.

MAG. BOGO ŠEST: Dr. Prosenu hvala lepa. Vabim na oder dr. Ladislava Placarja. Njegove tema je naravne kulturne nacionalne vrednote Krasa.

DR. LADISLAV PLACER: Torej lepo pozdravljeni! Jaz bi se najprej opravi?il, ker sem vstal iz bolniške postelje in bom moral svoj prispevek skrajšati na najmanjšo možno mero.
Torej povedal bi nekaj stvari, ki so, torej o Krasu je bilo že povedanega ogromno in napisanega, o njegovih naravnih danostih oz. kvalitetah, povedal bi pa nekaj, o ?emer se obi?ajno ne piše oz. celo v javnosti, tudi v strokovnih debatah nima pravega odmeva. Torej mati?ni Kras. Mi govorimo o mati?nem Krasu, kaj je to mati?ni Kras, kakšno površino zaseda. Na sliki vidite, da mati?ni Kras sega od So?e, od Doberdoba, zavzema celotno kraško planoto do kraškega roba. Potem sega do Vremš?ice in potem v Matarsko Podolje (?) severni del ?i?arije (?) in podgorski Kras. Torej, mati?ni Kras ni krasoslovni pojem, to je v bistvu kulturni pojem. Zakaj mati?ni Kras? Zakaj mati?ni Kras ravno tukaj? Zakaj ni recimo nekje drugje mati?ni Kras? Torej to podro?je so poznali že Rimljani, torej podzemeljski tok neke Reke opisujejo že Pozidoni (?) okoli leta 100. To podro?je je bilo torej poznano že v antiki in pozneje tudi v srednjem veku. Tu je poznana prva turisti?na jama in prvi raziskovalci, ki so prišli raziskovat Kras, torej to obmo?je, prvi pravi krasoslovci so prišli tja, kjer je bil Kras že poznan - na obmo?je Škocjanskih jam, na obmo?je Vilenice in pa Trst je bil pomembno kulturno središ?e, pomemben center, kjer je bilo dovolj intelektualne mo?i za raziskovanje Krasa, in pa Dunaj.
Torej mati?ni Kras ima kulturen pomen in ker ima kulturen pomen, ima tudi velik nacionalni pomen, ima tudi nacionalni naboj. ?e govorimo o nacionalnem pomenu in nacionalnem naboju, potem ?e je nacionalni, potem je slovenski. Spreminjanje demografske podobe Krasa je tudi hkrati izgubljanje nacionalnega simbola. Tu se moramo zavedati, da smo na izredno ob?utljivem podro?ju in ?e ga ne bomo znali varovati, bomo izgubili svojo nacionalno identiteto. Ne smemo pozabiti, da so recimo tudi nekateri osnovni strokovni termini slovenski, npr. doline itn. Mati?ni Kras je podro?je, ki nima nekih posebnih danosti glede na kras po svetu, na ostali kras, recimo dinarski Kras. Je pa mati?ni. To je tisto, kar je pomembno. In takega moramo ohraniti. Ne razumem, zakaj tega ne po?nemo. Glavno žilo, torej naravoslovno žilo Krasa pa predstavljajo Škocjanske jame in pa podzemeljski tok reke Reke. Odkritja zadnjega ?asa, recimo odkrivanje zemeljskega toka reke Reke med Škocjanskimi jamami in Ka?no jamo, od Ka?ne jame proti severozahodu - to so fantasti?na odkritja in dajejo mati?nemu Krasu neko novo strokovno, neko novo dimenzijo, tudi nacionalno dimenzijo. Predstavljajte si recimo, da imamo Škocjanske jame, da imamo iz Škocjanskih jam dostop v Ka?no jamo, da imamo iz Ka?ne jame dostop do Labodnice itn. Perspektiva razvoja Krasa je enkratna in tega ne smemo zamuditi.
V zadnjem ?asu oz. v zadnjem desetletju se je izvajalo kartiranje, torej govorim o nacionalnih kvalitetah Krasa, o naravoslovnih kvalitetah Krasa. V zadnjem desetletju se je izvajalo kartiranje primorskih avtocest, in sicer ?ez Kraški rob(?), recimo od Razdrtega do Kopra. Tu je bil detajlno raziskan Kraški rob(?) in ugotovilo se je, da je v bistvu, da se Istra, tam imate narisano tudi Istro in puš?ico, Istra in pa tudi Furlanijska nižina se po?asi pomikata proti severozahodu in podrivata pod Dinaride. Torej tista ?rna ?rta od Kvarnerja gor proti Tržaškemu zalivu - to je kraški rob in kraški rob raste, še vedno raste zaradi podrivanja Istre proti severovzhodu. Hkrati z rastjo Kraškega roba(?) se je dvignila tudi kraška planota in nastanek Škocjanskih jam in tudi nastanek Postojnski jame je povezan s podrivanjem Istre. Pred seboj imamo nek fantasti?en, geološko, geomorfološki, speleološki fenomen, ki v vseh treh podobah skupaj predstavlja svetovni fenomen. Tudi tega bomo morali izrabiti. ?e ga ne bomo izrabili, smo nespodobni. V ta sistem se vklju?ujeta tudi torej kraški rob, Matalsko Podolje, Škocjanske jame in Postojnska jama. Istra je povzro?ila nastanek celotne geomorfološke slike.
?e tako gledamo potem na Kras in ?e gledamo tako na mati?ni Kras, je dobil Kras s temi raziskavami, namre? en del tega je bil ?e objavljen, je dobil mati?ni Kras s temi raziskavami novo kvaliteto. Zdaj lahko govorimo o površinskem toku reke Reke, o na?inu, kako je reka Reka iz površja šla v podzemlje, lahko govorimo, zakaj so Škocjanske jame ravno tukaj, kjer so, zakaj niso drugje, lahko odgovorimo, zakaj je Postojnska jama tam, kjer je, zakaj ni drugje… Imamo en kup odgovorov, na katere do zdaj ni bilo odgovora. ?e potem na Kras tako gledamo, potem bi morali gospodarski razvoj, napredek Krasa in perspektivo Krasa gledati s te perspektive, torej razvoj podrejati tem fenomenom, kar pa ni oviranje razvoja, ampak je v bistvu nova kvaliteta in to je bolj zahteven razvoj, ampak se ga spla?a poskusiti.
Namesto tega dejanskega pogleda se pa dogaja nekaj drugega. Oglejmo si npr. biološko karto Krasa. To je biološka karta kolega Jurkoška (?), in sicer to je spodnji Kras, ampak te razli?ne barve pomenijo razli?ne kamenine. To je pa? zanimivo, ampak vzemimo mi to iz nekega drugega vidika. Torej kraški teran ni Kraški teran zato, ker raste na Krasu, ker so Krašovci pa? taki dobri ljudje, ampak kraški teran raste samo v dolo?eni kamenini. Torej v taki kamenini, ki imajo v sebi rožence (?), kremen in trpkost terana je povedala s tem kremenom. To je bistvo. To so vedeli že avstrijski geologi, ampak, ?e gledamo sedaj naš Kras, potem je znanje avstrijskih geologov iz 19. stoletja popolnoma pozabljeno. Kolega Jurkošek (?) je na to že ve?krat opozoril, ampak vse skupaj je bob ob steno.
?e pogledamo sedaj, to je pa zgornji Kras, ni ista karta, poglejmo si karto tistih podro?ij, kjer so kamenine, ki imajo te rožence (?), ta kremen in kjer raste pravi teran. To so samo ta podro?ja. Dejansko njive, primerne za teran, zavzemajo nekoliko širši prostor, ampak, ker vemo, da preparina potuje, tudi ?e je breg položen, torej se premika, ampak dejstvo je, da samo tukaj raste teran. Tukaj so narisane tudi ribe. To je znamenita geološka znamenitost na Krasu, torej morske ribe, ki so edinstvene na svetu.
No, sedaj pa poglejmo kaj se na Krasu dogaja. To je nov vinograd. Nasip, visok 3 metre, tukaj nimate ni?esar, kar bi spominjalo na tisto izvorno kamenino, tukaj je nekdo nasadil teran, to se prodaja kot teran, ampak to je refošk. To je ?isto navaden refošk in ?e bo enkrat to prišlo v javnost, bo Kras izgubil primat nad teranom. Treba bi bilo dolo?iti njive, kjer dejansko raste teran in potem vzgajati ne velike koli?ine terana, ampak pove?ati kvaliteto terana, torej uvesti kletarstvo in omejitev obmo?ja, kjer teran lahko raste. To je samo en primer. Pa še drugi recimo. Tukaj imate tak nasip, to je v Križu, tukaj imate v tem nasipu, kjer naj bi rasel teran, tudi odpadke, celo s Trsta pripeljejo v?asih. To se videl. Tukaj se pove?ujejo površine za proizvodnjo terana, ki se prodaja na veliko po nižji ceni in se uni?uje prave proizvajalce terana. Nekateri se že pritožujejo. No, tukaj je tudi kraška krajina. Kaj pomeni en tak spa?ek v kraški krajini? V ozadju je Nanos, desno je Pared, tukaj je neka delavnica, takoj za tem gozdi?kom zadaj je pa industrijska cona. Ampak, ker je v industrijski coni kvadratni meter predrag, je tukaj ta postavil z dovoljenjem ob?ine to delavnico. To pomeni izni?enje kulturne krajine in tudi izni?enje turisti?ne vrednosti samega Krasa, mati?nega Krasa. No, tukaj je pa Diva?a. To karto sem objavil. Kljub temu, da ima Kras take izredne kvalitete, podzemlje, vrta?e in vse mogo?e, je mogo?e pametno planirati. Mogo?e je postavljati tudi industrijske cone, mogo?e je planirati lego naselij, mogo?e je planirati tudi potek transportnih poti, je pa treba poznati Kras v detajle, torej zgradbo Krasa, njegove možnosti, vodne vire in tako naprej. Razumno planiranje je mogo?e in bo vedno mogo?e, ?e so razumni ljudje, ki tukaj sodelujejo.
In kakšno perspektivo ima torej Kras? Kras ima perspektivo v tem, kar sem povedal. Sam Kras, mati?ni Kras in tudi zaledje je treba obravnavati kot svetovni fenomen, kot naravoslovni fenomen in razvoj vklju?iti v te fenomene. Torej ne Krasa obravnavati kot neko povpre?no globalno regijo, kjer imate potem znamenitosti kot so Lipica, Škocjanske jame, kaj podobnega in to tržiti, ampak je Kras kot celota tržna enota. Razvoj je treba organizirati nekoliko druga?e, so pa možne industrijske cone. Kras bi se moral povezovati. Jaz tukaj vidim recimo razvoj v znanstvenem turizmu, v strokovnem turizmu, v izletniškem turizmu, v kme?kem turizmu in v povezavi z obalo. Torej turisti?ne destinacije, velike turisti?ne destinacije ne more biti na Krasu, lahko so samo na obali in Kras je potem primeren za dnevni turizem.
Torej perspektive Krasa so, samo jih je treba zagrabit na primeren na?in. Opravi?ujem se, ker težko govorim.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa dr. Placerju. V razpravi se nam bo pridružil minister za pravosodje. Prosim, izvolite.

