Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:



Magnetogram posveta: Problematika umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji - primer Volovja Reber, Snežnik

Nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis) posveta, ki je bil 26. marca 2009 v prostorih Državnega sveta RS.
Posvet je vodil državni svetnik Bogomir Vnu?ec.
Posvet se je za?el od 10. uri.

 

 

VIKTOR LUSKOVEC: Za?enjam posvet na temo Problematika umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji: primer Volovja Reber, Snežnik. Lep pozdrav vsem navzo?im. Še posebej bi rad pozdravil predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a, državne svetnike, generalnega sekretarja Državnega sveta in pa vse razpravljavce in pa goste tega posveta.
Preden bi za?eli, bi vas rad samo spomnil na par tehni?nih podrobnosti, in sicer bi prosil takoj po referatih morebitne razpravljavce, da se prijavijo na listku, ki ga imate na svojih klopeh in prav tako bi vas prosim, da razpravljate tu spredaj za govorniškim odrom. Vsak, kdor bo želel razpravljati, prosim, da se prijavi, da naredimo nek vrstni red in pa tukaj spredaj za govorniški oder. Prav tako bi vas tudi prosil, da vaše razprave ne trajajo ve? kot tri minute, tako da bomo imeli vsi enak enakovreden ?as tu za razpravljati in pa tudi sam zaklju?ek posveta naj bi bil približno najkasneje ob 13.30 ure. Toliko bi imel uvodoma na kratko.
Sedaj bi pa prosil predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a, da nam poda uvodni pozdrav. Izvolite.

MAG. BLAŽ KAV?I?: Spoštovani udeleženci današnjega posveta, spoštovana predsedujo?a, spoštovani referenti, gostje in zainteresirana javnost. Prav lepo vas želim pozdraviti v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Pri nas posve?amo veliko pozornost namenjamo obnovljivim in alternativnim virom energije. Ekološko–energetska povezava in to ekološko-energetsko protislovje obenem je eno klju?nih podro?ij nedavnega dokumenta Državnega sveta, ki predstavljajo poglede Državnega sveta na vzroke globalne krize in predlaga smeri ukrepov.
Obravnavamo tudi pobudo ustanovitve Sveta za inovativno Slovenijo, v katerem bo ekološko–energetskim vprašanjem namenjeno izpostavljeno mesto. Iz globalne krize se bomo namre? izvili le z oblikovanjem nove družbeno gospodarske paradigme, katere element bo nujno morala biti tudi redefinicija odnosa do okolja. Posveti, kot je današnji, naj prispevajo k oblikovanju in usklajevanju strokovnih podlag za ukrepe pove?anja energetske samozadostnosti Slovenije ter k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, k ?emur nas nenazadnje zavezuje tudi naš podpis Kyotskega sporazuma.
Nedvomno je z energetskega vidika mo? vetra ena od neiz?rpnih energij prihodnosti, z vidika emisij ogljika pa ena naj?istejših energetskih virov nasploh. Zato uživa podporo okoljevarstvenikov, v njihov razvoj in implementacijo pa je bilo v zadnjih dvajsetih letih vloženih zelo veliko sredstev. Projekcije kažejo, da naj bi bilo do leta 2020 kar 195 milijonov Evropejcev odvisnih od vetrne energije in v naslednjih 15-ih letih naj bi v Evropi zgradili še najmanj 60.000 vetrnic.
Trenutno sta v Evropski uniji le še dve državi, ki ne izrabljata vetrnega potenciala, in sicer sta to Malta in Slovenija. Prvo mesto v izrabi vetra že ve? let zaseda Nem?ija (njen delež je kar 43 %), sledita ji Španija in Danska. Vetrnim elektrarnam so sprva dajale zeleno lu? vse najve?je svetovne organizacije za varstvo okolja - od tod tudi izraz "zelena tehnologija". Strinjali so se, da so težave, povezane z rabo tovrstne energije, ?loveku in okolju vseeno bolj prijazne kot pa tiste, ki nastanejo ob gradnji jezov, odlaganju radioaktivnih odpadkov ali ob katastrofah v jedrskih elektrarnah.
Vendar, ko se je za?etno navdušenje nekoliko poleglo, so se pojavila razmišljanja tudi o slabostih. Izkazalo se je, da so poleg pozitivnih rezultatov prisotne tudi nekatere negativne komponente: vetrni parki so povsem spremenili videz pokrajine; v dotlej neokrnjeno naravo so vdrli stroji in ceste; vetrnice so pretrgale histori?ne selitvene poti pticam in velikim zverem; nove študije razkrivajo nove oblike škodljivih vplivov na ekosistem. Izsledki študij britanskih in kanadskih znanstvenikov opozarjajo na negativne vplive vetrnic na zdravje ljudi in živali.
V tem smislu je morda celo bolje, da smo Slovenci z izgradnjo vetrnih objektov malce v zaostanku, njihova morebitna izgradnja pa bo zato še veliko bolj pretehtana in bo zahtevala zelo visoko raven družbenega in strokovnega konsenza vseh vpletenih strani. Leta 2006, se nekateri spominjate, je Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj na?elno podprla izgradnjo vetrne elektrarne Volovja reber. Med obravnavanimi razlogi za in proti je tedaj morda pretehtal pozitiven odnos lokalne skupnosti do tega projekta. Kot so tudi vetrne elektrarne opcija, ki jo moramo pretehtati, pa so utemeljeni tudi pomisleki – koliko so sploh ugodne vetrovne razmere v Sloveniji, ?e jih primerjamo s tistimi v okoljih, kjer o?itno uspešno delujejo vetrni sistemi. Kako primerne so konfiguracijske razmere v Sloveniji? Kakšen prispevek k energetski bilanci pa sploh lahko imajo vetrne elektrarne in ali niso morda bolj nizko na lestvici smotrnosti investiranj v alternativne energetske vire? ?e vzamemo v obzir še vse pomisleke s podro?ja vplivov na živo naravo in na krajino.
Da bi pomagali osvetliti klju?na vprašanja, so državni svetniki sprejeli pobudo za organizacijo tega posveta. Ne moremo in ne želimo kot Državni svet prevzemati vloge arbitra izvajanja upravnih postopkov, želimo pa prispevati k temu, da bi klju?ni akterji v tem primeru in na tem podro?ju, skupaj z drugimi strokovnimi in zainteresiranimi javnostmi ponovno soo?ili razli?ne poglede glede pomena obmo?ja Volovje Rebri in poskusa umestitve polja vetrnih elektrarn na to obmo?je.
Spoštovani, imena sodelujo?ih referentov obetajo kakovostno izmenjavo mnenj, argumentov in stališ? ter zanimivo razpravo ob zaklju?ku posveta. Naj bo današnji posvet eden izmed plodnih poskusov zbliževanja stališ? in iskanja  rešitev tako na sistemski ravni energetsko–okoljskega protislovja kot na konkretni ravni glede odnosa do projekta Volovja Reber. Hvala.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala predsedniku za uvodni pozdrav in nagovor. Sedaj si bom še sam vzel nekaj minut, da nadaljujem ta nagovor.
Nadaljeval bi mogo?e nekako s kronologijo dosedanjih aktivnosti pri sami izgradnji in pa pridobivanju teh dovoljenj, kar se ti?e teh elektrarn.
Prve študije ugotavljanja vetrnega potenciala v Sloveniji in vklju?itev vevropski projekt, v katerem so poleg Slovenije sodelovale še štiri države, segajo deset let nazaj, v leto 1999. Elektro Primorska je tedaj za?ela izvajati meritve na osmih lokacijah v jugozahodni Sloveniji, skupaj s španskim podjetjem pa so podpisali poslovni sporazum oziroma pismo o nameri. Celoten potencial za postavitev vetrnih elektrarn so ocenili na 350 do 450 MW. Slovenski nacionalni energetski program predvideva do leta 2020 izgradnjo polj vetrnih elektrarn z inštalirano mo?jo do 500 MW. Elektro Primorska je na podlagi študij na ve? lokacijah na Primorskem tako za?ela s projektom in študijami. Za postavitev polj vetrnih elektrarn. Na koncu se je odlo?ila, da bi jih postavili na Volovji Rebri nad Ilirsko Bistrico. Investitor je sprva na?rtoval postavitev 88 stolpov vetrnih elektrarn, kasneje pa je število zaradi zahtev gozdarjev in varstvenikov ter drugih zmanjšal na 43. Agencija RS za okolje je najprej zavrnila projekt z negativnim soglasjem, v ponovljenem postopku pa so izdali okoljevarstveno soglasje za postavitev 29 stolpov vetrnih elektrarn (z možnostjo razširitve na 33) z inštalirano mo?jo najmanj 28 MW. Letna proizvodnja bi znašala 60 GW ur, s katero bi lahko oskrbeli 15.000 gospodinjstev. Take so bile cene oz. je znano in javno dostopnih podatkov. Investitor v tem trenutku ima veljavno gradbeno dovoljenje, nima pa še  soglasja Agencije RS za okolje. Upravni postopek se je ravnokar za?el znova.
Projekt vetrnih elektrarn na Volovji Rebri je izzval ogor?en odpor slovenskih naravovarstvenikov in tudi dela lokalne skupnosti. Po njihovem mnenju obmo?je Volovje Rebri sodi med najpomembnejše predele ohranjene narave tako v Sloveniji kot v srednji Evropi. Na?rtovane lokacije polj vetrnih elektrarn so na ožjem življenjskem prostoru planinskega orla ter drugih redkih ter ogroženih vrst živali. Prek tega obmo?ja vodijo histori?ne selitvene poti tako za ptice kot velike zveri. Vpliv na?rtovanega posega je po njihovih dosedanjih ugotovitvah povsem nedopusten, koli?inska in kakovostna sprememba sestavine okolja naj bi presegala zakonske predpisane vrednosti. Vpliv na sestavine okolja naj bi bil uni?ujo?. Zato je gradnja polj vetrnih elektrarn in spremljajo?e infrastrukture iz vidika varstva narave po njihovem mnenju povsem nesprejemljiva in ni mogo?a.
Tako je postal projekt vetrnih elektrarn, kot verjetno tudi kakšen drug, na Volovji Rebri v naši mladi državi tako sprevrgel v vetrnice razdora oz. je postala Volovja Reber zelo znana, prej pa sploh kdo ni vedel zanjo. Postala je ujetnica tako državne in lokalne politike, kapitala ter zapletenih in dolgotrajnih upravnih postopkov.
Da bi osvetlili klju?na vprašanja, se je Državni svet Republike Slovenije odlo?il, tako kot je že predsednik rekel, da tu soo?imo mnenja in upamo, da bodo klju?ni akterji na tem podro?ju ter ostala strokovna in zainteresirana javnost soo?ili razli?ne poglede glede pomena obmo?ja Volovje Rebri in poskusa umestitve polja vetrnih elektrarn na to obmo?je. S strpno izmenjavo mnenj, argumentov in stališ? bomo skušali poiskati primerne rešitve tako na sistemski kot konkretni ravni.
Že med pripravljanjem posveta smo ugotovili, da med vpletenimi zeva globok prepad, stališ?a so mnogokrat trda, pogosto pavšalna in vsevedna. Na današnji posvet smo povabili vse vpletene, strokovnjakom s posameznih podro?ij pa ponudili možnost predstavitve obmo?ja in pomena Volovje Rebri. Verjamem, da bodo današnji nastopi in kasnejša razprava poleg strokovnosti zagotovo strpni in argumentirani.
Upam, da bodo današnji nastopi potekali v kakovostni in strpni razpravi ter seveda argumentirani. Hvala.