ALEŠ ZALAR: Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj v imenu Ministrstva za pravosodje in tudi v imenu Vlade, ki se je zelo resno lotila obravnave pobud obeh iniciativ pa tudi nekaterih uglednih Slovenk in Slovencev, ki se nanašajo na prihodnje izzive na podro?ju Krasa. Te iniciative so se zlasti v širšem javnem prostoru manifestirale predvsem kot poskus za zaš?ito. In to prvenstveno za zaš?ito trgovanja z nepremi?ninami. Zato je morda tudi naslov tega današnjega posveta Slovenija in uveljavitev zaš?itne klavzule na Primorskem. Te prve razprave danes pa tudi nekatere v preteklosti pa odkrivajo, da pravzaprav govorimo o mnogo, mnogo širšem problemu, ki dale? presega samo vprašanje zaš?ite Slovencev in Slovenije pred tujci, dale? presega. Pravzaprav, vsaj moj vtis je danes tak, da imamo mi ve? problemov sami s seboj kot pa s tujci in s politikami, ki jih imamo na posameznih podro?jih in ki o?itno niso vsaj v preteklosti bile med seboj dovolj usklajene. Tak je moj vtis, morda se motim. Morda tudi zato, ker je naslov tega posveta Slovenija in uveljavitev zaš?itne klavzule, tu danes ni visokih predstavnikov ministrstev, ki so zadolženi za politike, ne samo za podro?je Krasa ampak na sploh, ko gre za vprašanje kmetijstva, gozdarstva, gospodarstva, okolja in prostora in da je zdaj tu pravzaprav zdaj najbolj zastopano Ministrstvo za pravosodje, ker smo pa? razumeli, da je osrednji problem, ki ga želi ta posvet obravnavati, povezan z zaš?ito pred preve? prostim trgovanjem z nepremi?ninami na tem obmo?ju. Zato mi prosim dovolite, da se omejim na naslov in na podro?je dela, ki ga pokrivam kot minister in da spregovorim nekaj besed o tem, kako pa je s tem prostim trgovanjem nepremi?ninami v Sloveniji na sploh in seveda posebej tudi, kako je s tem trgovanjem na omenjenem obmo?ju.
Najprej bi rad rekel, da imamo pripravljen in pravzaprav že tudi objavljen na spletnih straneh našega ministrstva pregled v obliki informacije o vseh možnih režimih nakupa nepremi?nin v Republiki Sloveniji, in sicer za razli?ne vrste držav. Mislim, da je to pomembno. Priporo?am, da si to tudi pogledate, kajti ta pregled odkriva, da imamo danes, ko gre za vprašanje trgovanja z nepremi?ninami ve? razli?nih režimov. Seveda govorim predvsem o pravnih režimih. Za?el bom z našo ustavo, ki dolo?a, da se pri nas lastninska pravica na nepremi?ninah lahko pridobi pod pogoji, ki jih dolo?a zakon ali pa pod pogoji, ki jih dolo?a mednarodna pogodba. To je izhodiš?e. Zdaj pa poglejmo, kakšna je ta situacija. Ko gre za države, ki so ?lanice Evropske unije, je že vse od vstopa Slovenije v ta klub, torej od tega dneva, v uveljavi režim, da seveda za državljane drugih držav ?lanic unije ni omejitev in da pridobivajo nepremi?nine pod enakimi pogoji, kot lahko to storijo državljani Republike Slovenije. Torej za te državljane ni ve? potrebno, da je izpolnjen pogoj vzajemnosti. To je prva zna?ilnost tega podro?ja. Poleg tega v Sloveniji velja poseben režim tudi še za nekatere države, ki so ?lanice Evropske skupnosti oz. EFTE. Tu gre za Islandijo, Liechtenstein in Norveško, kjer ravno tako lahko pridobivajo nepremi?nine v Sloveniji brez posebnih omejitev, ki bi veljale samo za tujce. To je ta druga skupina tujih državljanov. Tretja skupina so državljani ZDA. Za njih na osnovi davne pogodbe iz leta 1881, ki jo je seveda prevzela tudi Republika Slovenija po razpadu bivše Jugoslavije, velja režim, ki ne dolo?a ve? pogojev vzajemnosti za pridobivanje nepremi?nin. Torej tudi za ameriške državljane pogoj vzajemnosti ne velja. Potem imamo naslednji poseben režim za Švicarje, za Švicarsko konfederacijo, kjer smo na osnovi posebnega protokola, ki je bil sklenjen, vzpostavili režim za nakup teh nepremi?nin, in sicer od 1. aprila 2006 dalje pridobivajo ti državljani lastninsko pravico v Republiki Sloveniji pod pogojem, da imajo v Republiki Sloveniji pravico do prebivanja in stalnega prebivališ?a ali pa samo pravico do prebivanja, ne pa tudi do stalnega prebivališ?a in jim je ta nepremi?nina potrebna za opravljanje gospodarske dejavnosti. To je torej, kot vidite, spet nek poseben režim, ki velja. Potem imamo pa naslednji sklop držav zaradi pristopa Slovenije h Konvenciji o organizaciji za gospodarsko sodelovanje, t.i. OECD. Kot veste, od 21. julija 2010 dalje. Imamo torej režim brez omejitev, brez ugotavljanja pogojev vzajemnosti za države: Avstralija, ?ile, Kanada, Izrael, Japonska, Mehika, Nova Zelandija, Švica, Tur?ija, Južna Koreja itn. Skratka, kot vidite, spet posebna ureditev na osnovi seveda ratificirane konvencije s strani Slovenije. Potem je nov režim, ki velja za kandidatke za ?lanstvo v EU. To so v tem trenutku Hrvaška, Makedonija in ?rna Gora, kjer se ugotavlja ta poseben pogoj materialne vzajemnosti oz. imamo potem še tretje države, to je pa poseben režim, kjer pa lahko pridobivajo tujci nepremi?nine v Republiki Sloveniji na osnovi dedovanja pod pogojem vzajemnosti, kar dolo?a naš zakon o dedovanju. Zanimivo, potem imamo pa še en režim, ki pa velja za Slovence, ki živijo zunaj meja Slovenije. Zanje pa velja, da seveda lahko pridobivajo nepremi?nine pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, pri ?emer se šteje, da so to ljudje, ki sicer nimajo državljanstva, so pa slovenskega rodu, torej slovenskega porekla. Ali so aktivni v organizacijah Slovencev zunaj Republike Slovenije, ali ne pripadajo društvom politi?nih strankam in drugim organizacijam, ki nasprotujejo mednarodno ustavnopravnim zakonskim pravicam Slovencev v zamejstvu oz. osebam, katerim državljanstvo Republike Slovenije ni bilo odvzeto po dolo?bah zakona, ki ureja državljanstvo Republike Slovenije. Torej to so ti pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pridobivanje lastninske pravice na nepremi?ninah. To so torej aktualni režimi za pridobivanje lastninske pravice na nepremi?ninah v Republiki Sloveniji.
Ker sem uvodoma rekel, da se je zlasti izpostavljalo vprašanje doslej, ali bo Slovenija lahko uveljavila zaš?itno klavzulo v zvezi z nakupom nepremi?nin s strani drugih državljanov, pri ?emer se je o?itno omenjalo kot druge državljane predvsem državljane Italije in v tej smeri gredo tudi nekatere politi?ne iniciative, ne civilne iniciative, ampak politi?ne iniciative, ki so naravnane na to, da bi se italijanskim državljanom za dolo?eno število let enostavno prepovedalo pridobivanje lastninske pravice na nepremi?ninah, taki predlogi sklepov so že vloženi v našem Državnem zboru kot podlaga za sklic nujne skupne seje odbora za notranjo politiko in odbora za Evropske zadeve. Torej ta vidik je potrebno imeti pred o?mi zato, da bomo znali razlo?iti tisto, kar dejansko je pomembno za Kras in Kraševce in seveda tudi za širšo Slovenijo, tisto kar, je realen problem in tisto, kar seveda skuša politika iztržiti iz naslova realnih problemov, ki jih civilne iniciative odkrivajo. In to ni nujno, da je v sozvo?ju, ni nujno. Ko torej govorimo o tej zaš?iti in aktivaciji te klavzule, je treba povedati naslednje. Ta omejitev nakupa nepremi?nin v dolo?eni državi ?lanici strani drugih državljanov EU se v skladu z razlago prava EU, ki jo je podalo Evropsko sodiš?e, to šteje kot ovira prostemu pretoku kapitala, ki ga ureja 63. ?len pogodbe o delovanju EU in, kot veste, predstavlja eno od štirih svoboš?in. Splošna gospodarska zaš?itna klavzula, kot je vsebovana v 37. ?lenu akta o pristopu Republike Slovenije k EU, je torej ukrep trgovinske politike. Njen namen je v reševanju težav in prilagajanju, ki je potrebno za nek gospodarski sektor in za neko podro?je bodisi v starih bodisi v novih ?lanicah EU zaradi pristopa oz. ?lanstva neke države v tej uniji. Torej ukrep trgovinske politike. Države ?lanice, tako nove kot stare, lahko v 3 letih po pristopu nove države zaprosijo za dovoljenje za sprejem zaš?itnih ukrepov, da bi se odpravile nastale gospodarske težave. In Evropska komisija nato na prošnjo države, te ?lanice po hitrem postopku dolo?i zaš?itne ukrepe, ki jih šteje kot nujne za prilagoditev nacionalnega gospodarstva notranjemu trgu. Republika Slovenija si je za primere resnih težav na trgu nepremi?nin to obdobje zagotovila v obdobju 7 let po pristopu in kot je znano se ta rok izte?e 1. maja letos. Sicer pa je Slovenija že v prilogi 12 k Evropskemu sporazumu o pridružitvi, ki je bil podpisan junija 1996 in uveljavljen leta 1999, zagotovila državljanom držav ?lanic EU ob pogoji vzajemnosti, kot veste, pravico do nakupa nepremi?nin na njenem ozemlju.
Kako je sedaj s tem postopkom za sprejem zaš?itne zakonodaje? Slovenija se torej kot nova država ?lanica v obdobju 7 let po vstopu lahko sklicuje na to splošno gospodarsko klavzulo, ki je dolo?ena v tem 37. ?lenu. Torej ta možnost vsekakor obstaja. In trenutno Vlada in njena medresorska delovna skupina preu?uje možnosti za to, da se ta možnost izkoristi. Da bi prišli do ugotovitve, ali je to mogo?e ali ne, pa seveda potrebujemo vrsto podatkov. Ker brez podatkov, ki bodo seveda zanesljivi, ki bodo objektivni, brez tega, samo z nekim pavšalnim sklicevanjem na motnje na trgu s tako pobudo ni mogo?e uspeti. To je verjetno jasno vsem nam. Zaradi tega pa seveda potrebujemo sodelovanje vseh, ki nam lahko tu pomagajo pri pridobivanju teh podatkov. Vi veste, da ti podatki ne obstajajo zbrani na ene mestu in da se tu prepletajo, tako kot se prepletajo razli?ne sektorske politike, se prepletajo razli?ne evidence, ki niso nujno medsebojno usklajene, nekatere so informatizirane, druge ne. Ugotavljamo torej tu vrsto problemov ?isto prakti?ne narave. Jaz tu vas ne bom utrujal s podrobnostmi, s tem se ukvarja medresorska delovna skupina, ampak na vsak na?in smo v tem trenutku v fazi dobivanja teh podatkov, ki nam bodo omogo?ili informacijo in to zanesljivo informacijo o tem, za kakšnem obseg poslovanja z nepremi?ninami sploh gre na teh obmo?jih v daljšem ?asovnem obdobju. Tu ne govorimo samo o obdobju zadnjih 2, 3 let, govorimo o obdobju od leta (vsaj) 2003 dalje in vi veste, da to seveda terja kar precej analiz. Torej za kakšen obseg gre, na katerih obmo?jih, za kakšno vrsto zemljiš? gre oz. stanovanjskih ali drugih objektov? Kdo so kupci? Kdo so prodajalci? In tako naprej. Tu je treba dobiti seveda zelo jasno sliko, zato da bi na osnovi tega lahko sprejeli zanesljivo oceno, da gre ali pa ne gre za tako resno motnjo na trgu, da terja uporabo te zaš?itne klavzule. Ko bo torej to znano in to bo moralo biti znano v relativno kratkem ?asu glede na že prej omenjeni rok, potem bo seveda na osnovi priporo?il te medresorske skupine Vlada lahko sprejela dokon?no politi?no odlo?itev, ki pa bo seveda morala biti mo?no, mo?no strokovno podprta. Kajti ta postopek bo seveda predvsem postopek strokovne presoje, ki bi se potem opravil s strani Evropske komisije. Ta postopek je sicer hiter, res pa je, da ni nobene prakse s tem postopkom, ker ga po dostopnih podatkih doslej ni sprožila še nobena ?lanica EU in bi bili mi torej prvi. Zaradi tega je precej negotovo, kakšen bo odziv komisije na tako pobudo, kakšna so pri?akovanja komisije v zvezi z zatrjevanjem, ki bi bilo podlaga za tako zahtevo posamezne države in je zelo težko napovedovati v naprej, še zlasti pa v tej fazi izid takega postopka. Dejstvo pa je, da je komisija tista, ki potem dolo?i ustrezne ukrepe in gre po principu najmanjše škode, zlasti upošteva na?elo proporcionalnosti, ?e se odlo?i za kakršnekoli ukrepe, praviloma bo moralo v takem primeru iti za relativno kratko obdobje. O tem si predstavljamo, da tudi ni nobenega dvoma. Je pa vsekakor ta ?asovna komponenta odvisna od delovanja same komisije. Odlo?itev o vložitvi zaprosila za dovoljenje za sprejetje zaš?itnih ukrepov sprejme Vlada. Vlada mora o tem obvestiti Državni zbor na podlagi zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v evropskih zadevah in potem gre to zaprosilo komisiji.
To je torej ena od možnosti, vendar Vlada ne preu?uje samo te možnosti. To moram poudariti. Mi imamo na razpolago tudi možnost za sprejem nacionalne zaš?itne zakonodaje, ki lahko tr?i ob na?elo prepovedi diskriminacije v razmerju do tujih državljanov in v tem primeru bo seveda spet potrebno vklju?iti v ta postopek Evropsko komisijo, ki bo morala soglašati s takim zakonodajnim urejanjem. Torej tudi to možnost preu?ujemo. Seveda bo pa vsakem primeru tu temeljni pogoj ta motnja na trgu, na nepremi?ninskem trgu, ki se lahko izkaže seveda na razli?ne na?ine. Bodisi v nesorazmernih cenah bodisi v kakšni drugi obliki. Poleg tega pa bo ta medresorska delovna skupina pregledala vse tiste ukrepe, ki pa jih ima Slovenija na razpolago, brez da bi potrebovala kakršnokoli soglasje ali odobritev kogarkoli v Bruslju. In gre torej za tisto vprašanje, kaj pa mi lahko naredimo sami. V zvezi s tem gre priprava poro?ila medresorske komisije v dve smeri. Eno je pregled tistega, kar Slovenija ta trenutek že ima pa bodisi si ne izvaja v celoti ali na ustrezno usklajen na?in bodisi pa izvaja pa recimo  ukrep ne daje ustreznih u?inkov. Recimo da vam dam samo primer. V kolikšni meri je u?inkovita politika sklada kmetijskih zemljiš? pri uveljavljanju predkupne pravice na kmetijskih zemljiš?ih v obmejnem pasu? Tu bo seveda samo analiza lahko povedala, ali je ta politika u?inkovita, kolikokrat je bila realizirana, na katerih obmo?jih, ali je problem, da ta predkupna pravica ni prva predkupna pravica, ampak se postavlja šele v vrsto predkupnih upravi?encev in bo to recimo terjalo spremembo zakona, ki bi okrepil vlogo sklada kmetijskih zemljiš?. Skratka na ta na?in se torej lotevamo vseh sektorskih ukrepov, ki imajo podlago v zakonodaji oz. v podzakonskih aktih. In to se sedaj razteza vse od recimo pristojnosti Ministrstva za obrambo na dolo?enih posebnih obmo?jih do Ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za okolje itn. Na ta na?in bi radi dobili pregled tistega, kar je dejansko možno, potem bo pa seveda treba narediti oceno, kaj od tega, kar je teoreti?no možno, bi bilo smiselno v praksi tudi uveljaviti. Ker se bo seveda lahko izkazalo, da nekateri ukrepi na papirju sicer zgledajo zelo lepo, v praksi pa imajo lahko omejen u?inek iz ?isto nekih drugih razlogov.
Tako si torej Vlada predstavlja nadaljevanje odziva na pobude civilnih iniciativ na tem podro?ju, poudarjam pa, da se zaenkrat ukvarjamo pretežno z vprašanjem nepremi?nin in politike na tem podro?ju, ko gre za pravne posle v zvezi z nepremi?ninami. Znano pa je, da seveda iniciative odpirajo še mnogo drugih vprašanj. Vprašanje uporabe jezika, vprašanje prostorskega na?rtovanja itn. Ne re?em, da niso te stvari do dolo?ene mere tudi medsebojno povezane, ampak v tej fazi, tudi seveda v lu?i tega, skorajšnjega 1. maja, se vladna medresorska delovna skupina v celoti osredoto?a na vprašanje pravnih poslov v zvezi z nepremi?ninami na tem, bom rekel, o?itno najbolj izpostavljenem podro?ju. Ni pa nujno, da je to edino izpostavljeno podro?je, ker vemo, da je lahko do dolo?ene mere problemati?no to isto vprašanje tudi v vzhodni Sloveniji, tudi ob meji z Avstrijo pa morda še kje. Ampak seveda se je treba v takih , v kakršnih smo sedaj, osredoto?iti na tisto, kar je prioritetno. In Vlada šteje, da je prva prioriteta ta, da si pridemo na jasno, kaj lahko v zvezi s tem ta država narediti za to, da skuša zagotoviti normalno poslovanje z nepremi?ninami, torej tudi, ko gre za sklepanje pravnih poslov. To sedaj govorim za vse kategorije nepremi?nin – od kmetijskih zemljiš?, gozdov, stanovanjskih objektov in drugih.
To je torej informacija, ki vam jo lahko dam v tej fazi. Vse, kar bo možno v nadaljevanju pojasniti, bo lahko pojasnil gospod Šteblaj, ki vodi to medresorsko delovno skupino. Podatkov imamo zbranih veliko, je pa še kar nekaj dela na teh podatkih, zato da bodo te kon?ne analize in ocene lahko u?inkovite. Danes je Vlada sprejela tudi nekaj sklepov v zvezi s tem. Zlasti zato, da se zagotovi optimalna koordinacija z vsemi tistimi, ki nam lahko pri tem kakorkoli pomagajo. Jaz pa izkoriš?am to priložnost, da povabim tudi vse vas, da nam pomagate, ker gre za našo skupno nalogo in skupno odgovornost, to ni samo odgovornost Vlade, in vas prosim, da vse predloge, ki se vam zdijo smiselni, razumni in ki bi lahko bili u?inkoviti in se nanašajo na to podro?je, o katerem sem zdajle govoril, posredujete našemu ministrstvu oz. vodji medresorske skupine, da jih bo lahko ta skupina pregledala in seveda tudi ustrezno upoštevala.
Hvala lepa za vašo pozornost.

MAG. BOGO ŠEST: No, spoštovanemu ministru g. Alešu Zalarju se seveda zahvaljujem v imenu vseh nas. Moj vtis je, da je zelo odkrito in pošteno povedal, kaj je mogo?e, kaj ni z njihovega zornega kota do danes. Mogo?e bodo do 15. aprila odkrili še kaj ve?. Ampak imam eno vprašanje, preden preidemo na diskusijo. Gospod minister, nam dajete besedo, da boste to, kar ste nam navedli, dejansko uspeli vse narediti? In seveda še drugo. Ali nam boste povedali za vse, ki vam bodo metali polena pod noge, da ne boste uspeli uresni?iti naloge? To Vas sprašujem.

ALEŠ ZALAR: No, bom za?el z odgovorom na drugo vprašanje. Polen zaenkrat še ni. Upam, da jih tudi ne bo. ?e bo kakšno priletelo, vam bom povedal. Predvsem pa vam bom povedal, kdo ga je zagnal.
Glede tega, ali bomo izpeljali to, kar sem povedal… Gotovo. Vlada bo sprejela odlo?itev o tem vprašanju pravo?asno, vsekakor pa prej, preden bi se iztekli roki oz. preden bi se iztekle možnosti, da Slovenija znotraj roka gre v te postopke, o katerih sem govoril.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa. Verjetno pa v imenu vseh iz civilnih iniciativ lahko zagotovimo, da bomo z naše strani ti medresorski komisiji nudili ustrezno pomo? po naših mo?eh seveda.
No, zdaj prehajamo na razpravo. Prijavilo se je nekaj razpravljavcev. Kot prvi se je prijavil Miha Majc, Stranka slovenskega naroda.