Za?eli bi z referati, in sicer tako, kot so po vrstnem redu, ki ste ga dobili z vabilom. Najprej bi opravi?il dr. Jožeta Damijana, ker je na službeni poti v Novi Zelandiji. Nam je pa poslal pisno svoj referat, tako da ga boste dobili v nadaljevanju na mizo.
Povabil bi gospoda Franka Nemca – Agencija za prestrukturiranje energetike: Vetrne elektrarne v svetu in pri nas. Prosim, beseda je vaša. Prosil bi tehni?ne službe za delno zatemnitev, da bomo lažje gledali predstavitev.

FRANKO NEMAC: Hvala lepa za povabilo. Lep pozdrav vsem. Ta slika seveda ni iz  Slovenije, je pa? izposojena iz Španije. Zakaj vetrne elektrarne? Vetrne elektrarne zato, ker nadomeš?ajo fosilne zaloge naših resursov, zmanjšujejo izvozno odvisnost, odpadke, pomenijo razvoj lokalnega in nacionalnega gospodarstva, izboljšujejo lokalno razpoložljivost, nova delovna mesta, decentralizacijo skozi uvajanje sistemov za razliko od velikih jedrskih in drugih objektov in seveda zmanjšujejo emisije v okolje.
Razvoj v Evropi, v svetu dejansko poteka z relativno velikim trendom. Tu sem si uporabil podatke od Združenja evropskih proizvajalcev vetrnih elektrarn. Torej, lahko vidimo, da kontinuirano ta izgradnja raste, še posebej v EU. Tudi sama tehnologija je od leta … (?) zelo napredovala. Velikosti vetrnice so v stalnem porastu, tako da in tehnologija in kapacitete, o katerih govorimo, se stalno ve?ajo. Te najve?je elektrarne se predvidevajo zaradi transportnih problemov, predvsem za gradnjo na morju, kjer je pa? možno take konstrukcije sploh postavljati.
To je bilo že omenjeno. Stanje v letu 2008. Slovenija je z Malto prakti?no edina država v EU, ki teh vetrnih elektrarn nima. Pri razvoju, seveda, kot je bilo že omenjeno, prednja?ijo Nem?ija in Španija. Skupno inštalirane kapacitete so na nivoju 64.000 megavatov. Samo za primerjavo: zadnje predavanje, ki sem ga imel na to temo 2003, takrat je bilo dejansko samo 28.000 vetrnih elektrarn inštaliranih v Evropi. V tem ?asu se je zadeva podvojila. Od leta 2003 naprej se v glavnem ne ukvarjamo v Sloveniji s tehniko, ampak v bistvu na tem podro?ju se ukvarjamo z razpravami. Glavno besedo imajo pravniki, tisti, ki zagovarjajo za pa tisti, ki so proti, tehnika je pa na žalost in ekonomija v drugem planu.
?e pogledamo nove elektrarne, kaj se gradi v Evropi od leta 2000 naprej. Vidimo, da se v glavnem gradijo plinske elektrarne, zato, ker jih je pa? možno relativno hitro zgraditi in vetrne elektrarne. Vsi ostali energetski viri, ne gre samo za obnovljive vire, ampak gre tudi za nuklearno energijo in tako naprej, velike hidroelektrarne, pa?, to se enostavno ne gradi predvsem iz podobnih problemov. Na eni strani, da so te energetski resursi v veliki meri izkoriš?eni, na drugi strani je pa velika problematika umeš?anja teh objektov v prostor. Kot re?eno, to so v bistvu nove kapacitete, ki so bile po posameznih letih zgrajene. Torej, v letu 2007 8.500 novih MW, v letu 2000 8.400. Zadeva naraš?a po letnih kapacitetah in seveda tudi kumulativno, tako da smo prišli na teh 65.000 megavatov v letu 2008.
?e pogledamo, kaj je bilo v samem letu 2008 zgrajenega, dejansko vetrne elektrarne predstavljajo najve?ji delež, torej ne gre za neko tehnologijo, kakor bi nekdo rekel, da se razvoj ustavlja. Vetrne elektrarne v dolo?enih podro?jih, posebno v severni Nem?iji, predstavljajo že 30, 40 %, odvisno od podro?ja, ki ga jemljemo, tiste proizvodnje na lokalnem nivoju.
Na drugem mestu so plinske elektrarne. Na tretjem mestu so že son?ne elektrarne. Razvoj je zelo intenziven. Pri son?nih elektrarnah je pa treba poudariti, de je njihova proizvodnja vsaj polovico pa tretjino oz. dve tretjini manjša od vetrnih elektrarn, zato ker pa? sonce imamo samo podnevi. Na letnem nivoju je seveda proizvodnja manjša in ne moremo direktno ne primerjati same plinske elektrarne, ki seveda lahko obratujejo toliko, kolikor jih rabimo. Vetrne elektrarne in vsi ostali viri energije pa seveda samo, ko nam to nek naravni vir dopuš?a.
?e pogledamo primerjavo cen, ki jih je ravno tako pripravil inštitut .. (nerazlo?no) iz Danske. Vetrne elektrarne po sedanji tehnologiji se lahko že skoraj primerjajo z elektrarnami na premog. V tem desetletnem obdobju iz tistega za?etnega financiranja, ki je bilo potrebno s strani držav, s t.i. fiksnimi odkupnimi tarifami, je tehnologija nas pripeljala tako dale?, da so prakti?no vetrne elektrarne že skoraj primerljive obratovalno s temi na premog. Seveda, so pa povsem primerljive z elektrarnami za plin, pri ?emer je pri vetrni elektrarni enkrat, ko je zgrajena, so ti stroški predvidljivi, pri plinu pa seveda je to naraš?anje cen zelo nepredvidljiva zadeva.
Slovenija je na evropskih atlasih prazno polje, pa ne zato, ker ni vetra, ampak enostavno ta energetski vir v Sloveniji ni bil obravnavan. Mi sploh nismo sodelovali v teh atlasih, ki so bili delani za Evropo. Najbolj vetrna podro?ja so pa tale ob severnem morju (Anglija, Irska, deloma Španija). Kot re?eno, prve meritve so bile, sedaj bo ravno 10 let, pred desetimi leti na Primorskem, v sodelovanju najprej iz evropskega projekta. To so bile najprej meritve na 15-ih metrih višine. Kasneje so se na lokacijah, ki so se pokazale kot bolj zanimive. Obstajajo tudi meritve na 50-ih metrih in mi smo s temi meritvami sploh odkrili, da v Sloveniji imamo veter, katerega bi se dalo izkoriš?ati. Prej je veljalo dejstvo, da imamo v Sloveniji veter, ki lahko obra?a kamione v Vipavski dolini, da pa nimamo takega vetra, ki bi se ga dalo energetsko izkoriš?ati.
Tu je primer merilne postaje. Veter piha kot piha in ?e bi na tako merilno mesto postavili elektrarno (npr. tako, kot je predvidena približno na Volovji Rebri), bi bila proizvodnja taka. Ta proizvodnja ni idealna. Ta proizvodnja se spreminja. So pa vremenske napovedi danes že tako dobre, da to na eni strani na prvi pogled predstavlja motnjo. Seveda se pa z napovedmi da to zelo dobro kombinirati z ostalimi energetskimi viri, s son?no energijo, s hidroelektrarnami, z akumulacijami in tako naprej, da se seveda v ?asu, ko imamo proizvodnjo vetra, se pa? akumulira vodna energija in v ?asu, ko te proizvodnje ni, se seveda z regulacijo sistema da to zelo dobro pokrivati in regulirati. Omenjena je bila že ta študija leta 2002. Po njej je bila dolo?ena ta kapaciteta nekje 500 MW za Slovenijo. Na tem nivoju smo ve? ali manj ostali, kot sem rekel. Od takrat naprej se ukvarjamo s pravom pa manj s tehniko.
Uradne karte, vetrne karte za Slovenijo še nimamo. Jaz sem si izposodil karto, ki je v pripravi in jo bo verjetno bolj detajlno obrazložil prof. Rakovec pa verjetno tudi še dodatne karte, ki ocenjujejo potencial v Sloveniji.
Torej, zaklju?ki, je bilo že poudarjeno. Son?ne geotermalne vetrne energije so naj?istejši viri, ki jih ?loveštvo sploh ima. Problem umeš?anja je seveda predimenzioniran in seveda ne upošteva, da imamo izredno veliko škodo, ki nam jo povzro?ajo fosilna goriva in to se ne da primerjati, to, kar nam bo povzro?il eventualno veter. Pri lokaciji je treba upoštevati realne stvari, da 20 % znižanje, ker nekdo pravi, pa zakaj ravno na hribih, 20 % znižanje pri povpre?ni hitrosti vetra pomeni 40 % manj energije letno. To oviranje postavitve vetrnih elektrarn na hribih, kjer veter je, nam bo prineslo neracionalne rešitve v dolinah. Recimo, na Goriškem polju pri Diva?i že imamo dovoljenje in seveda vam bom pokazal, kako bo  tak projekt izgledal. V desetih letih teh prerekanj je seveda ta projekt 850 KW zastarel. Sedaj so elektrarne, ki so komercialno zanimive, na nivoju 1,5 do 2 MW in take bi morali tudi realizirati.
Sedanji projekt predvideva take vetrnice, ki so na levi strani. Te vetrnice, ki bi bile 1,5 do 2 MW, se na razdaljo sploh ne bi lo?ili in bi bila energetska izkoriš?enost bistveno ve?ja, so to take višine stebrov. Na Goriškem polju imamo pa dovoljenje, ki je bilo brez problemov, brez nasprotovanj ali pa z druga?no politiko. Imamo tak projekt 100-metrskega stebra s pali?no konstrukcijo, ki ima v bistvu vsa dovoljenja. Edino, kar investitor nima, je denar, ki ga pa? skuša pridobiti. To sem že povedal in ne bi ponavljal. Gre za zmanjšanje emisij. Slovenija je v tem ?asu veliko ?asa izgubila. Namesto, da bi se ukvarjala s tem, da bi pove?evali delovna mesta, torej, da bi to tehnologijo osvajali in pripravljali na njo, smo se pa? v glavnem ukvarjali s pravom in ta delovna mesta, glede na to, da nismo nobene proizvodnje prakti?no vzpostavili, je zelo vprašljivo. Za pozdraviti je edino s tega podro?ja v zadnjih letih oz. v lanskem letu Seaway in Pipistrel, ki sta pristopila k projektu izdelovanja lopatic za vetrne elektrarne. Seveda, to ni samo za Slovenijo. Gre za svetovno podro?je. Pogovarjajo se z Nemci. Tudi Litostroj te kape, ki so potrebne za vetrne elektrarne, so povsem enake kot te kape pri kaplanih turbinah, ki rabijo za regulacijo. Ob neki primerni pripravi bi lahko kar pomemben del te proizvodnje tudi v Sloveniji vzpostavili.
Hvala. Malo sem prekora?il ?as, ampak upam, da vas nisem preve? zamoril.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala lepa. Smo izkoristili, ker ni bilo prvega predgovornika. Sedaj bi prosil dr. Jožeta Rakovca iz Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, da nam bo povedal na temo vetrovnosti v Sloveniji. Izvolite.

            DR. JOŽE RAKOVEC: Hvala. Meteorologi smo skušali oceniti prostorsko porazdelitev ali pa razporeditev potenciala vetrne energije v Sloveniji, in sicer ne preko samih meritev, ampak z modelskih pristopom. Zakaj tako? Zato ker ve?ino uporabnikov zanima vetrovnost zaradi morebitne izrabe vetrne energije. Predvsem na izpostavljenih lokacijah, kjer je vetra najve?, pa meteorološka služba nima meritev, medtem ko investitorji potencialni, to so njihovi komercialni podatki in jih no?ejo dati v javno uporabo. Moram povedati, da mi smo jih interno dobili na besedo, da jih ne bomo dali naprej, da jih lahko samo pogledamo.