MIHA MAJC: Pozdravljeni vsi navzo?i. Jaz vas bi rad vprašal, kaj pomeni beseda Kras, kaj to pomeni. Kaj pomeni Kras? Ena vrta?a, kraško polje, obskurna narava. Kras je svetovni fenomen in tega se nobeden sploh ne zaveda. Kras je terminologija, ki se uporablja povsod po svetu za vse kraške pojave. To je en vir, ena reklama za turisti?en razvoj Slovenije. Kras ima neverjetne razvojne možnosti v turizmu, ampak tega se nih?e ne zaveda, ker ni širine. So ozko usmerjeni interesi. Kaj je sedaj problem? Tukaj nam je gospod pravosodni minister razložil, kdo vse lahko kupuje nepremi?nine, ampak to ni bistvo problema. S tem ne bomo zavarovali Krasa. Plus tega je izjemnost ?asovno pogojena. To vemo iz danskega primera. Traja neko ?asovno obdobje. Mislim, da pet let. To ne drži, ko ste rekel, da tega še nobeden ni uvedel, te klavzule. Danci so uvedli proti Nemcem. In to ?e ?asovno omejena zadeva. Mi rabimo pa Kras zaš?ititi za vekomaj. In kako ga lahko zaš?itimo? ?isto enostavno. Razglasimo za krajevni park z izjemami. To, kar Vlada rada v svoji zakonodaji po?ne. Vedno je veliko izjem. Samo takrat, ko jih je treba uporabiti, jih pa ni. Zakaj izjeme? Izjeme za prebivalce Krasa, da se bodo lahko razvijali naprej, da bodo nemoteno kmetovali, da se bodo ukvarjali s turizmom in pa? z drugo razvojno dejavnostjo. To je ?isto enostavna rešitev. Razglasimo Kras za krajinski park in smo rešili zadevo za vse veke.
Sedaj pa glede tega, da se nekaj podtika, da se gremo nek nacionalizem, da omejujemo tujce, da kupujejo nepremi?nine pri nas. Ni problema. Naj gre Italijan pa naj kupi nepremi?nino tukaj v Ljubljani v Celovških dvorih. Zakaj bi morali neke, oprostite grdi besedi, pokozlane nepremi?nine nagravžnih barv, nekih rumenih, roza, ki sploh ne pašejo v to kraško krajino. To je živa katastrofa. Kaj se v tej državi po?ne? Brez vizije, nobenega ni? ne zanima, samo oportunizem.
Kaj sedaj narediti s Krasom? Kako ga zaš?ititi? Vlada, evo, imate nalogo, da nekaj naredite, pa da boste imeli malo ve?jo podporo, kot jo imate sedaj 15 %. Sedaj imate priložnost, da res nekaj naredite in dokažete in pokažete, da znate vladati in da znate nekaj za nacionalni interes tudi narediti. Kras je taka blagovna znamka, svetovni pojem, da se nam še sanja ne. Samo treba je malo širine. To je važno. Pa ne smemo sedaj vso politiko delati na tem, da smo Slovenci nestrpni do Italijanov pa ne pustimo kupiti slovenske nepremi?nine. Ne. Na Krasu jih ne morejo kupovati, ker ga je treba zaš?ititi, ker ga je škoda, ker je tak razvojni potencial oz. tako mo?na kulturna dediš?ina oz. ozadje tega ima. Kras je treba zaš?ititi. Ni treba govoriti, da no?emo Italijanom nepremi?nine prodajati. To je problem. In ko se Kras zaš?iti kakor kulturno krajino, potem uvedemo še dolo?ene izjeme, tako da prebivalci Krasa ne bodo trpeli, da se bodo lahko naprej razvijali, da bodo imeli zagotovljeno eksistenco pa smo stvar rešili. Ali je to tak problem?

MAG. BOGO ŠEST: Gospod Miha, še petnajst razpravljavcev je. Hvala lepa. K diskusiji se je prijavil Cene Šerbinek iz Štajerske. Bo njihove probleme povedal na njihov na?in. Izvolite. Še nekaj. Prosil bi vse razpravljavce, da se omejite na tri do pet minut najve?, ker vas je še precej.

CENE ŠERBINEK: Dober dan vsem sodelujo?im. Prihajam iz Sve?ine pri Mariboru, Ob?ine Kungota, se pravi iz obmejne vasice, streljal ali kilometer od državne meje. Sem pa Cene Šerbinek. Moram re?i, da mi je bilo v veliko zadovoljstvo poslušati danes vse te razprave in tudi razlago gospoda ministra Zalarja, kjer se je v bistvu tudi obvezal in ponudil, da bo, kar je v njihovi mo?i, poskušali sprejeti, kar se bo dalo za zaš?ito teh obmo?ij. Jaz v to besedo tudi verjamem. Upam, da jim bomo vsem skupaj prisko?ili na pomo? tudi z vsemi svojimi podatki, ki jih potrebujejo za svojo analizo. Vendar, danes govorimo o stvari, ki je najbolj pere?a na Krasu ali v Primorju. Hvala bogu tema civilnima iniciativama, da sta nas tudi v bistvu povabili k sodelovanju. Mi smo 8. marca ustanovili tudi civilno iniciativo za Štajersko ravno s tem namenom, ker imamo popolnoma enake težave, kot jih imate vi. Morda smo malo manj uslišani ali pa se nas ne sliši. Na te stvari opozarjamo že od leta 2007, kjer so se za?ele prve prodaje kmetijskih zemljiš? na našem obmo?ju. Mi smo vas, ki imamo 12 kilometrov državne meje s 1.000 prebivalci, se pravi 330 gospodinjstev, in 80 % prihodka ob?ine je iz kmetijskih dejavnosti. Posedujemo 190 hektarjev kmetijskih oz. vinogradniških površin. Od leta 2007 do tega trenutka se je prodalo 35 hektarjev, 30 hektarjev je še trenutno v dogovoru. To pomeni 65 hektarjev. To je tretjina vseh vinogradniških površin v našem kraju. Problem je v tem, da na stvari, na katere opozarjamo, so sicer slišane, vendar nato zasmehovane. Vsaka stvar, o kateri se je obi?ajno govorilo v kraju, saj veste, kako to gredo govorice. Danes se nekaj govori, ah, pa saj ni res. ?isto vsaka govorica se je še izkazala za resni?no. Se pravi, vse, kar se je govorilo, se je tudi izvedlo. Najve?ji problem je, ker mi ne pridemo do uradnih podatkov. Danes smo bili pozvani tukaj, da z relevantnimi podatki poskušamo postre?i Vladi. Na upravni enoti ne dobimo podatkov. Se pravi, vse, kar lahko storimo, je to, da delamo s svojimi mo?mi preko podatkov iz e-prostora, javno dostopnih aplikacij, da ugotovimo, kdo so lastniki. To pomeni, tretjina prodanih kmetijskih površin v našem kraju izrazito spreminja demografsko obmo?je. Tako, kot je bilo prej to re?eno, to je tudi naša kultura. Naša vas je bila v zgodovini že mo?no s tem zaznamovana, s ponem?evanjem, in v bistvu se ta meja prazni. Se pravi, kupujejo v bistvu tujci, v tem primeru Avstrijci, ki so tudi sosedje te zemlje. To ne smemo pozabiti. In tudi nih?e od nas ne nasprotuje, da lahko doma?in proda komurkoli, se pravi najboljšemu ponudniku. Ampak, radi bi, da najdemo na?in, da je ta najboljši ponudnik tudi nekdo, ki je Slovenec. Se pravi, da mi ostanemo na tej zemlji, da ostane meja živa. V 50-ih letih, ?e govorim od leta 1960 naprej, se je iz  Sve?ine izselila tretjina prebivalstva. Se pravi, 500 ljudi, pretežno iz obmejnega obmo?ja. Dajmo stopiti skupaj in vzpostaviti tako politiko, da bomo dali tudi razvojno možnost tem krajem, tem obmejnim obmo?jem. Se pravi, vzporedne turisti?ne ceste, turizmi, razvoj na vasi. Samo za primerjavo. Korak od nas, dobesedno korak od nas te?e najbolj znana avstrijska vinska turisti?na cesta Wine strasse in sosednja ob?ina Ra?e na avstrijski strani ima nekaj manj kot 1.000 prebivalcev. Ne boste verjeli, 110.000 no?itev na leto. in to nam je lahko zgled. Zato apeliram na to, da tudi preko razvojnih programov lokalnih skupnosti tudi država pomaga recimo potem na tak na?in, da bomo vložili v to obmejno obmo?je, dali nekaj za razvoj, bo pa na dolgi rok, na 20, 25 let, ta denar bogato ali pa ve?kratno popla?an. Hvala.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa. Pozabil je kolega povedati, da tam, kjer so Avstrijci pokupili, v glavnem se govori nemško. Ampak, to je drug problem, ne Avstrijcev. To je naš problem.
K razpravi se je prijavil gospod Marjan Suša, ?lan civilne iniciative za Primorsko. Sicer najve?ji nepremi?ninar na Krasu in bo zanimiv njegov pogled, kakšne izkušnje ima on s temi problemi. Izvoli.

MARJAN SUŠA: Bogo, hvala za celovito predstavitev moje osebnosti. Resni?no je nekoliko težko si predstavljati, da soustanovitelj civilne iniciative za Primorsko je hkrati že 14 let nepremi?ninski posrednik na Krasu. To je mogo?e res eden ve?jih. Hvala za reklamo. Lahko re?em, da to lahko vzdržujem samo na en na?in: da v vseh svojih javnih nastopih, izvajanjih in v poslovni dejavnosti skušam biti ?im bližje odli?nosti, pri svojem poslu kot tudi pri javnem nastopanju. Zato me je, ker sem pa? vklju?en v civilno iniciativo, zelo zaskrbel za?etek kampanje proti nakupom nepremi?nin na Krasu s strani italijanskih državljanov. Zaskrbelo me je, kajti vprašal sem se, ?e je res temu tako, potem bi, dolgoro?no gledano, to resni?no lahko pomenilo erozijo narodnostne sestave na tem podro?ju. Zato sem se ?isto iz strokovnega vidika lotil preverjanja podatkov, ki jih je civilna iniciativa za Kras tako mo?no medijsko, nenavadno mo?no medijsko podprto širila po slovenskem prostoru. Kaj sem ugotovil?
Dramati?ne nasprotne podatke od podatkov, ki so bili objavljeni v javnih medijih. ?e bo medresorska komisija želela, ji bomo rade volje predstavili, sicer ne vem, kdo je to, gospod Šteblaj, rade volje posredovali tiste podatke, ki so dejanski, ki so preverljivi v javnih podatkih, ki so ta trenutek v državi dostopni in ni nikakršnih razlogov, da bi lahko bili dvojni. Vas Lokev kot eden od najizrazitejših postulatov te medijske kampanje, da je v tej vasi 280 enot in da je od teh 280 bilo prodanih 80 stanovanjskih enot italijanskim državljanom. Po evidenci zemljiške knjige, ki je zagotovo to?na, to si upam trditi, smo ugotovili, da je bilo dejansko in to sta bili dve analizi opravljeni, navzkrižni, je bilo prodanih 26 stanovanjskih enot. Od tega pet na osnovi dedovanja, šest mešanih zakonov, 12 slovenskih in ostalo so bili tisti italijanski državljani, ?isti v narekovaju, da ne bi kdo me apostrofiral, kot da delim državljane Evropske skupnosti na ?iste ali ne?iste, ampak tisti, ki so imeli izrazit italijanski priimek, naslov v Italiji. V civilni iniciativi za Kras, ki je, mimogrede, to je treba povedati temu avditoriju in slovenski javnosti, v Ob?ini Sežana politi?na stranka. To ni civilna iniciativa, ker nastopa v lokalnem svetu, kandidirala je na volitvah. Ta Državni svet je torej oddal prostore civilni oz. politi?ni stranki in upam, da bo dal prostor tudi drugim politi?nim strankam, da bodo lahko predstavile svoja stališ?a. To mimogrede.
Ker je bilo v navedbah civilne iniciative mnogokrat poudarjeno, da ni to?nih evidenc, zlasti pa, da manjkajo tiste nepremi?nine, za katere je potrebno ob nakupu pla?ati tako imenovani DDV, smo preu?ili tudi vsa nova zgrajena stanovanja v zadnjih šestih letih v Sežani, okoli 300. Od teh jih je bilo 40 prodano državljanom Republike Italije. Toda sledi še bolj šokanten podatek. Od teh 40 jih je bilo 39 evidentno slovenske narodnosti. Po nakupu so te nepremi?nine zaokrožile potem še v slovenske kraške roke, da še to posebej poudarim. Preu?evali smo tudi druge podatke, ki bi jih lahko tu našteval. Niti eden podatek se ni ujemal z navedbami civilne iniciative.
Kot državljan te države se sprašujem, ali je potrebno za branjenje slovenske zemlje, kar naj bi bil postulat teh prizadevanj, za ohranjanje narodnostne sestave na obrobju, slovenskem zahodnem delu, uporabljati medijsko izkrivljene, zavajujo?e, demagoške in populisti?ne izjave. Ali je to potrebno? Kot ?lan civilne iniciative za Primorsko, kjer sem soustanovitelj te iniciative, temu odlo?no nasprotujem. Nobene potrebe ni za to. Mi lahko s popolnoma normalnimi podatki, to?nimi, lahko branimo to slovensko zemljo, predvsem pa jo lahko branimo samo z materialno rastjo nas prebivalcev, z dvigom tudi kulturne zavesti, ?e ho?ete, zaradi uporabe jezika, predvsem pa z razvojem Krasa. Za to pa potrebujemo spodbude, ne prepovedi, ne klavzule in podobne neumnosti. Jaz mislim, da je to možno, da je možno to v kratkem ?asu in ?e bo Vlada nasedala tem podatkom, potem je to res vrhunec vsega, kar pa? po?ne.
In še v bran mojemu cehu. Nepremi?ninski posredniki nismo tisti, ki spodbujamo. Mi samo pomagamo prodajalcu in kupcu, ti Ljubo to dobro veš, da lahko proda nepremi?nino pa? izbranemu kupcu, tudi Italijanu. Mi nimamo svojih nepremi?nin in z njimi ne razpolagamo. Hvala lepa.
Jaz kot predstavnik civilne iniciative za Primorsko bi samo to dodal, da to je bilo osebno mnenje gospoda Suše. Ni to mnenje civilne iniciative.

MAG. BOGO ŠEST: Gospodu Suši, kolegu in prijatelju, se zahvaljujem. Mislim, da je prav, da je povedal svoje mnenje in svoje stališ?e in svoje videnje, kako pa? on gleda na zadevo. Seveda moram povedati, da je Marjan Suša aktiven ?lan civilne iniciative za Primorsko in se bori za pravice Slovencev na oni in tej strani meje. Tukaj ni sporno. Škoda je samo, da se nekatere zadeve, ki smo jih že v preteklosti sprožali, enostavno nimajo velikega odmeva v osrednji Sloveniji, še posebej pa ne v vladnih inštitucijah. Ampak, to je sedaj druga tema. Moral bi re?i, dajmo se osredoto?iti na tematiko, ne Italijani da ali ne. Saj, civilne iniciative ne nasprotujejo tem, zlasti ne civilna iniciativa za Primorsko niti ne Kras in to smo že uvodoma povedali. In ni to osrednja tema. Osrednja tema je drugje, to, kar so spoštovani profesorji kot uvodni?arji povedali. To je klju?en problem razvoja tega Krasa. Kako priti do tega, da je res razvoj na tistem kraju.
Besedo dajem gospodu Davorinu Ter?onu, županu Ob?ine Sežana.