Podatki iz meteoroloških postaj, ki pa so javni, so pa ve?inoma po nižinah in jih je na prevetrenih višjih legah tako malo, da se na osnovi tega ne da narediti kakšne prostorske klimatologije vetrovnosti v Sloveniji. Izjema je bila že omenjena. Študija VEB 1 (?), ki je javno dostopna. To je edini javni podatek iz višin. Kaj imamo meteorologi? Imamo take podatke, recimo to je primer za Ajdovš?ino, poteki, vetrovi, dnevni poteki, letni poteki, spekter vetra in tako naprej, roža vetrov tu po smereh in podobno. Ampak, seveda je to že spet iz nižin. Zato,  ker nimamo podatkov iz višin, smo se lotili ocene tega, kakšna je razporeditev vetra po Sloveniji na ta na?in, da smo v resnici šli to modelirati, in sicer s takimi modeli, kot se uporabljajo vsako leto za napoved vremena.
Kaj smo naredili? V resnici smo poganjali model za napoved vremena, ki ra?una temperaturo, zra?ni tlak in tako naprej in med drugim tudi veter, smo ra?unali za ves ?as skozi 8 let. In potem smo na osnovi tega dobili vetrovnost po razli?nih višinah v ozra?ju. Uporabili smo dinami?ni pristop, torej, sile povzro?ijo pospeške in potem, ko smo poznali proces v ve?ji skali, kajti vremenski sistemi so veliki, to so tiso?i kilometrov, potem smo v to znano polje vetra vgradili nov model na bolj podrobni prostorski skali za manjše obmo?je, s katerim smo ra?unali še enkrat bolj podrobno pa od tega še en vgnezden model pa po potrebni še enega. Tako smo model, ki je pravzaprav v principu namenjen za napoved vremena, uporabili za klimatsko študijo, zato, ker smo ves ?as beležili, kaj nam ta model da, recimo glede vetrovnosti. Osnovni vir podatkov so bile reanalize evropskega centra za srednjero?no napoved vremena. Tam imajo v arhivu namre? vsa tridimenzionalna polja meteoroloških spremenljivk spravljena za zadnjih 40 let. To je bil naš izhodiš?ni položaj. Se pravi, znano za?etno stanje, na podlagi katerega smo pognali model. Sami podatki niso uporabni, ker je mreža krajevna resolucija 120 kilometrov. Se pravi, potrebno je bilo gnezdenje vedno bolj podrobnih in podobnih modelov v ta model ECMVF. Za?eli smo z modelom Aladin, ki se v Sloveniji uporablja za operativno napovedovanje vremena s 30-kilometrsko resolucijo. Potem smo še enkrat šli ra?unati z 10-kilometrsko resolucijo. Tako približno je to izgledalo. Osnovni podatki iz EMCVF so bili iz tega širšega obmo?ja. Potem je bil tukaj Aladin s 30-kilometrsko resolucijo. Potem je bil Aladin tukaj z 10-kilometrsko horizontalno resolucijo. In potem še dva modela, t.i. Dada in t.i. Ajolos. Eden je dinami?ni, eden je pa kinemati?ni model.
Kako smo pri kvaliteti podatkov v tem primeru napredovali? To je bil osnovni Aladin. Na abscisi so nanešene meritve, na ordinati pa modelski rezultati. Osnovni Aladin s 30-kilometrsko resolucijo seveda ne razpozna posameznih hribov, dolin, prehodov, gorskih prelazov in tako naprej in v resnici ne ve, kakšen je teren, preko katerega piha veter. Ko smo uporabili model Dada z 2,5-kilometsko resolucijo, smo se idealnemu ujemanju med modelskimi rezultati in dejanskimi meritvami že malo bolj približali. Z 1-kilometrsko horizontalno lo?ljivostjo se pa pravzaprav že kar nekako približamo pravim vrednostim. To je bil signal, da je metoda v resnici kar ta prava.
To sliko ste danes že videli. Gospod Nemac jo je pokazal. To je vetrovnost v Sloveniji, izra?unana v 2,5-kilometrski horizontalni resoluciji. Vidi se, da so najbolj vetrovni alpski predeli dinarske gorske pregrade, pa recimo tu okoli Kamniškega Sedla. Pa recimo tu na Karavankah okoli Golice oz. to je pravzaprav Stol. Pa recimo tu na oltarju domovine pa malo manj temna barva je tu na Pohorju. Skratka, izpostavljene lege. Iz tega je jasno, zakaj potencialni investitorji želijo iti na grebene. Zato, ker je tam ve? vetra, kot po dolinah.
Model Ajolos. To ni dinami?en model in je po svoje manj natan?en, da boljšo regionalizacijo, bolj natan?no pove, kje so lokacije, ki so potencialno zanimive, se nam pa zdi po primerjavi z nekaterimi meritvami, da rezultati modela Ajolos v resnici nekoliko podcenjujejo vrednosti hitrosti vetra. Ampak, s tem bi bili meteorologi že kar zadovoljni. Potem je treba iti izra?unati gostoto mo?i. Gostota mo?i je pa sorazmerna s tretjo potenco hitrosti vetra. ?e smo naredili pri hitrosti npr. 10 % napako, je pri gostoti mo?i ta napaka seveda ustrezno ve?ja, je 1,1 na tretjo potenco in seveda je ta napaka precej ve?ja.