DAVORIN TER?ON: Spoštovani, lep pozdrav. Pozdravljen gospod Šest in predstavniki civilne iniciative Krasa in Primorske. Mojih izjav v medijih ste verjetno do sedaj prebrali bolj malo. Tiste, ki sem prebral, sem se ?udil nad njimi, ker so bile ve? ali manj iztrgane iz konteksta ali pa niso bile objavljene. Zato sem se po?asi odlo?il, da jih dajem ?im manj, ker nima nobenega smisla, ker statirati nekomu, ki ima že vse pripravljeno vnaprej, res nima nobenega smisla. Sem se pa odlo?il, da bom prišel na ta cenjeni zbor, zato, ker me je predsednik Državnega sveta, ko sva se pogovorila kot kolega, povedal, da se bo naredil magnetogram, kjer si bodo vsi lahko ogledali, kaj govorim in kaj ne.
Mogo?e bom malo daljši, ampak ker tako poredko dajem izjave, ?e mi boste dovolili, tudi dovolil. Zakaj sem se odlo?il, poleg tega, da pridem na to. Konec koncev nimam nobenih težav ne s Civilno iniciativo Krasa ne Primorsko, ampak zaradi tega, ker je bilo, ravnokar sem rekel, velikokrat zlorabljene neke resni?ne izjave, prikrojene, in ker sem prebral, kaj si v civilnih iniciativah mislijo o ravnanju nas kraških županov, kraških ob?inskih svetov, o mojem ravnanju in moram povedati, da mi marsikaj ni bilo vše?, ?isto odkrito. Prav, da povemo. Ni odražalo tega, kar želim tudi tukaj povedati. To je bil en razlog. Drugi razlog je bil to, da sem po?asi, ko se te zadeve vrtijo, opazil, da se prostoru Krasa povzro?a moralna in deloma tudi materialna škoda. To bom povedal v nadaljevanju. In tretji?, zato, ker sem opazil, da gredo dogodki v smer, ki nam v prihodnosti ne morejo koristiti, ?e ne bomo prišli malo k pameti. To bom povedal tudi v nadaljevanju.
Tukaj želim izraziti predvsem nek moj oseben pogled na to, na osnovi dejstev, ki jih poznam. Seveda, gospod Šest, glede na vaš uvod, vas bom prosil tudi, ?e mi boste povedal, kot je bilo nekako po spominu re?eno, kaj lokalna politika na tem podro?ju po?ne, ker sem zelo v skrbeh, ?e tudi mi kaj takega po?nemo z izjavami ali pa s kakšnim tendencioznim ravnanjem, da se bomo vedeli pravilno obnašati.
Zadeva v zvezi s civilno iniciativo ni nova glede nakupa nepremi?nin. Mi v Sežani to vse vemo. Stara je ve? kot tri leta. Za?ela se je s civilno iniciativo Kras. Mimogrede, nikoli nisem izvedel, kdo so predstavniki te civilne iniciative. Najve?krat ni bil nih?e podpisan. Dostikrat gospa Zdravka Mevlja, v zadnjem ?asu cenjeni moj protikandidat na zadnjih volitvah, svetnik v Ob?ini Sežana s svojo politi?no opcijo, gospod Robert Rogi?, in prav bi bilo, da se bi vedelo, ker vidim, da tudi ?lani civilne iniciative na Primorsko ne vedo, kdo je kje ali kam spada, da bi bilo to postavljeno na eno mesto, kajti moram povedati, da sem dobil ogromno pisanj teh civilnih iniciativ, posebno Civilne iniciative Kras. Nikoli pa nisem to?no vedel, kdo stoji za njimi in vedno so me novinarji klicali in vprašali, kako komentiral. ?ez ene dva dni sem pa dobil to pisanje, ko so že vsi vedeli. Taka je pa? moja izkušnja. Lahko je bil en dan, lahko je bilo dva dni. Verjemite mi, da ne lažem.
Torej, zadeva se je za?ela pred tremi leti in v resnici se, po  mojem mnenju, vrti okoli istega vprašanja, kajti zadnje vprašanje zaš?itne klavzule se vre?a k prvem vprašanju. Za?ela se je s prostorskimi dokumenti na Krasu. Potem, ko je Civilna iniciativa Kras izdala pobudo Ministrstvu za okolje in prostor, ki je izdalo zahtevo, da odpravimo nezakonitost v naših prostorskih aktih. Kazen za neodpravljeno nezakonitost je bila, da bo sprožen v roku enega meseca prekluzivno, tukaj imam tudi dokumente, ustavni spor. Navedeno je bilo šest primerov. Najbolj znan je v Tomaju in ostali. Med njimi so bili tudi taki, ki sploh niso bili v planu. Podpisal je to minister Podobnik in potem smo za?eli tuhtati, kaj naj naredimo. Ampak, problem pozidave Krasa k meni ni prva prinesla Civilna iniciativa Kras, ampak moj kolega podžupan takrat Iztok Bandelj. Da smo pripravili spremembe obstoje?ega prostorskega plana, ker je pot to novega PNJ-ja dolga, tako zelo dolga, da smo še sedaj bolj na za?etku kot na koncu. Takrat so nas zavrnili: naredite nov OPN. Ideja je bila, da OPPN-je spremenimo v obstoje?em planu, ki so pogoj, ?e ho?ejo zidati, kjer so ve?je obmo?je PUP-ov, ?e boste hoteli razumeti, ker imamo v resnici na Krasu okoli vasi veliko pozidalno obmo?je in to je dediš?ina plana še bivše sežanske ob?ine iz leta 1988. Ta plan imamo še.
Dvakrat se je spremenila zakonodaja vmes po znanem Kopa?evem zakonu. Niti ena ob?ina v Sloveniji ni sprejela prostorskega plana. Takrat je bil urbanisti?en red, urbanisti?na strategija in tako naprej. Niti ena ob?ina. Nakar je prišel za ministra gospod Podobnik, je sprejel drugi zakon, ki je sedaj veljaven, OPPN-ji, in po tem zakonu, oprostite, ?e ne bom povedal natan?no, ampak manj kot desetina manjših, Ljubljana je poseben primer, ob?in v Sloveniji je sprejelo. Sedaj pa mislim, da te?e peto leto. ?e bo kakšen podatek približen, ne mi zameriti.
Verjamete, ?e bi bilo planiranje v rokah lokalnih skupnosti, da ne bi imeli planov že 20, 30 let vsi skupaj? Ne. Mi bi ga sprejeli. Garantirano. Veste, kako je urejeno planiranje v Sloveniji? Tako, da ob?ina je nosilec prostorskega planiranja, je nosilec. Vendar mora dobiti vse smernice ostalih nosilcev prostorskega planiranja. Potem mora pripraviti osnutek. Ne bom razlagal podrobnosti, ker bo predolgo

MAG BOGO ŠEST: Nismo na u?ni uri. Dajte se, prosim, osredoto?iti na problem, ki je tukaj izstopal.

DAVORIN TER?ON: Gospod Šest, ?e dovolite. Lahko me tudi prekinete, sem navajen, ampak poglejte, poslušali smo geologijo Krasa danes, poslušali smo vse. ?e ni pomembno, kako ta stvar stoji iz mojih o?i, potem pa ne vem, ?e je to demokracija. Dovolite mi, da povem in obrazložim probleme in se mi zdi nekorektno, mimogrede, gospod Šest.
Prostorsko planiranje potem te?e tako, da moramo dobiti soglasje vseh teh, usklajevalni postopek, in plan velja potem, ko je potrjen v ob?inskem svetu, ko ga potrdi resorno ministrstvo oz. Vlada. Brez države ni?, na kratko povedano. Ker so bili primeri, kako je v Italiji, bom povedal, da tudi tam ob?ina ne more sprejeti regulacijskih na?rtov brez dežele, vsaj v Furlaniji-Julijski krajini so me seznanili, da je tako. Vendar gradbeno dovoljenje izdajajo župani. V Sloveniji izdaja gradbeno dovoljenje upravna enota, ki je državna inštitucija. Se pravi, ?e govorite o nosilcih prostorskega planiranja kot ob?ina in ima vse v rokah, verjemite mi, da bi mi vse plane že sprejeli. Ker pa ne more priti do uskladitve, ker so postopki zapleteni in ker ne odlo?amo o gradbenih dovoljenjih, ne odlo?ajo ne o fasadah ne o oblikah hiš. Imamo to zapisano v odloku, vendar to izvaja v izvedbenem delu izdaja gradbenih dovoljenj upravna enota, kontrolira pa inšpekcija, ki je spet državna.
Ta zgodba s pozidavo je nekako potihnila. Zgodilo se ni ni?. Seveda, nismo mogli uresni?iti zahteve ministrstva in smo jih pozvali, ker bi se spustili v tožbe, ne bom podrobno razlagal, da me ne bo gospod Šest spet prekinjal, torej smo zaprosili ministrstvo in državo, da sproži ustavni spor. To je bilo 27. 1. 2008. Danes veste, da je marec 2011. Ustavnega spora še ni nikjer, pa si ga želimo, da bomo vsaj vedeli, kaj je prav in kaj ni.
Ko se je ta tema izpela, je potem po?asi, kot sem rekel, zamrla, prišle so volitve. Potem je bilo po volitvah in sedaj smo prišli do zaš?itne klavzule. Pri zaš?itni klavzuli se spet vra?amo k edinim postulatom, ki jih imamo na Krasu (pozidava, park, zaš?itna klavzula). In to se vrtimo v krogu.
Sedaj imamo zaš?itno klavzulo. Za zaš?itno klavzulo sem jaz slišal tudi od cenjenega gospoda na enem famoznem mitingu v Lokvi pred tremi leti. Takrat to ni bilo sproženo. Sproženo je bilo sedaj v medijsko bolj odmevni situaciji. O tem se je dosti govorilo. Potem na koncu pa nismo mogli ugotoviti, kaj to je, pa smo se sedaj, ko je to bolj aktualno, pozanimali in kot so mene informirali, pomeni na Danskem zaš?itna klavzula kot edini primer v Evropi to, da je na Danskem na nediskriminatoren na?in, tudi s strani danskih državljanov, ne samo evropskih, prepovedan nakup po?itniških hiš. Veste, ?e bomo mi uvedli danski primer v Sloveniji, veste, kdo ne bo kupoval potem zemljiš? pod takimi pogoji? Mi generi?no na Krasu imenujemo prišleke, ki so našli svoj dom zaradi atraktivnosti Krasa na Krasu, Ljubljan?ani. Zato, ker jih najve? tudi iz Ljubljane prihaja, ampak so iz razli?nih koncev. Njim bo to prepovedano, ker oni so v resnici v najve?ji meri, razen izjem, vikendaši. Italijanskim državljanom ne. Ker oni so bodisi socialni primeri bodisi tisti, ki bivajo in se vozijo v Trst na delo.
Jaz osebno sem pa proti temu, da se uvede danski primer. Verjetno bo kot pri hišah, da bomo rekli, da je treba nekaj drugega, da se uvede, zato, ker smatram, da bi bilo na Krasu ogromno nepremi?nin in hiš v vaških jedrih podrtih, ?e ne bi bilo teh Ljubljan?anov, ki so dosti hiš tudi obnovili, nekatere so ?udovito vklopili v okolje in konec koncev so naši državljani in so narodnjaki. Konec koncev, cene nepremi?nin na Krasu, to vemo vsi na Krasu, so zrasle najbolj takrat, ko so za?eli Ljubljan?ani jih kupovati. Bistveno manj potem po vstopu v Schengen, ko so prišli za njimi tudi italijanski državljani.
Kot sem rekel, se oglašam tudi zaradi tega, ker v zadnjem ?asu me italijanski državljani pa predvsem Slovenci iz Italije sprašujejo, kaj se pri nas dogaja. Gospa, ki je bila na eni civilni iniciativi, okrogli mizi v Sežani, je bila, kot sem prebral, ker mene ni bilo, je bila ena gospa, ki je Italijanska tudi po narodnosti, pa  se je nau?ila našega jezika. Je rekla, da jo je malo strah. To odraža, kar je slišala, to odraža neko razpoloženje. To razpoloženje je pa tudi pri nekaterih zamejcih. Sprašujejo me, ?e jih ne maramo ve?. Jaz sem bil tam v Državnem zboru dva mandata ?lan komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, en mandat tudi podpredsednik. Živim na Krasu od vekomaj, moji predniki odkar pomnim, moji predniki so s Krasa, prijatelji so Krasa z obeh strani meje. ?utim kot župan, kot doma?in, posebno odgovornost do Krasa, do Ob?ine Sežana, do slovenske države in do naših sonarodnjakov v Italiji. Še posebno, ker sem župan najve?je kraške ob?ine. Ne želim, da bi prihajali v neke ?ase, za katere smo prepri?ani, da so že vsi mimo. S civilno iniciativo se strinjamo prakti?no v vsem in se sprašujem, ?emu to. S ?im se strinjamo? Strinjamo se, da podatki niso to?ni. ?eprav so nekateri izjavljali, da je v Lokvi 80 hiš od 280 v lasti italijanskih državljanov. Mi smo ugotovili, pa ne, da boste rekli, da smo v lobiju z nepremi?ninarji, ampak podobne podatke, kot jih je navedel kolega Marjan Suša. Potem se je to spremenilo iz 80 hiš v 80 nepremi?nin. To je en dober posestni list od enega velikega kmeta, ki ima dosti parcel na Primorskem.
Strinjamo se, da je treba dobiti podatke. Strinjamo se absolutno, da je treba vzpostaviti vzvode za prenovo stavbne dediš?ine v vaseh. Strinjamo se, da imamo prevelike PUP-e okoli naselij. Želimo si jih spremeniti, pa nam ne pustijo. Se strinjamo. S ?im se še strinjamo? Strinjamo se, da smo pretirani pozidavi Krasa. Strinjamo se, da je treba narediti kraški regijski park, vendar, bom povedal,  nih?e ne pove, kaj to pomeni. Ali bo na osnovi tega prišlo do zaš?ite prvi?, da ne bo prišlo do zaš?ite Kraševcev samih, da bomo tako zaš?iteni, da se bomo notri nelagodno po?utili in tako naprej in bomo s tem rešili kakšen problem. In konec koncev, ne nasprotujemo tudi, ?e podatki pokažejo na zaš?itni klavzuli. Dr. Ljubo Lah je kazal prej fotografije. V vsej tej pozidavi z Ob?ino Sežana, katero vodim, se vedno pojavita dve hiši – dvoj?ki v križu. Jaz drugega nisem videl … (nerazlo?no) pozidave v Ob?ini Sežana. Povejte mi, dvoj?ke v križu. Drugo so individualne hiše, ki rastejo na PUP-ih, ki so preširoki. Govori se, ?e se bo sprejel plan, predlagam plan v Lokvah, bo 900 novih prebivalcev. Plan v Lokvi, ki je narejen osnutek, pridite ga pogledati, obstoje?i plan predvideva širše obmo?je, kot tega, ki smo ga predlagali. O ?em govorim? To bi se resni?no rad vprašal. Mimogrede je bila tudi Slam?eva doma?ija. Nekje je zapisano, da je to delo projekta Nova Gorica in da je tipi?en in lep primer obnove kraške stavbne dediš?ine. Slam?eva doma?ija je mladinski hotel v Pliskovici, ki ga je naredila Ob?ina Sežana. Kupila nepremi?nino, pla?ala projekte in sezidala. Jaz kot podžupan sem ga otvarjal in vodil projekt.
Ali smo postali samo ujetniki samega sebe, ali se gremo neke druge igrice? Gospod minister je rekel, da verjetno imamo ve? problemov sami s seboj. Jaz bi si upal re?i, da razmišljam, da to sploh ni problem prostora, ampak prej zavesti duha, da ne re?em psihologije ali psihiatrije. Seveda moram pa na to, ko mi nekdo o?ita, da vehementno odlo?am, kje se bo zidalo, nasprotovati, ker ne izdajamo gradbenih dovoljenj, saj sem povedal. Ko se manipulira s polresnicami, je treba povedati pošteno. Konec koncev pa moram zaš?ititi tudi kraškega ?loveka. Želel bi si, da bi bilo tukaj ve? Kraševcev. Mislim, da preve? nekateri skrbijo za nas Kraševce, preve?. Tako zelo skrbijo že, da nam skoraj škodi. Pustite nas malo, da bomo skrbeli sami zase, ker Kras konec koncev je ustvaril kraški ?lovek. Takrat je bil neuk in je ustvaril Kras. Sedaj smo pa vsi študirani, pa ne, da ga ne znamo ustvariti in zgraditi, ne znamo ga niti ohraniti. To je poniževalno. Poniževalno nadalje je to, gospodje, da vlada nezaupanje do kraškega ?loveka. Tam, kjer je etni?na meja, poglejte si dobro zgodovino, ostala najdlje ?asa nespremenjena. Res, da smo dali kruto zgodovino, ampak še vedno vztrajamo vsi skupaj.
Jaz sem zavezan kot župan sklepu ob?inskega sveta, ki pravi, da naj Vlada dobi realne podatke. Na osnovi njih sprejme konkretne ukrepe. O tem sklepu smo debatirati enih pet ur tam na ob?inskem svetu, štiri, ne vem to?no. Na koncu je bil ta sklep sprejet soglasno. Vsi svetniki smo ga potrdili, do zadnjega. Gospod Novak mi je prišel ?estitati za hrabro dejanje, gospa Miha Poga?ar tudi, ploskali ste. Gospod Rogi?, ki je šel potem na Odmeve, pa ?ez tri dni, razen, se opravi?ujem, ?e so narobe povzeli, izjavlja, da je to blef, da je ta sklep blef. To piše, imamo vse spravljeno. O ?em se pogovarjamo? Ali so tudi svetniki, gospa Bari?eva, gospa … Fabjan, blefirali, ki so vaši svetniki iz vaše politi?ne opcije? Samo resnico, gospodje, ni? drugega. Samo to je potrebno in ?im manj zavajanja. To ne koristi nikomur. Zelo žalostno je in bo, ?e se bo na koncu ta problem izpostavil kot problem zaradi ljudi, ki so ga sprožili, ne pa samo zaradi problema samega. Hvala lepa.