To slikco, ki vam jo kažem, je pravzaprav vsa enaka. Poleti je vetra bistveno manj kot pozimi. To je junijsko povpre?je, še vedno izstopajo grebeni alpsko-dinarske gorske pregrade pa tale greben tukaj, ampak gostota mo?i, povpre?na junija, je reda velikosti 200, 300 W/m2 površine, ki jo vetrnica s svojim kroženjem pa? zajame. Bistveno ve?ja recimo je pa gostota mo?i decembra, ko recimo na najboljših lokacijah, recimo spet izstopa alpsko-dinarska gorska pregrada, pa delno po naših modelskih izra?unih. Ta greben pa recimo tudi ta greben, manj Pohorje, to je Kozjak, tu je pa gostota mo?i preko 800 W/m2. Zavedati se je treba študij, da vetrnica ne more vse te mo?i izrabiti. Ker, ?e bi izrabila vso mo?, bi se potem veter za njo ustavil. Tam bi se tlak pove?al. Ne bi bilo ve? tla?ne razlike in bi veter nehal pihati. Tako, da vetrnice imajo idealno .. (nerazlo?no) izkoristek 56 % ali nekaj takega. Realne vetrnice pa pa? odvisno od konstrukcije, kako so dobro narejene. Letna gostota mo?i, se pravi, to je sedaj za vse mesece leta, preko celega leta, seveda spet kaže najbolj rde?o piko po modelu Dada tukajle. To je pa to?no tam, o ?emer se danes pogovarjamo.
Jaz bi vam lahko pokazal še eno slikico, in sicer šli smo ra?unati, zaradi drugih razlogov, kje je bil pa dosežen maksimalen veter, ne glede na to, kdaj se je pojavil v teh osmih letih. Absolutne maksimume smo ra?unali, narisali. In sicer, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za okoliške pokrajine. Potem se seveda pokaže, da se vetrovnost tukaj na hrvaški Snježnik in proti Velebitu še pove?uje.
Kon?ni komentar. Naše karte vetrovnosti niso zasnovane neposredno na meritvah na samih lokacijah, zato je treba uporabljati in upoštevati v skladu z vsemi omejitvami, ki sledijo iz modelskega pristopa. Ujemanje z razmerami v naravi ni povsod enako dobro. Ne moremo to?no preveriti, kakšno je, ker pa? meteorologija nima meritev na splošno po grebenih. Posamezne napake, ki se pojavljajo pri sami hitrosti vetra in so pri hitrosti vetra morebiti še sprejemljivo majhne, se pri mo?i vetra, ki je odvisna od tretje potence hitrosti, seveda pove?a. Zato teh kart vetrovnosti ni smiselno jemati povsem kot absolutno oceno toliko in toliko vetra tam je, ampak bolj kot napotek na teh in teh obmo?jih je realno pri?akovati, da bomo dobili ve? vetra, na kakšnih drugih obmo?jih pa manj vetra. Pri tem ocenjujemo, da so naše karte za povpre?no hitrost vetra po modelu Dada kvantitativno boljše za gorske grebene, so pa prostorsko manj natan?ne, so samo 2,5-kilometrska resolucija. Karte po modelu Ajolo so pa nekoliko verjetno boljše za doline in nižine.
Na koncu bi še povedal, da bo monografija o tem izšla predvidoma pri založbi ZRC SAZU še pred letošnjim poletjem, podobno, kot je lansko leto izšla monografija o potencialu son?ne energije v Sloveniji. Hvala lepa.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala. Naslednji je dr. Ivan Maruši? iz Biotehni?ne fakultete, ki nam bo nekaj povedal na temo umestitev vetrnih elektrarn z vidika ohranjanja slovenske krajine. Izvolite.

DR. IVAN MARUŠI?: Lep pozdrav vsem. Najprej sem dolžen gospodu Luskovcu zahvalo za povabilo na ta posvet. Najbrž je od mene pri?akoval, tudi v naslovu je tako, da bom povedal kaj o vplivih vetrnih elektrarn oz. vetrnih generatorjev na vidno podobo krajine. Žal, o tem težko povem kaj prepri?ljivega. Vetrne elektrarne so nekaj novega, zaradi tega seveda lahko pri?akujemo neko dolo?eno reakcijo zaradi preprosto strahu pred novim. Ko govorimo seveda o vidni podobi krajine pa seveda ne moremo mimo tega, da se ne bi vprašali pravzaprav, kako se stvari dogajajo v krajini in kako nastanejo v krajini. Nenazadnje, strokovne sodbe tu niso kaj dosti merodajne in tudi seveda moje mnenje o tem ni nekaj, kar bi smeli jemati kot neko smiselno napotilo. Mislim, da je za današnjo razpravo gotovo pomembno pravzaprav ravno to, kar pravim, kako se odlo?amo o postavljanju vetrnih generatorjev v prostor. V tem primeru rezultat neke odlo?itve ni odvisen od rezultata samega po sebi, temve? od na?ina, kako je do rezultata prišlo. Vetrni generatorji niso pa? lepi ali grdi sami po sebi in krajina z vetrnimi generatorji prav tako ni lepa ali grda sama po sebi. Naj se to sliši še tako nenavadno, kakovost rezultata neke odlo?itve opredeljuje zlasti v tem primeru postopek, ki vodi k rezultatu. Kaže seveda in danes je bilo to že ve?krat poudarjeno, da smo se pri vetrnih generatorjih znašli v neki okoljevarstveni zagati. Uporabljena je bila tudi beseda paradoks. Zato naenkrat nastane vprašanje, katera okoljevarstvena zahteva ima prednost. Ali narava, vidna podoba krajine ali na drugi strani prispevek k zmanjšanju globalnega segrevanja oz. karkoli že pomeni pa? obnovljivi vir.
Vprašamo se pa seveda lahko, ali je to vprašanje sploh umestno. Ali lahko nanj odgovorimo? Ali ima lahko sploh neka okoljevarstvena zahteva prednost pred neko drugo zahtevo? Odgovor na to vprašanje pravzaprav ti?i v teoriji prostorskega na?rtovanja. Problem postavitve vetrnih elektrarn v prostor je imanentno prostorsko na?rtovalen problem. Teoretiki prostorskega na?rtovanja poznajo tri razli?ne pristope k prostorskemu na?rtovanju oz. urejanju prostora, t.i. institucionalni pristop, komunikativen ali diskurziven pristop in interaktiven pristop. Institucionalen pristop ozna?uje prizadevanje za trajno uveljavljanje dolo?enih .. (nerazlo?no) principov, s pomo?jo njihove institucionalizacije uzakonjanja.
Dovolite, da sko?im malo k nobelovcu Herbertu Simonu, ki je preu?eval obnašanje poslovnežev pri odlo?anju in deli to obnašanje v standardizacija in optimiranje, potem bi institucionalizacijo normativnih ciljev, se pravi institucionalen pristop, lahko imeli za obliko standardizacije pri urejanju prostora, za razliko seveda od optimiranja, ki pravzaprav ozna?uje t.i. komunikativen in interaktiven pristop. Komunikativen oz. diskurziven pristop poudarja sposobnost prostorskega plana, da v simbolnem jeziku povzame družbena aspiracija. razli?na družbena aspiracija, in na ta na?in vzpostavi nove opore za dejavnosti v prihodnje. Ta pristop seveda predpostavlja, da je z oblikovanjem prostorske predstave, to se pravi prostorskega plana, mogo?e odslikati tudi kolektivno zavest. Še v novejšem ?asu teoretiki opozarjajo, da se je pozornost usmerila na družbene diskurze, se pravi razli?ne oblike kolektivne zavesti, in nato ti družbeni diskurzi strukturirajo pomene in njihove možne prostorske uresni?itve. S tem, ?e ho?ete, tudi vizualno podobo ali privla?nost ali neprivla?nost nekega .. (nerazlo?no) v prostoru.
Interaktivni pristop, to je tretji pristop, pravita teoretika, sta .. (nerazlo?no), da je najbolj o?iten postal v 80-ih, 90-ih letih prejšnjega stoletja, in sicer kot reakcija na nepopolnost bolj tradicionalnih pristopov, pri katerih so vladne službe nastopale kot glavni koordinatorji procesa prostorskega planiranja in kot reakcija na poudarjen institucionalen pristop. Se pravi, na neko standardizacijo poseganja v prostor. Taka enostranska praksa je odprla mnoga vprašanja tako legitimnosti planiranja kot njegove u?inkovitosti in to je pravzaprav tudi problem Volovje Rebri in postavitve vetrnih generatorjev na to mesto.
Za današnjo razpravo je morda zanimivo pogledati, kako so se spreminjali pristopi k planiranju zavarovanih obmo?ij v ZDA. Na za?etku uveljavljanja dolo?il Zakona o ogroženih vrstah … (nerazlo?no) iz leta 1973, je obveljal institucionalen pristop, kar pomeni, da so se pri posegih varovana obmo?ja uveljavljali institucionalizirani normativi, normativni principi varstva narave, ki so dobili izraz v prepovedovalni politiki, kot pravita fant .. (nerazlo?no) s harwardske univerze.
Tak pristop je torej rojeval konflikte, ker so ti normativni principi v resni?nem svetu tr?ili ob druge vzorce družbenih pravil. Normativne principe drugih družbenih skupin. Po izkušnji z reševanjem takega konflikta v Kaliforniji, pri katerem so sodelovali komiteji deležnikov, t.i. state holders … (nerazlo?no), ki so vklju?evali uradnike lokalnih in zveznih okoljskih uradov, investitorje, okoljske aktiviste in lokalne organizacije so leta 1982 zakonodajo dopolnili in uvedli izdelovanje varstvenih na?rtov za habitate, t.i. habitate … plane, pri katerih nastanku naj bi sodelovali, tako kot v kalifornijskem primeru, vsi zainteresirani predstavniki zvezne državne administracije, predstavniki lokalne civilne družbe, investitorji, planerji in znanstvene institucije. Sistem urejanja prostora, ki je bil na za?etku postavljen kot tipi?en primer institucionalnega  pristopa, nekakšne standardizacije poseganja v prostor, se je nazadnje transformiran v tipi?en interaktiven postopek.
Slovenska planerska praksa bi lahko razkrila podoben razvoj, le da je potekal v nasprotni smeri. Komunikativen in diskurziven pristop prepoznamo kot preplet strokovnega dela in družbene komunikacije že v Zakonu o regionalnem prostorskem planiranju iz leta 1967. V Zakonu o urejanju prostora iz leta 1984 je družbeni diskurz še bolj poudarjen. Analiza možnosti dolgoro?nega razvoja, ki je poseben dokument, ki ga je ta zakon zahteval, si je prizadevala, da se ustvari polje soo?anja normativnih principov, kar naj bi seveda tudi omogo?il proces družbene komunikacije s celo vrsto analiz pri tem. Ta naj bi na strokovni ravni odslikovale tudi bolj artikulirano podobo družbene zavesti, kot jo lahko odslikava sam plan. Analize možnosti dolgoro?nega razvoja pa žal planerska praksa ni docela razumela v tej funkciji in najbrž je tudi to prispevalo k premišljanju o druga?nih oblikah strateškega prostorskega planiranja. Usmeritev k institucionalnem pristopu se je nakazovala v 80-ih letih z eksplicitnostjo zahtev za varstvo kmetijskih zemljiš?. T.i. kmetijski prostorski plani so se pripravljali pred pripravo prostorskega plana in opredelitve iz kmetijskega plana so postale obvezna izhodiš?a za dolgoro?ni plan. Sistem varovanja kmetijskih zemljiš? je spodbudil tudi druge sektorje, da so z institucionalizacijo njihovih normativnih principov dosegli njihovo neposredno uveljavljanje v prostorskih planih. Se pravi, na lepem smo presko?ili iz nekih prizadevanj za neko bolj odprto družbeno komunikacijo, za nek bolj interaktiven pristop smo presko?ili v neko obliko vnaprejšnjega normiranja prostorskih odlo?itev.