MAG. BOGO ŠEST: Gospodu Ter?onu se zahvaljujem, ker nam je v daljšem prikazu povedal, kako on kot župan lahko in kaj lahko sploh ureja in stori in njegov pogled na civilno iniciativo nasploh in posebej za Kras. Verjetno se boste pa z menoj vsi prisotni strinjali, da ?e bi bilo vse v redu, potem danes Sre?ko Prijatelj ne bi sedel v arestu.
Naslednja zadeva, kar zadeva naše zamejce. Tukaj sem pa jaz posebej ob?utljiv. To je, da vsi dosedanji politiki, z vami vred gospod Ter?on, ker ste ves ?as pla?an politik in za to odgovoren, naši zamejci niso dobili avtomati?nega slovenskega državljanstva in so v podrejenem položaju nasproti vsem Argentincem, Clevelandu in tako naprej. To je nemogo? položaj. Dolžni ste se za to boriti. Se pa strinjam s tem, kar ste rekli. Vse podatke je treba osvetliti in naj pride dejansko resnica na dan, ker druga?e se bomo grdo gledali med seboj.
Naslednji je Boris Arta?. Izvolite.

/nekdo govori iz klopi/

MAG. BOGO ŠEST: Vi ste prijavljeni kot peti. Imam žal tako napisano. Se opravi?ujem, ampak pravico mi daje moj položaj, da lahko odrejam kogar ho?em tukaj. Vam je gospod odstopil izvolite.

ZVONKO BEN?I? MIDRE: Bom kratek, ker so moji predhodniki, in se jim zahvaljujem, povedali tisto, kar sem jaz hotel povedati. Jaz sem Zvonko Ben?i? Midre, župan lepe kraško-brkinske ob?ine Hrpelje-Kozina in od 18. marca tudi mali bog. Dobesedno mali bog. Moj prijatelj Rogi? me je tako imenoval v Mladini. Jaz sem tisti mali bog, ki lahko vehementno ukazujem, kje bodo zrasla nova naselja. Tega nisem vedel. Ko sem kandidiral za župana, sem vedel za svoje pristojnosti. Sedaj se sprašujem, ali sem kandidiral za župana ali sem morda minister za okolje in prostor ali morda tudi predsednik Vlade. Tudi oni nimajo takšnih pristojnosti, kakor mi moj kolega prijatelj, mi smo prijatelji z Rogi?em.
Bom kratek, ker so že ostali predhodniki povedali. Se zahvaljujem tudi Marjanu Suši in mojemu županu. V tem zboru in na celotnem Krasu in Primorski in verjetno v celi naši lepi državi ni ?loveka, ki ne bi podpiral prizadevanja, da ohranimo našo rodno zemljo. Ga ni. Verjamem. Vsak, ki ima malo srca, ki je rojen, saj so se naši predniki borili tudi s puškami in izgubili življenje. Kot župan in kot Kraševec ne pristanem na na?in, ki ga je izbrala civilna iniciativa, mimogrede, je bilo že povedano, ki sploh ni civilna iniciativa, ampak je stranka. Toliko žalitev, posploševanja in neto?nosti, kar sem župan, nisem doživel v zvezi s prostorsko zakonodajo. Pobudniki te tematike mi pripisujejo pooblastila, kot sem že povedal, takšna, kot mi jih ne dajeta niti Ustava niti zakon.
Želim pa jasno povedati nekaj dejstev. Mi župani operiramo z dejstvi, ne pa z nekimi kako bi bilo, ?e ne bi bilo in tako naprej. Prvi?. V naši Ob?ini Hrpelje-Kozina, kraško-brkinska ob?ina, Italijanom do sedaj nismo prodali niti kvadratnega metra državne ali pa ob?inske zemlje. Niti metra kvadratnega ne. Prodajali so se in to v štirih primerih za našo ob?ino zasebne parcele, privatna zemljiš?a, premoženje oseb. Kaj želite vi pobudniki? Dajte pobudo Državnemu zboru, naj uvedejo spet nacionalizacijo in se ta privat lastnina ukine. Potem lahko država na vašo pobudo ne prodaja zemljiš?a, ker ni ve? lastnine.
Drugi?. Smo ob?ina, na to sem pa  res izjemno ponosen, da smo ta teden proslavljali, nekateri že veste, 30-letnico za?etka odpiranja meje v Evropi. Nekateri govorijo železne zavese, nekateri govorijo mrtve straže so bile na teh mejah in to je dokazano, ker se je na mejah streljalo, ubijalo ljudi in tako naprej. Mi  smo ob?ina, kjer smo pred 30 leti za?eli odpirati meje s sosednjimi ob?inami. Dolina ob?ine, tudi Trst en del, vse kraške ob?ine, ki so naše sosede, so slovenske ob?ine. Te ob?ine imajo Slovence. Resda so Italijani, ampak to so Slovenci, ki so bolj zagriženi, dosti bolj, ker so tudi naši ljudje tukaj. Isto je na Koroškem. Poznamo zgodovino. Ko smo imeli to proslavo, mi smo ponosni, da gradimo dobrososedske odnose, da spoštujemo eden drugega in edini pogoj za sodelovanje je, da bomo vsi skupaj napredovali.
Morda samo še to. Na?in dela civilne iniciative in njihovih botrov, ki so tudi tukaj v tej dvorani, v naši Ob?ini Hrpelje-Kozina ne sprejemamo. Tu imam mandat, da sem vam povedal ta stavek. Hvala.

MAG. BOGO ŠEST: Izvolite, gospod Arta?.

BORIS ARTA?: Dober ve?er. Lep pozdrav vsem. Ni lahko povzeti misli v petih minutah, ko pa jih ?lovek razmišlja ve? deset let. problem, ki je sedaj nastal in ki ga danes obravnavamo, se je sprožil z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Prej pa je res, da so bili tudi plani ob?inski, ki so bili zasnovani še leta 1988, ampak to ne more biti razlog, da bi sedaj v teh novih okoliš?inah prišlo do tega, kar pravimo naval na nepremi?ninski trg in seveda posledi?no preoblikovanje ozemlja, antropomorfno preoblikovanje ozemlja, tudi s priseljevanjem od zunaj. Kot majhna država, kot majhen narod smo obdani s števil?nejšimi. V našem slu?aju je tukaj Trst. Sam prihajam iz Ob?in, sem tudi sam zamejec, in tukaj nimam ?asa, da bi povzel zgodovino Krasa, ker bi bilo zelo pou?no za vse. Prej je gospod župan Ter?on omenil, nekje je bila re?ena u?na ura, da ni ?asa za u?no uro pa bi bilo koristno.
Kras je bil neko? popolnoma slovenski. Kaj se je zgodilo? Leta 1902 prideta ..  (nerazlo?no) ob?ine, pa je bila še Avstroogrska pa se za?nejo priseljevati meš?ani, bogati meš?ani, Italijani. Kupujejo vikendice recimo in jih je ob koncu leta 1910 po ljudskem štetju 159. 159 prebivalcev je, ne nepremi?nin. Kasneje se stvar spremeni s prihodom italijanske države na naše ozemlje in seveda se za?ne na?rtna kolonizacija pod fašizmom. Taka kolonizacija, ki dejansko nas mora … (nerazlo?no) razmišljati, kaj se pa sedaj pojavlja. Po vojni se stvari spremenijo. Jugoslovanska armada osvobodi Trst, ga mora zapustiti, pridejo zavezniki. Takrat pride do vala beguncev in se za?nejo gradnje za ezule(?), gradnje na podro?ju devinsko-nabrežinske ob?ine, s tem, da krajevna ob?inska oblast, slovenski župan nasprotuje tem gradnjam. Pride pa do tega, da oblast, ki jo izvajajo zavezniki in kasneje italijanska država, v bistvu za kratek ?as onesposobi oz. dezavtorira župana in tako prefekt oz. ustrezni organ podpiše nalog za gradnjo in se zgodi naselje za pa? ezule. Kasneje se življenje v teh krajih izboljšuje, umirja. Pozabljajo se stari ?asi, vendar trend, kot pravimo, priseljevanja iz italijanskega Trsta ve?inoma na Kras se nadaljuje. Torej, se demografska struktura prebivalstva na ob?inah slabša. Ob koncu prejšnjega stoletja oz. tiso?letja krajevni predstavnik Albin Sosi? pove številko oz. podatek, da približno na 4 Italijane pride en Slovenec oz. vsak ?etrti ali vsak peti je  Slovenec. Se pravi, to je porazna situacija. Je treba pripomniti, da tudi ljudska štetja po letu 1971 niso ve? ugotavljala demografije oz. narodnostne strukture iz ve? vzrokov. Narobe pa je, da mi sedaj ne vemo to?no, kako so ta razmerja.
Konec koncev, sedaj se moramo pa vprašati, kaj pa sedaj je pomembno za Slovenijo. Slovenija je seveda leta 2004 vstopila v ta evropski prostor in nekateri govorijo, tudi gospod župan je govoril o tem, da se podirajo meje v glavah. No, to so lepi izrazi, ampak veste, kako je. Takrat, ko si majhen, se moraš paziti, kakšne sosede imaš, ker ?e podiraš vsako mejo, ti pridejo na tvoje dvoriš?e in potem nisi ve? doma gospodar.
Tukaj nepremi?ninar, gospod Suša, zatrjuje, da to so napa?ne interpretacije tega, kar se sedaj dogaja, da so to zamejski Slovenci, ki prihajajo. Ampak tudi gospod minister, ki ga tukaj danes ni, pravi, da ni še ?isto jasna slika, kakšne so te številke teh nakupov. Prav v?eraj sem dobil podatek, te številke o nepremi?ninah na obmo?ju upravne enote Sežana. V obdobju od 1. maja 2004 do konca preteklega leta je teh nepremi?nin 398. Zanimivo je, da prvi dve leti, torej 2004 in 2005, je bilo samo 33 nepremi?nin prodanih. Podatek sledi 101 naslednje leto, leta 2007 98, nadalje 66, ?e se ne motim, 54 in lani 46. Torej, nekako en upad gotovo. Tukaj je kriza, ki je naredila svoje. Zanimivo pa je, da celotna ta številka, torej 400 nepremi?nin konec koncev, to je 2/3 vsega tega, kar so italijanski državljani kupili na t.i. obmo?ju dav?ne uprave Koper. V tem obmo?ju jih je 633 po podatkih dav?ne uprave. Mene to presene?a in sem zgrožen nad tem podatkom, ker sem si predstavljal, da so pravzaprav razmerja obratna, da na Krasu mogo?e je tretjina teh nepremi?nin v rokah italijanskih državljanov. Torej, 400 teh nepremi?nin je v teh rokah.
Bom spomnil tudi na to, kar je rekel gospod minister, da navsezadnje zamejski Slovenci jih imajo itak neko pravico do nakupa nepremi?nin, že itak imajo nek poseben status, ki jim ga omogo?a zakon, da lahko kupujejo nepremi?nine tukaj. Torej, ni razloga, da bi  jih šteli sedaj za italijanske državljane. Tukaj bi dal pobudo, da država izlo?i oz. iz?isti ali diferencira ali naredi selektivno analizo teh nepremi?ninskih nakupov na osnovi pripadnosti, tako da vemo, ali so to zamejski Slovenci ali pa niso. Torej, eden bo rekel, da je to diskriminacija. Ampak, poglejte. Zakaj v osnovi nastane problem? Zato, ker majhen narod se skuša ubraniti. To je tudi razlog, zakaj jaz tukaj nastopam. Mene boli srce, ko na ob?inah ugotavljam, kako smo mi v sto letih prišli do tega. Se pravi, sedaj sedem let Slovenije v Evropski uniji je dalo to, kar bo verjetno ?ez naslednjih 50 let dalo podobno sliko, kot na oni strani in to me skrbi. Jaz tega ne sprejmem. Enostavno, se pa? skušam boriti po svojih mo?eh.
Potrebno je voditi stvari dolgoro?no, premišljeno. Tukaj se odpre pravzaprav vprašanje prostega pretoka kapitala. To je Evropska unija. ?e sem jaz pameten ?lovek, se bom vprašal, v kakšni družbi pravzaprav sem v Evropski uniji. Ali je to dobro zame ali slabo? Mi smo bili še v Jugoslaviji, se spomnite. Tudi jaz sem osebno slovenski državljan od rojstva, torej jugoslovanski. Se ne štejem niti za zamejca, ampak živim tam ?ez v sili razmer in spremljam to, kar se dogaja. Smo bili v Jugoslaviji in takrat, ko Državni zbor, takrat še skupš?ina, v bistvu se ni upala postavljati po robu Beogradu. Takrat so naši kulturniki spregovorili, ko so bila skupna jedra, ?e se spomnite. Sledile so teze o demokrati?ni centralizaciji in podobno. Prišlo je do zapora ?etverice in prišlo je do osamosvojitve. V vsem tem ?asu je bil pogum tisti, ki je peljal naš narod naprej. ?e bi se takrat ustrašili, gotovo ne bi naredili države. Je bil pogum, seveda tudi sre?ne okoliš?ine.
Kaj pa sedaj? Postavlja se vprašanje o teh nakupih. Država tudi ne upa ve? kot toliko ugovarjati Evropi, ker Evropa vse ve, ker evropski standardi so vedno dobri, zato ker je treba podirati meje in tako dalje in zato, ker so tukaj pa? naši sosedje tako prijazni in nimam ni? proti njim. Navsezadnje so vsi ljudje na tem svetu dobri ljudje, ampak vendarle ?lovek pogleda, da si postavi svoj prostor pod soncem. Mi imamo redko poseljeno ozemlje, oni imajo pa nasi?eno. Zakaj ne bi prihajali k nam, da bomo potem postavili problem, kdo bo tukaj govoril kako. ?e pride milijarda Kitajcev k nam, kaj se bo zgodilo? Bomo konec koncev v dveh generacijah postali Kitajci menda. ?e jaz za?nem tukaj ponavljati pozdrav bouna serra, bouna serra tridesetkrat, vi boste že vedeli to. Ampak, jaz sem Slovenec in bi rekel samo enkrat: dober ve?er. Ho?em povedati to, da tukaj so stvari statistike, stvari psihologije, stvari naravnega toka zadev. Se pravi, po?asi se dale? pride na umirjen na?in. Ni treba nobene sile, kot jo je delal fašizem. Saj fašizem je navsezadnje zgrešil, ker je delal nasilje in potem je dobil povrnjeno to nasilje, je izgubil Rapalsko mejo.
Torej, klju?no je sedaj vprašanje te božje Evropske unije, ?e ho?emo. Ali je prav, da je to tako svoboden pretok kapitala? Ali je tako prav? Ali sedaj v imenu te zaš?itne klavzule, ki velja samo do 1. maja, potem bomo pozabili, hvala bogu, ne bomo imeli ve? teh problemov. Se pravi, potem lahko za celo ve?nost odpišemo to vprašanje, smo v Evropski uniji, ki je mogo?e drugo leto ali ?ez dve leti ne bo ve?. Potem se ve, kaj se zgodi. Mogo?e so to sedaj fantazije, vizionarstvo, ampak oprostite. Ali ste se vi vprašali, zakaj na oni strani meje je bilo vse tiho do sedaj, so se vsi lepo rokovali z gospodom županom? Kako so leta 2003, pred vstopom naše države v Evropsko unijo, so se tam oglaševali nepremi?ninarji in so govorili o tem, kako bodo odprli šampanjce za praznovanje. Na vprašanje nekega slovenskega novinarja tržaškega radia slovenskemu županu, vašemu kolegu Valen?i?u iz šempetrske, ga je vprašal gospod Saša Rudolf: »Vas to kaj skrbi?« Veste, kakšen je bil odgovor? »Ja, o tem ne razmišljam.« Pa veste, da je treba razmišljati v življenju, ker druga?e nekdo gre v šolo pa mu pojejo malico, pravi nek pregovor. Se pravi, Evropa – da, ampak s pametjo. In mi smo sedaj v takem trenutku, da v bistvu smo kot tisti šolar?ek, ki se ho?e izkazati, da je super pripravljen. Ne upa on povedati svojih strahov pa se ho?e pokazati, da je ne vem kako sposoben, zdržati neko breme, pa v resnici ni. Torej, se pravi, pred Evropo bo delal finto, kakor da ni problema. Ampak, mi si moramo zaradi nas samih naliti ?istega vina, gospod župan Ter?on, naliti si ?istega vina in videti, kaj smo sploh sposobni. Ali je sedaj 400 hiš, nepremi?nin, ki jih kupijo zamejci ali pa Italijani, je prav, ni prav? Kaj to pomeni? So lahko razli?ni pogledi na to. Vsak svoje. Dajmo pa primerjati stališ?a. ?e se bomo prerekali, gotovo ne bomo prišli dale?. Ampak, jaz osebno mislim, da ?e smo imeli neko? Kras v posesti v celoti in sedaj po?asi se ta erozija nadaljuje, kdo je na slabšem. Italijani ne, saj zato Italijani se v preteklosti niso oglašali glede tega vprašanja. Oni so nazdravljali padcu mej. Kaj pa sedaj, ko je prišlo do te peticije, se oglašajo vsi zaprepaš?eni in za?udeni, kako je možno, da se sedaj to dogaja. Jasno. Njim se je projekt za?el lomiti, je malo zaškripalo.
Mi se moramo tukaj vprašati v slovenski državi, gospod Šteblaj, se morate vi v tej komisiji vprašati o vseh okoliš?inah, kam to daljnoro?no pelje. In pogrešam v vaši komisiji, da ni neke osebe ali nekega strokovnjaka tudi za vprašanje iz narodnega vidika, ker obramba ni vse, gospodarstvo ni vse, kmetijstvo ni vse. Moral bi biti ta forum modrecev, ki razmišljajo dolgoro?no, kot so recimo pisatelji, ljudje, ki imajo pri srcu narodno vprašanje. Recimo, strokovnjaki s sociolingvisti?nega podro?ja. Se pravi, ljudje, ki poznajo, kaj se dogaja v svetu glede mejnih vprašanj. Tukaj sem prinesel celo torbo knjig pa vam lahko imenujem eno ime. Vzemite knjigo od strokovnjaka Filipa Tunji?a. To je možakar, ki dela na centru za strateške študije v okviru obrambnega ministrstva. On je napisal knjigo Vmesna Evropa o konfliktualnih mejah. Cela študija. Poanta je ta. Male države postajajo še manjše, ve?je države pa postajajo še ve?je, takrat, ko se te meje nekako tako presegajo in ko nekdo ima ve?jo korist, drugi pa ima manjšo korist. Tukaj govorimo tudi o recipro?nosti. Res, gospod minister prej tega ni omenil, ampak recipro?nost. Recimo, nekdo sedaj pravi, mi ne bomo postavili zaš?itne klavzule, ker recipro?nosti se moramo sedaj … (nerazlo?no). Bom zaklju?il.
400 nepremi?nin na Krasu pomeni, da bi 400 nepremi?nin kupili Slovenci v Trstu. Ampak, kaj je 400 nepremi?nin na populacijo 23.500, se moramo vprašati, in kaj je 400 nepremi?nin na populacijo ?ez 200.000. Tako. Jaz bom zaklju?il. Mene vodijo neka na?ela, neke vrednote. Gregor?i? je ?lovek, ki ga gotovo vsi poznate. On je povedal in je bil vizionar, ko je v So?i govoril o tem, kako se tukaj sosed pohlepno nekako steguje po slovenski zemlji. Vendar Gregor?i? ni bil samo tak, da je bil tako trd v tem nazoru. Je tudi videl ?loveka, svojega bližnjega. Italijani so dobri ljudje. Moramo jih spoštovati, do njih moramo biti odprti, vendar moramo spoštovati tudi sebe. Zato naj velja tudi ta naslednja misel Gregor?i?eva: pod streho našo naj tuj rod nam gost naj bo, ne gospodar. Mi tu smo gospodarji.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa gospod Arta?. Naslednji se je prijavil Franc Rado Jeler?i?.

FRANC RADO JELER?I?: Bom poskušal biti kratek, ker vidim, da ste že mnogi utrujeni in tudi ?as je že pozen. Ko smo se odlo?ali za Evropo, smo se odlo?ali predvsem zaradi tega, da bomo imeli zagotovljen svoj narodni razvoj, za svoje pravice, za svoj jezik, za vse svoje stvari. Ni dovolj, da imamo samo zastavo pa predsednika pa tudi neko vojsko in tako naprej. Važno je to, da imamo možnosti, da se ohranimo kot Slovenci in da to Slovenijo tudi ubranimo pred tujci s pomo?jo Evrope. Kaj se pa danes dogaja? ?e pogledamo danes, koliko tujih besed uporablja naš slovenski jezik. Ne bom našteval, ker bi bil predolg. Za celo stran bi jih bilo. Zakaj jih uporabljamo? Ker naši ljudje nimajo ve? tistega domoljubja, ki bi ga morali imeti. Zakaj? … (nerazlo?no) potuje, kar bi lahko imenovali po slovensko. Ampak, to ni samo primer pri imenih. To je primer tudi pri podjetjih. Vzemite seznam podjetij. ?e boste med desetimi ugotovili eno slovensko ime, bo veliko. Vsa druga so ameriška, italijanska, nemška, celo arabska in ne vem kakšna. Kam to vodi? To vodi v to, da bomo prej ali slej izgubili svoj slovenski jezik. In ?e izgubimo slovenski jezik, potem nismo ve? Slovenci. Potem tudi te stavbe ne bomo rabili, ker jo bodo dobili drugi v roke. Zato jaz pravim, da je treba posebno opozoriti našo vlado, predvsem pa tista ministrstva, ki so za to odgovorna, da spodbujajo domoljubje, da spodbujanje imenovanje svojih podjetij s slovenskimi imeni in tudi današnje ?asopise in tudi televizijo, naj nas neha krmiti in blatiti z vsemi mogo?imi tujimi izrazi, ki jih niti ne razumemo. Uvajati je treba in zahtevati, da se uporablja slovenš?ina povsod. Ho?em re?i to. ?e enkrat izgubimo slovenski jezik, potem ne bomo ve? Slovenci. Ne vem, kaj bomo, ampak Slovenci ne bomo. Poglejte po Ljubljani. Vsako podjetje, ki ga boste videli, ?e ga najdete slovenskega, pojdite tistemu direktorju ?estitati, ker je pokon?en in samostojen mož. Samo to se ne širi samo po Ljubljani. To se širi tudi drugod. Tudi pri nas v Novi Gorici je sredi Bevkovega trga zraslo na dan eno podjetje z italijanskim imenom. Ampak so se naše ženske organizirale, kot se ženske znajo, in so se postavile pred tisto trgovino in zahtevale zamenjavo imena. Lastnik je bil prisiljen pod pritiskom in pod grožnjami teh naših žensk, da je ime spremenil. Ampak, za to je bilo potrebno pet, šest ?vrstih zavednih Slovenk. Veste, ko se naše ženske razjezijo, je bolj kratka potem.
Ho?em povedati še to. to ni samo v Ljubljani. To se dogaja tudi v Mariboru pa tudi v Celju. Prek kratkim sem bil v Radovljici.  Moj sin imenuje Radovljico za Linhartovo mesto. Prav v bližini Linhartovega spomenika so odprli restavracijo ali hotel in so ji dali ime Cafeteria, tako da se po slovensko bere Cateferia. Niso mogli imenovati kavarna, ne kavarnica – Cafeteria. To je v našem najlepšem gorenjskem mestu Radovljici. Ho?em povedati to, da se to širi kot kuga po celi Sloveniji. Zato bi moralo biti pozorno vse naše ljudstvo, predvsem pa naši ministri, ki to urejajo.
Italijansko kupovanje našega ozemlja, naše zemlje, ni za nas Primorce ni? novega. Poglejte, mi smo pred desetimi, enajstimi leti v okviru društva 23. december organizirali akcijo proti razprodaji slovenskega zemlje. Z lastnimi sredstvi smo financirali izdajo 500 plakatov in te plakate nalepili od vrha .. (nerazlo?no) preko Tolmina, Kobarida, Nove Gorice in do Kopra in Izole. Povsod so nas sprejeli in povsod so te plakate z veseljem nalepili in jih spoštovali. Kaj smo napisali? Napisali smo takole: Slovenci – ne prodajajmo svoje zemlje tujcem. To je bilo 500 plakatov. Tudi danes bi bilo mogo?e to narediti. To bi lahko povedali tudi gospodu ministru, ki ga ni ve? tukaj, ki ima cel kup problemov okoli tega, da lahko tudi mi naredimo ene take plakate in jih nalepimo. Bodo vsaj vedeli, za kaj se gre. To je bila akcija 23. decembra, ki je na žalost od takrat pa do danes se spremenilo toliko, da Italijani pospešeno kupujejo našo zemljo. O tem smo že vsi govorili in vsi vemo, kaj je in kaj nas ?aka.
Moje mnenje je, da je nujno, da se uveljavi zaš?itna klavzula na Primorskem, ?eprav bo verjetno res mogo?e potrebno tudi kje na podro?ju Prekmurja ali pa Maribora. Ampak, ?e tega ne naredimo, ne bomo dosegli ni?esar. Govori se, da je cel kup problemov pa to in ono, smo slišali od gospoda Zalarja. Jaz bi ga vprašal, naj se on odpelje službeno na Dansko. Danska je majhna država, meji na Nem?ijo. Kako je pa Danska uveljavila svojo zaš?ito? Na Danskem Nemec ne more kupiti niti kvadratnega metra danske zemlje. Ob danski meji so sami lastniki Danci in nih?e drug. Kako je pa ona dosegla, ki je ravno tako v Evropi, kot mi? Torej, ?e velja za Dansko evropska zakonodaja, velja evropska zakonodaja tudi za našo milo Slovenijo.
Ne vem, ?e imamo mi takšne ljudi, ki so toliko hrabri, da bi to dosegli. Naša vlada je naša, je slovenska vlada, pa kakršna koli je. In Slovenija je naša in Slovenija je edina naša država. Zato se moramo vsi truditi in boriti, ne samo pri študiju pa v politiki, ampak kjerkoli, ker ohraniti moramo slovenski jezik in ohraniti moramo našo deželo, ne pa, da dovolimo, da si jo Italijani kupujejo iz dneva v dan.
Zaš?itna klavzula mora priti. To je pogoj in to je treba naši Vladi dopovedati. ?e ho?e Vlada uveljaviti, da je res zaš?itnica slovenskega naroda, potem mora to speljati. Prepri?an sem, da bodo v parlamentu vsi glasovali za. Hvala.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa. Naslednja se je prijavila k besedi gospa Maja Simoneti.

MAJA SIMONETI: Lep pozdrav. Hvala za besedo. Pred vas prihajam v imenu skupine Odgovorno do prostora. To je skupina, ki združuje prostovoljno nevladne organizacije, akademske ustanove in strokovne organizacije, v katerih posamezniki delujemo na podro?ju urejanja prostora. Rada bi vam povedala, da se dobro zavedamo, da nismo strokovnjaki na podro?ju narodnostnega vprašanja in da se ne želimo dotakniti te teme, zato, ker preprosto ni to naša ekspertiza, pa? pa ta primer povezujemo z drugimi težavami v slovenskem urejanju prostora, ki je v zadnjih dveh desetletjih preprosto izgubilo tisto funkcijo delovanja v javnem interesu, s katero usklajujemo naravne danosti, ?e ho?ete, gospodarska pri?akovanja in pri?akovanja posameznikov in družbe na ta na?in, da bi imeli skladen prostorski razvoj, da bi ohranili identiteto, ?e ho?ete tudi nacionalno identiteto seveda, ki je na Krasu eksplicitno prisotna, in tako delovali v dobro tudi prihodnjih rodov.
Naša skupina je s tem stališ?em, da so na Krasu prezentni problemi, ki na splošno veljajo v urejanju prostora. Se pravi, da imamo težave s tem, kako na nivoju, tako, kot je že župan povedal in tako, kot ste se nekateri dotaknili, prostorskega na?rtovanja pravzaprav razumno voditi razvoj na ta na?in, da naselja ne bodo rasla tako, da bodo degradirala prvi? morfologijo naselja, da bodo degradirala krajino in da bodo pa? nastajale arhitekture nenazadnje, ki so tujemu nekemu prostoru in njegovi identiteti, samo bolj izrazita kot drugje v Sloveniji. Zato se nam je zdelo potrebno, da v tem primeru, ki je dobil pa? veliko pozornost in se povezuje še z drugimi vprašanji, opozorimo ne na to, kdo v sistemu urejanja prostora vse kaj dela narobe, pa? pa, da pravzaprav državo, Ministrstvo za  okolje in prostor, opozorimo, da so stvari narobe in napa?ne tako dale? in tako glasno, da pravzaprav to ni ve? možno spregledati. Morda to ljudje bolj opazijo na Krasu, morda manj opazijo drugod. Vendar pa imamo podobne težave tudi v drugih delih Slovenije. Tudi Dolenjska, ?e ho?ete, tudi Gorenjska so naše identitetno pomembne dežele, ki so pravzaprav s tem, da smo pozabili se usklajevati in se pogovarjati o tem, kaj je za identiteto pomembno v prostorskem razvoju, za?ele izgubljati svojo prepoznavnost in s tem tudi razvojno priložnost.
Rada bi samo povedala to, da smo v delovanju te medresorske skupine seznanjeni, da smo seznanjeni, da Ministrstvo za  okolje in prostor, do takrat, ko smo mi vedeli, ni imenovalo svojega ?loveka, kar nas izrazito skrbi, zato bom naše stališ?e predstavnikom Ministrstva za pravosodje, ki je tukaj prisotno, dala, ker se mi zdi, da je prav, da vedo za to, in vam, ki ste tukaj v imenu drugega problema, ki je ve?ji in pomembnejši od tega, ki ga jaz predstavljam, se na nek na?in opravi?ujem, da sem vam vzela ta ?as in zahvaljujem za  priložnost, da v imenu svojih kolegov izrazim to našo skrb za prostorski razvoj Krasa in njegovo identiteto.
Morate nas razumeti. Mi smo res z veliko odgovornostjo razpravljali o tem in smo res nekako v želji, da ne bi izrazili stališ?a do narodnostnega vprašanja, tukaj danes. In tudi, da se ne bi v lokalne spore, ve? kot je potrebno, vmešavali. Tema, ki jo odpiramo, je ve?ja in hkrati izrazito prisotna na Krasu. Hvala za besedo.

MAG. BOGO ŠEST: Gospe Maji najlepša hvala. K besedi se je prijavila gospa Ana Hafner. Imamo pred seboj še pet razpravljavcev, kar pomeni delo tja do približno osme ure, kot predvidevam.

ANA HAFNER: Bom skušala biti kratka. Naj se najprej predstavil. Ana Kalc (?) Hafner. Zastopam Zavod za varovanje narodne dediš?ine 25. junij. Sicer sem 100 % Kraševka, rojena na Ob?inah. Živim v Portorožu in nastopam kot Slovenka, ne kot Kraševka. Odlo?no se protivim prodaji naših nepremi?nin zlasti Italijanom. Gre tudi za Koroško in Štajersko, ampak teh pokrajin ne poznam. Dobro sem študirala zgodovino in predvsem diplomatska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo za rešitev tržaškega vprašanja. Eden od svetovalcev italijanske vlade, svetoval je 50 let, pol stoletja, vsem vladam, je napisal v svoji študiji: z dobro diplomacijo in dvema milijardama dolarjev bomo prišli do Rapalske meje. To je bil Diego de Castro (?), rojen sicer v Piranu, ampak svetovalec za ?asa zavezniške vojaške uprave in potem vseh italijanskih vlad.
Vzajemnost. Govorimo o vzajemnosti. Italijanski zakon, ki ga je sprejel fašizem leta 1935, je bil potrjen leta 1938 in 1976. To se pravi, po sprejetju Osimskih sporazumov o odprti meji. Ta zakon predvideva, da tujec ne more kupiti nepremi?nine v Italiji, obmejnem pasu, ?e tega pred?asno ne odobri prefekt. Prefekt pa je predstavnik italijanske vlade v posameznih pokrajinah. Leta 1976 po Osimskih sporazumih so izrecno napisali, da ta zakon velja tudi za slovensko Bene?ijo, Beneško Slovenijo, ker tam Osimski sporazumi tega niso upoštevali. Torej, v zakon je bilo treba napisati, da to velja poimensko za vse ob?ine oz. imamo pri, kako se imenuje, ja, Pavel Štrajn, ki je napisal, ne vem to?no. Torej, ta zakon naj bi ga preklicali leta 2000 v predvidevanju pristopa novih držav, jasno  Slovenije. Ko sem pa jaz kupovala nepremi?nino pri moji rojstni hiši v Trstu oz. na Ob?inah, mali koš?ek terena, ker bi rada prišla iz mojega imetja direktno na cesto, sem imela vse mogo?e težave in je še vedno veljal ta zakon. Morali bi prodajalci pla?ati zelo veliko globo, ker niso pravo?asno javili. Rešila sem se tako, da sem povedala, da imam tudi italijansko državljanstvo. Torej, to je vzajemnost in to so odprte meje.
Kar za zadeva evropsko zakonodajo. Zakon je veljal do 2000 isto tako. Niso smeli kupovati Avstrijci, ki pa so bili v Evropski uniji. Tudi zanje je veljal. Sedaj se sprašujemo, ali smo mi tako zabiti ali pa so oni tako prebrisani. Jaz predlagam, da se vsaj moratorij predpiše za prodajo nepremi?nin, dokler se slovenska zakonodaja ne dopolni. Govorite o kraškem parku. Naredimo tako, kot so naredili Italijani, da so onemogo?ili našim Kraševcem na oni strani, da ne razpolagajo ve? s svojo zemljo, ker je pa? tako zavarovano in tam ne smejo tega, tu ne smejo onega. Samo po njih, samo vzajemnost, po njih se zgledujmo. Jaz predlagam tudi, da se sprejme zakon, po katerem ne morejo nakupovati naših nepremi?nin, nih?e, ne samo Italijani, ki ne poznajo slovenskega jezika. To uveljavljajo sedaj Francozi. Naj se ne sklicujejo na Evropsko unijo. Francozi ne dajo državljanstva, ne dajo dovoljenja za bivanje nekomu, ki ne obvlada francoskega jezika. ?e so oni lahko si to privoš?ili, zakaj si ne bi mi?
Pa še o dobrososedskih odnosih. Glejte, bi kon?ala kar tako. Dva najve?ja državnika prejšnjega stoletja sta bila De Gaulle in Churchill in oba sta trdila, da med državami ni prijateljstva, ampak so interesi. Pri nas je naloga države, da ustanovi sklad, ki naj bi prednostno kupoval nepremi?nine zato, da jih ohrani v naših rokah. Pravite, ob?inskega nismo prodali. Saj ni pomembno. Slu?ajno sem gledala v italijanskem oglasniku, vsaj teden je pet, deset nepremi?nin naprodaj. Sem telefonirala v Brkine in so rekli: ja, 5 hektarjev brez skrbi lahko kupite. Sem se prijavila kot Trža?anka in ne kot  Slovenka. Se pravi, da na vse mogo?e na?ine se lahko to dobi in še posebej italijanski zakon, ko govorite, toliko je zapisanih in toliko ne, italijanski zakon izrecno piše, da tudi kupnina preko posrednika, torej ne poimensko pravega lastnika, ampak tudi preko posrednika, je ni?na. Poglejte, saj to imate v tržaški knjižnici, vse zakone italijanske. Zadosti je, ?e pogledate za leto 1976 in leto 2000. S tem bi kon?ala.

MAG. BOGO ŠEST: Gospe Hafner se zahvaljujem za njen u?inkovit prispevek in verjetno nam je dal kar misliti, kaj pomeni ta vzajemnost. Bi se morali tudi ozirati na to.
Naslednja je Zdravka Mevlja. Lepo prosim, ker vas je še dovolj, ?e se res omejite, ?e ne bom spet grob, tako, kot je rekel gospod Ter?on, da prekinjam.

ZDRAVKA MEVLJA: Zahvaljujem se za besedo. Sem Zdravka Melja, doma z Lokve, kot me je lepo predstavil in izpostavil naš župan. ?e le morem, me diskreditira in šikanira, kjer se le da, ampak jaz s pokon?no držo bom vztrajala, ker mislim, da sem na pravi poti. Nisem nikakršen ksenofob, nikakršen nacionalist, še manj ne mrzim nikogar, niti vas, gospod župan, ki ste morda mi kakšno urico zagrenil. Opozorila bi samo na problem, ki ga ne vidite v Lokvi, pozidave, kot pravite, da se kaže samo tiste hiše. Jaz sem danes opazila. Vrstne hiše v Lokvi, tiste rumene v desnem kotu, sedaj v levem s tega položaja, tiste grde, nagravžne rumene hiše. Ne govorimo o tujcih, samo o Italijanih. Govorimo o pravicah Lokavcev. Jaz sem avtohtona doma?inka. Ni? nimam proti Kitajcem, Italijanom, proti nikomer. Ampak, zelo sem pa proti temu, da mi nekdo, ki šele gradi, re?e: .. (govori v italijanš?ini). Zakaj bi jaz morala na svoji zemlji govoriti italijansko, napise v Lokvi. Ne vem, ali greste s ?rnimi o?ali mimo ali ko je obla?no. Ker, ?e bi bilo v temi, napis lepo te?e, samo italijanski. … (v italijanš?ini). Pri razno raznih drugih javnih prostororih piše odprto aperto. Ampak, se vprašam, ali se prodajamo. Zakaj moramo imeti dvojezi?no? Nikoli ni bilo dvojezi?no. Ko sem se zaposlila v Kopru, sem šla na dvojezi?no podro?je. Takrat je bil pogoj zaradi enakopravnosti manjšine, kar ji priznavam tudi sedaj, sem morala dokazati, ali znam italijansko ali ne. Takrat sem še znala. Imela sem dokazilo. Uspešno sem opravila izpit. Danes ne ?utim potrebe, da bi v Lokvi na svoji zemlji govorila italijansko. Ko grem na dopust v Italijo, z vsem spoštovanjem do italijanskega jezika in naroda, govorim italijansko. Doma pa ne. Mogo?e, ne re?em, da ste vi kot župan Ob?ine Sežana mogo?e kriv za to, jaz sem doma iz naselbinske dediš?ine. Res, na robu vasi. Vpisana je vas Lokev na seznam kulturne dediš?ine. Ima dolo?eno številko. Ob?ini Sežana je vse to poznano, kar je razvidno iz dokumentov, lepo ozna?eno, ampak je premajhno. Vam je tudi poznano, kje stanujem. Vam je tudi poznano, da so neki kolovozi, poljske poti, ki so polite z asfaltom, z delom, samoprispevkom in fizi?nim delom krajanov asfaltirane. Vzdržujemo jih sami. Sprašujem se, ali res ni ta dokument bil na Ob?ini Sežana, ko brez vednosti za hrbtom po mojem vrtu, solastnica sem vrta, petmetrsko cesto rišete. Mogo?e pa ne bo do nje prišlo. Sprašujem se pred vsemi, da bodo vedeli, spor ni medsosedski, kot ste ga hoteli leta 2008 februarja v Lokvi prikazati. Spor je nastal, ko je prišel tuj državljan. Ko je doma?in kupoval, je o?e dovolil in razširil. Je pa še lastnica živa, 86 let ima, pa se kesa, zakaj je doma?inu prodala parcelo, da mogo?e v navezi z nekom sedaj vozi tujce. Še to. 23. 9. je Ob?ina Sežana, ?e se ne motim, ne vem, mogo?e me zapuš?a spomin, naro?ila neko meritev. Zagotovljeno mi je bilo, da mejim z ob?ino, ampak, glej ga zlomka, vsi zemljiškoknjižni izpiski so izkazovali Republika Slovenija, brez upravljanja takrat. Naknadno se je to sedaj in to so šikaniranja in pritiski na doma?inko. Samo toliko, da pravna država oz. zakoni na Ob?ini Sežana ne veljajo ali pa si jih jaz ne znam ve? razlagati, je mogo?e tudi prostorski ureditveni plan Ob?ine Sežana za naselja, ko govori za dolo?eno mikrolokacijo, da se ohranja skalnate cezure, vrta?e, ampak to ne velja. Dano je tudi soglasje za kolovoz. Ob?ina Sežana naro?ila ali naložila, da se vozi z deset oz. s petnajsttonskimi kamioni po kolovozu zato, da se uni?i suhozide.
Oprostite, ker sem bila dolga, ampak se ne bi oglasila, ?e me ne bi izzval. Samo še to. Nikoli nisem bila ?lanica nobene politi?ne stranke. Kar je šlo skozi moje roke, je bilo vedno podpisano, vedno s priporo?eno pošto, tako da je dokazljivo, kdaj je šlo. Se opravi?ujem, ?e kdaj niste dobil od vaših ljudi pravo?asno v roke.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa. Samo trenutek. Glejte, imamo še pet razpravljavcev. ?e bi kdo od teh želel pisno prispevati, bi nam bilo lažje, bi prej kon?ali. Rad bi pa dal eno repliko gospodu Ter?onu, samo vas prosim, ?e ste lahko pol minute dolgi.

DAVORIN TER?ON: Se moram malo popraviti. Lahko je za ?lanstvo vzrok tudi medsosedski spor. Gospa nima razrešenega spora glede javne poti in njene meje z ob?ino in to je lahko tudi razlog za ?lanstvo v civilni iniciativi. Tako, da je to sedaj bilo pojasnjeno. Drugo, kar je, gospa Mevlja Zdravka, jaz vas popolnoma podpiram pri tem, da na svoji zemlji govorite slovensko. Držite to še naprej in ?e ugotavljate kršitve, prijavite inšpekciji in tudi na ob?ino, da bomo ukrepali. Hvala lepa.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala gospodu Ter?onu. Torej, držite ga za besedo. ?lovek je pripravljen. Gospa Mevlja, prosim, ne na osebno raven. Gospod Janko Roži?.

JANKO ROŽI?: Hvala za besedo. Mislim, da je problem hud, predvsem takrat, kadar se ga ne vidi in posebej hujši takrat, kadar ga ne vidijo tisti, ki so najbolj odgovorni in ki bi ga morali reševati. Mislim, da smo danes doživeli dobro demonstracijo tega, kako pravzaprav z enim hudim narodnostnim nacionalnim problemom nekateri, ki bi morali v bistvu prepoznati trende, postopke, dejanja, vendarle tega no?ejo niti priznati. Tudi to, kar je bilo prej izvedeno, lahko re?emo, na osebno raven, je vendarle pri?evanje. Pri?evanje o postopkih, ki se dejansko odvijajo nad državljanko na njeni zemlji. Tukaj se mi zdi, da nekateri, ki poznate to hišo, ki se znate v njej gibati, vendarle in kadar se sklicujete na resnico, da bi morali biti natan?nejši. Kajti, ni naklju?je, da sta tukaj dva, pa je to grdo re?eno, izza meje, se pravi, tako kot so govorili, zamejca, vendarle poskušala naliti ob tem problemu, ?e ga odpremo iz zgodovinske perspektive, ?istega vina. In tukaj verjetno ve?ina od nas, ki smo zdržali nekaj ur, nismo ksenofobni, nacionalisti?ni. Vsi se verjetno, vsaj tisti, ki ?utimo, kaj se s Krasom lahko zgodi, lahko sklicujemo na Gregor?i?eve verze in se verjetno strinjamo, da naj bo tujec gost, ne pa gospodar na prostoru, v katerem dejansko že toliko stoletij živimo. Mislim, da resnost tega problema, ?e ga pogledamo pravzaprav iz te druge perspektive, kjer vidimo, kaj se je zgodilo od Devina do Milj, izjemno hitro, ne moremo dojemati s tako lahkotnostjo. ?e pa pogledam kot arhitekt na tisto, kar raste po Krasu, ?e je to v bistvu rezultat predkriznega obdobja, te slepe postmoderne profitniške neoliberalisti?ne ali kakorkoli re?emo temu logike, ki se je sesula s krizo, da v tem trenutku, ko je vendarle prišlo do tega, da je upad na nepremi?ninskem podro?ju, da nekatera podjetja, ki so bila vajena delati tako, kot so delala, propadajo. Mislim, da moramo z globoko odgovornostjo premisliti kako in na kakšen na?in naprej. Mislim, da civilna iniciativa Kras dela tisto, kar v bistvu uradne službe ob?ine in lokalne samouprave ne delajo in da potem tukaj v tej hiši morajo slišati dejansko zopet še enkrat tisto, kar delajo že podtalno in to je že uzurpacija, to je sramote. Oprostite da na tak na?in to moram povedati, ampak vendarle tega se ne da zdržati. ?e se sklicujete na resnico, bi vendarle morali, kar se tega ti?e, delati druga?e. To, kar se pripravlja za Tomaj, to, kar je zraslo že v Sežani, poslušajte, to so stvari, ki so strukturno zastarele, hkrati pa omogo?ajo, da nekdo v bistvu iz suburbije Trsta preseli nek problem, ki ga imajo sami zato, da pravzaprav ta prostor izpraznijo. Prodaja banke Koper je del te diplomacije, o kateri je prej gospa izjemno lepo povedala. Glejte, popotresna obnova celega Poso?ja. Banka Koper je bila tista, nakar je država v bistvu oz. kjer je država tako reko? dajala hipote?ne vrednosti lastnikom nepremi?nin. To so hude strukturne napake. Tako, kot je gospa povedala, kako je na ob?ini, ?e ho?e Slovenec kupiti svoj vrt ali pa sosedski vrt, isto je v Rate?ah. Rate?am na obmo?ju katastrske ob?ine Rate?, ki je za mejo, ne more od soseda kupiti zemljiš?a. Jaz sem sodeloval v isti skupini, kot gospod Prosen leta 1998. Na žalost, pripravili smo kar nekaj instrumentov, ki bi se vsi lahko uporabljali za sonaraven razvoj Krasa. Edina stvar, ki nam je vendarle uspela, je uveljaviti na?elo recipro?nosti in s tem smo nevtralizirali španski kompromis, kajti španski kompromis je bil spet del tiste politike, o kateri se je govorilo, da vodi do Rapalske meje. Jaz mislim, da tukaj vendarle stvari niso tako lahkotne, kot navidez izgledajo in zaradi tega mislim, da bi bilo dejansko nujno se o tem pogovarjati resno, odprto in tudi na na?in, ki bi dal rezultate. Hvala.

MAG. BOGO ŠEST: Kot dvanajsta se je k razpravi prijavila gospa Dragica Fridl.

DRAGICA FRIDL: Lepo pozdravljeni. Zelo pozdravljam iniciativo in vse, ki so sprožili tole, da smo mi Slovenci sploh prišli do kakšnega razmišljanja o tem, da smo seznanjeni, kaj se dogaja. Saj ne vemo, ne vemo. Iz ?asopisov smo izvedeli in jaz sem na ob?nem zboru veteranov, mi smo se borili za svobodno Slovenijo, sprožila tole vprašanje in smo soglasno sprejeli, da naslovimo na Vlado, da sprejme zaš?itne klavzule. Ampak, jaz mislim ne samo za Primorsko. Absolutno je treba to sprejeti za celo Slovenijo. …. (nerazlo?no) kokoške slovenske. Tam Avstrijci, tam Italijani pa o Britancih ni ni? re?eno. V ?asopisu je bilo, da je tudi jih veliko. Postajamo sužnji kapitala, denarja. Denar je vsemogo?en postal in so podkupnine in zraven tisti, ki potem vse priredijo, da lahko tudi ta kupi in oni kupi, ker prepla?a, in s tem izgubljamo. Ampak, poglejte. Vsak centimeter slovenske zemlje je za nas pomemben in ?edalje bolj bo pomembna zemlja. ?edalje ve? ljudi bo moralo se zaposliti, preiti na obdelavo zemlje. Kje bomo dobili, ?e bo zemlja od tujcev? Zato absolutno se ne sme namembnost zemljiš? spreminjati, zlasti kmetijskih zemljiš?, obdelovalnih zemljiš?. Vsak centimeter slovenske zemlje bomo morali obdelati, ?e bomo hoteli obstati, da imamo svojo hrano. Že veliko je takšnih, ki bi želeli imeti zemljiš?e, na katerem bi živeli in si ustvarjali svojo hrano, vendar nimajo tega omogo?enega. So primeri, povem primer…

MAG. BOGO ŠEST: Gospa, prosim, ?e skrajšate, ker ste že predolga.

DRAGICA FRIDL: Oba sta izgubila službo, sta od tasta kmetijo za?ela obdelovati in to je samozadostna. Se pravi, vse pridelajo in tako naprej. Na sodoben na?in se da vse narediti.
Še to povem, da Alojzija na Planinci, ali je mogo?e tukaj, je ustvarila ?udo in to iz zapuš?ene kmetije na visokem podro?je na Kalubju, pod Kalubjem. Kaj je ona ustvarila? Svetovno je priznan njen projekt. Koliko ljudi slovenskih pozna to? Vsi župani bi morali iti to pogledat. Vsi. Vse pridelajo, so popolnoma samostojni. Celo za diesel imajo tisto repi?no olje in tako naprej.
Samo dve besedi še. Vlada Slovenije mora nekje sprejeti en tak na?rt, da se bo to širilo, da bo ta na?in. Ne moremo jesti žogic od golfa, niso užitne. Ne moremo jesti betona, ne moremo jesti asfalta. Potrebno je zemljiš?e pripraviti in omogo?iti tudi tistim, ki nimajo denarja, da pridejo do tega. Morda pa z neprofitno banko ali na kakršen koli na?in. Potrebno je to za?eti in sprovesti. Klavzulo absolutno sprejeti za celo slovensko podro?je.

MAG. BOGO ŠEST: Kon?no smo prišli do zadnjega razpravljavca. To je gospod Tomaž Ogrin. Tomaž, upam, da ne boš predolg in da boš govoril o pravi stvari, ne o kmetijah.

TOMAŽ OGRIN: Ta ve?na dilema civilne iniciative, politika. Mislim pa govoriti o razvoju Krasa. Ta del je izredno pomemben. V Ljubljani imamo 14 civilnih iniciativ. V ?em je smisel njih? Skušajo rešiti problem, ki ga politika ne zna rešiti in zato morajo nastopati, saj to je demokracija, in najbolje bi bilo, ?e bi ljudje iz civilnih iniciativ zamenjali politike. To mora biti smer. Tako pa se politiki valjajo, rotirajo po strankah in so kar naprej nekje in ni? ne rešujejo. To je pa sveža kri v bistvu. Tako na kratko. Mati, je bila rojena v Ob?inah, ampak po trideset letih so morali bežati in so pribežali pa? v Ljubljano. Toliko so mi povedali. To sem si zapomnil.  
Torej, vzajemnost in recipro?nost je nujno treba preverjati. Iz Padri? (?) imam od zamejcev tudi, to je znanstveno-raziskovalni center, ampak so Slovencem vzeli zemljo pod državnim okvirom kot nek center. Torej, Slovencem jemljejo zemljo tam za mejo, tako da veste.
Glede naselij. Jaz sem bil 2009 in 2010 na Nizozemskem pa v Angliji in vam povem, to so kraji, ki so recimo blizu mo?no urbanih naselij. Ne moreš zgraditi hiše, ?e ni v stilu narejena. Torej, stil, pa naj bo slamnata streha ali iz umetne slame, karkoli. Kaj pa je na Krasu sedaj ratalo? To so vse politiki dopustili, ker ima ob?ina vsaka pravico biti stranka v postopku pa zavrniti take na?rte. Upravna enota mora imeti variante od 1 do 5. Tole lahko zgradiš, to paše sem in pika. Zakaj? Zato, ker je gospod Kopa? leta 2004 urbanizem vrgel ven iz prostorskega urejanja. Posledice so pa sedaj: kaos.
Kar se ti?e razvoja, je park izjemna razvojna priložnost. Imamo primere dobre prakse. Škoda, ker je prof. Lah šel, ampak on jih je že naštel zelo zgodaj iz Francije. Tam so od spodaj navzgor organizirali Kras in poslujejo sijajno. Služba Vlade za regionalni razvoj? Poslušajte, ona bi morala kanalizirati evropske projekte na Kras. Jaz ne vem, koliko teh projektov na Krasu deluje, ampak to je najmanj, kar bi morali narediti. Toliko na kratko.

MAG. BOGO ŠEST: Novak Božo bi rad še nekaj povedal.

BOŽO NOVAK: Jaz bi povedal samo dve stvari na kratko. Prispelo je pismo iz Zveze združenj borcev NOB Slovenije, ki ga je podpisal dr. Janez Stanovnik in podpira, jaz bom to priložil za zbornik, in v celoti podpira delovanje civilne iniciative. Moram povedati, da se vsem Primorcem zahvaljujejo za pokon?no držo pri uveljavljanju svojih pravic na tem ozemlju.

………………: Sedaj pa, glede na to, bi sedaj tako rekel. Vsi smo prepri?ani in sami sebi nima smisla, da govorimo. Samo na kratko bi dve besedi spregovoril, in sicer ob tem, da smo slišali zelo lepe besede od oblastnikov naših, se re?e od župana Ter?ona in še od nekaterih drugih. Bili sta še dva župana, Komen in Postojna. Moram povedati, sedaj govorimo o kulturi nastopanja in kulturi zavzemanja za nekatere pravice, ki jih imamo kot civilna družba, se pojavljajo šikaniranje naših ?lanov, ki so dejansko na?elo spolnega nadlegovanja. Vemo, da spolno nadlegovanje ni samo spolni akt, ampak je še vrsta drugih neprijetnih stvari, od verbalnega do drugih oblik nasilja, ki jih poznamo. Jaz sem hotel prej, da bi tem gospodom, ki so prej zbežali ven, povedal, da mi pridno beležimo te njihove postopke in sem prepri?an, da bo verjetno kateri se moral tudi zagovarjati za svoja dejanja. Tako o strpnosti, ki so danes govorili, so jih bila polna usta. Toliko o strpnosti do nas, ki ho?emo samo to, kar ste tudi vi tukaj prisotni podprli. Hvala lepa.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala. Še gospod Rogi? bi nekaj povedal.

ROBERT ROGI?: Meni je tudi žal, da ni tistih, ki bi jim želel moje besede nameniti, v dvorani, ampak, tako je vedno. Se bodo potem lažje delali norca, ker bodo izvedeli to ?ez nekaj ?asa in da ne vedo,  za kaj se gre. Tisto, kar je pisalo v zadnji številki Mladine, moja izjava. Jaz trdno stojim za njo. Še vedno trdim, tako kot tudi mnogi tukaj med vami pa ste mnogi verjetno že prej izrekli tisti dve ?udežni besedi, od katerih so vsi župani na Krasu zeleni. Se pravi, da so mali bogovi in marsikateri strokovnjak, ki tukaj sedi, je prišel sam do teh zaklju?kov. Prav nobena stvar, ki se dogaja na obmo?ju ob?ine, ne gre mimo urada župana. To verjetno vsi vemo in vsi veste, nekateri, ki se tudi ukvarjamo z obrtjo in podjetništvom, vemo, ?e imamo neko pobudo in želimo nekam iti, da gremo vedno najprej na vrata urada župana. Govoriti o tem, da oni nimajo prav nobenega vpliva pa da nekdo drug o tem odlo?a, v Ljubljani pa ne vem kdo, to je popoln lari-fari.
Druga zadeva. Jaz sem se hotel zahvaliti našemu županu Davorinu Ter?onu. Ravno on je spodbudil civilno iniciativo Kras, da se je oblikovala in se je preizkusila, tako kot je on imenoval, verificirala na volitvah lanskih, na lokalnih volitvah. Ta rezultat, ki ga je dosegla civilna iniciativa Kras, kjer imamo najve?je število svetnikov v Ob?ini Sežana, katere župan je on in ki te svetnike popolnoma ignorira in tudi v Ob?ini Diva?a, kjer tudi imamo sicer malo druga?no sliko, je seveda en podatek ali pa ena zadeva, ki je tem ljudem popolnoma nesprejemljiva in nedoumljiva, da kako lahko neki popolni amaterji, Tomaž je krasno povedal, preizkusijo svojo sre?o na volitvah in tudi pridejo in lahko o tem odlo?ajo. Seveda je vprašanje sedaj, s kom sodeluješ, da odlo?aš. V primeru Sežane temu ni tako. Toliko, ker je bilo pa? izpostavljeno, da se ne ve, kje je kdo, kdo je kdo in kdo je politi?na stranka. Civilna iniciativa Kras je družbenopoliti?no gibanje, civilnodružbeno gibanje, ki ima pa seveda ravno zaradi tega, ker je v nenehnem sporu z lokalno politiko, tudi svoje predstavnike v lokalni politiki in skozi njih pritiska na tudi na del o zaš?itni klavzuli in še mnoge ideje, ki jih bomo uveljavljali na Krasu in širše, bodo šli ravno tako skozi te svetnike, ki sedaj stojijo trdno na okopih civilne iniciative, tam, kjer je potrebno slišati njihovo besedo in slišati njihov glas. Toliko vsem v obrazložitev in opravi?ilo, ?e kdo tega ni vedel. Hvala.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa. Z nami je do konca vztrajal gospod Rok Šteblaj. Bi vi želeli še kakšno re?i ali ste še vedno pod vtisom razli?nih informacij?

ROK ŠTEBLAJ: Morda samo dve stvari, ki sta bili omenjeni pa nekako posegata na naše delovno podro?je. Na za?etku re?em, da zame je bila prisotnost tukaj koristna, ker dobivamo tudi nek širši pogled na problematiko. Bi pa želel samo dve stvari izpostaviti. Prvi?, bilo je re?eno, da so problemi glede pridobivanja podatkov. Jaz lahko povem, da mi pridobivamo podatke iz uradnih evidenc, ki obstajajo in zato v bistvu bo mogo?e neko vero tem podatkom posvetiti. Druga stvar pa primer Danske, ki je bil ve?krat omenjen tukaj. Naj povem, da tisti primer Danske okoli prostorskega na?rtovanja je nekaj povsem drugega. Primer Danske kot neke države, ki si je izborila nekaj ve? pravic na podro?ju nepremi?nin, pa je enkraten. Danska je dobila izjemo. V naslednji ?etrti širitvi, ko so se pridruževale Evropski uniji Finska, Švedska in Avstrija, te možnosti sploh ni bilo ve? na mizi, ?eprav je Avstrija to izrecno zahtevala. Morda samo toliko v pojasnilo, da pravzaprav sedaj pozivanje na to, da bi morali ta danski model tu uvesti, ni relevanten. Lahko pa povem, da delovna skupina, ki jo vodim, ima zelo delovne ?lane in mi se trudimo, da bi pridobili vse potrebne podatke in da bomo lahko zbrali vse, kar je mogo?e, da bo Vlada na koncu odlo?ila, za katere ukrepe se bo odlo?ila. Hvala.

MAG. BOGO ŠEST: Hvala lepa. Tako smo pripeljali zadevo h kraju. Jaz bi samo na koncu dve besedi rekel, ker pa? nisem bil v vlogi, da bi komentiral in tudi ne diskutiral. Gre za naslednje. Upam, da ste prisotni udeleženci slišali marsikaj, kar se dogaja v tistih prostorih in da ste si ustvarili vtis, da je ta prostor treba vendarle zavarovati, ampak ne zavarovati tako, kot sem na za?etku rekel, kot nek … (nerazlo?no), ampak kot en prostor, kjer bodo ljudje zadovoljno in sre?no živeli in ni? druga?e.
Mi bomo celotno razpravo objavili v posebnem  zborniku. Vsi razpravljavci boste dobili v avtorizacijo to, kar ste povedali in vas lepo prosim, ker imam izkušnjo s takim delom, da to traja mesece. 1. maj se bliža. Takoj, ko to dobite, nam morate to vrniti najkasneje v enem tednu in seveda lektorirano. Ali ga sami lektorirajte ali dajte komurkoli. To je vaš problem in ne moj. Objavljen bo tako, kot bomo dobili v roke. Upajmo, da bomo ?imprej tudi ta zbornik lahko izdali. ?e pa kdo želi tudi svoje poglede in svoje misli na dveh, treh straneh napisati, jih ravno tako lahko pošlje, ?eprav ni tukaj nastopil in govoril, ker bi bila zadeva še daljša.
Vse skupaj se zahvaljujem za vaš prihod. Na koncu moram povedati. Civilna iniciativa, govorim za civilno iniciativo za Primorsko, ker tukaj je koordinator za Kras, nima nobenih botrov, to, kar je sprožil gospod Ter?on. Ne vem, ali ima on kakšne svoje botre ali ne, me tudi ne zanima. ?e so, se bodo slej ko prej izkazali. Mi smo popolnoma neodvisna grupa. Seveda, nimamo tudi nobenega namena menjati politikov, to, kar je Tomaž mimogrede navrgel, ker to ne bi imelo smisla in tudi naš cilj ni to. Naš cilj je opozarjati na to, na kar naletimo in kar so seveda problemi te družbe in jih seveda država z njenimi organi ne opazi ali pa dela mimo, tako, kot se to dogaja v Ob?inah. Za to, da so pa ob?inski župani goli in bosi, jaz ne verjamem, ker jaz tudi sodelujem v svoji ob?ini in sem bil predsednik nadzornega odbora in natan?no vem, kaj vse župan po?ne in kaj ne. Seveda, da župani niso goli in bosi, se tudi vidi to, da že sedmi? poskus, da bi se lo?ila funkcija poslanca in župana. Verjemite mi, da župan ni za to, ker je toliko domoljuben, da je hkrati župan in poslanec. Toliko v odgovor županu.
Hvala lepa in lahko no?.

Posvet se je zaklju?il ob 19.54 uri.