V resnici vsaka varstvena zahteva, ki se postavlja v obliki varstvenega standarda oz. na?in, kako se ta standard v prostoru uveljavlja, v nasprotju z naravo diskurzivnega ali interaktivnega pristopa k tem planiranju. Naj seveda dodam, da prostorski rezervati oz. kakršne koli oblike vnaprejšnjega definiranja nekih normativnih principov, izhodiš? posameznih družbenih akterjev, posameznih družbenih institucij, da v bistvu vsaka standardizacija seveda pomeni izlo?anje oz. dela nepotrebno družbeno komunikacijo, kajti za tovrstnimi standardi vedno stoji nek zakonski predpis, ki to seveda uveljavlja. To je bilo tako pri kmetijskih zemljiš?ih. To se je potem uveljavilo na podro?ju voda, na podro?ju gozdov in seveda najbolj zna?ilno na podro?ju varstva narave. Naj mimogrede povem, da zakon iz leta 1967 je predvideval, da se obmo?ja zavarovanja zaradi naravnih kakovosti definirajo s prostorskim planom, da ta niso bila vnaprej opredeljena. Danes je seveda situacija popolnoma druga?na. Plan mora vklju?iti to, kar je bilo vnaprej definirano kot varstveno obmo?je. Da ne re?em seveda, da smo z vstopom v Evropo v bistvu ta sistem še dopolnili, tudi zaradi tega, ker Evropa zaradi njenih lastnih na?el poenotenja Evrope diktira v bistvu to standardizacija oz. institucionalen pristop. Zato seveda v tem pogledu sodobne prakse vklju?evanja varstvenih zahtev v prostorsko na?rtovanje se kažejo kot povsem nekompatibilne s takimi interaktivnimi ali komunikativnim pristopom k prostorskemu planiranju.
Varstvo je tudi zaradi družbene atmosfere, ki mu je naklonjena, dobilo obliko podobe kolektivne zavesti, ki je ni mogo?e razgrajevati oz. o kateri ni mogo?e voditi kakršne koli razprave in seveda dvomiti o pravilnosti tega. Seveda, naj povemo, da se je opredelitev naravne dediš?ine, kot je bilo to prvotno opredeljeno v 60-ih letih, se je seveda ta definicija pretvorila v naravne vrednote, kar seveda samo po sebi pomeni, da smo vpeljali na nekem podro?ju, na katerem je bila možna razprava o vrednostih, razprava prenehala. Zakaj? Ker vrednote pomenijo intrinzi?ne (?) vrednosti same po sebi, o katerih pravzaprav ni mogo?e ve? razpravljati. S tem dejstvom se danes soo?amo v Sloveniji in to je tudi dejstvo, ki je povzro?ilo vse konflikte na Volovji Rebri. Tu ni ve? razprave. Je samo norma, intrinzi?na vrednost, ki jo moramo vsi spoštovati. Navsezadnje, kar priznajmo, to je tudi zapisano v Ustavi in je to tudi ustavna zahteva.
Ali je prav ali ni prav, da vetrne generatorje naredimo na Volovji Rebri? Odgovor ni možen zelo neposredno. Kot sem uspel povedati, upam, da sem to uspel povedati, je pravzaprav odgovor odvisen od poti, ki bo vodila k odlo?itvi in za današnjo razpravo prispevam k temu, da pridemo do neke pametne odlo?itve, do neke odlo?itve, pri kateri bomo dosegli neko uravnoteženo soo?enje razli?nih normativnih principov, razli?nih družbenih aspiracij, razli?nih pri?akovanj, ki jih ima naša družba in to hkrati zagotavlja tudi to, da bo naša krajina še naprej lepa z vetrnimi generatorji, ?e bo do njih pripeljala smiselna in uravnotežena odlo?itev. Hvala lepa.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala. Besedo dajem Dejanu Bordjanju, Društvu za opazovanje in prou?evanje ptic. Prosil bi, ?e se držimo roka 10 minut, da bomo v nekem doglednem ?asu prišli skozi, da bodo tudi drugi, ki bodo želeli razpravljali, prišli do besede. Izvolite.

DEJAN BORDJAN: Lep pozdrav. Moja naloga danes je, da malo predstavim en projekt, ki poteka zadnjih nekaj mesecev. To je karta ob?utljivih obmo?ij Slovenije. Se pravi karta, ki je v nasprotju z vetrno karto. Obmo?ja, kjer po današnjih podatkih lahko povemo, da ptice imajo oz. bodo imele težave zaradi postavitve vetrnic. Samo na kratko. Vplivi vetrnic so neposredni na ptice. Se pravi, neposredni, taki, kot je slika spodaj, kjer je pti? mrtev ali pa popolnoma degradirana obmo?ja, vendar so oboji dokaj lokalni. Potem so pa še posredni vplivi, dokaj neopazni. Kako neopazni so, so na primer vrste, kot je ruševec. Do sedaj ni bilo nekega mnenja, da ima kakšno ve?jo težavo zaradi vetrnic in s tem v mislih so postavili na njegovo rastiš?e vetrnice. Vrsta, kljub temu, da so postavili vetrnice, ni kazala nobenih znakov, da ima kakršne koli težave. Študija je pa pokazala, da v roku sedmih let je to rastiš?e in rastiš?e v bližnji okolici so izginila in to mo?na rastiš?a. Razlog je pa bil v bistvu nekaj, kar sploh ni bilo opazno. Verjetno, kot kaže, so samice ob?utljive na to in jih preprosto ni bilo ve? na rastiš?ih. Samci so peli, satovali in tako naprej, ampak o?itno samic ni bilo.
Še na hitro primerjava. Vpliv na ptice – ceste povzro?ajo ogromno število smrtnih žrtev med pticami, bolj ptice pevke, taš?ice, drozgi, š?inkavci. Vetrne elektrarne sicer imajo kar velik vpliv med pticami pevkami, ampak bistveno ve?ji vpliv imajo pa med velikimi ujedami. Velike ujede zasedajo velika obmo?ja. Se pravi, so redke gostote in tudi majhno število žrtev med njimi pomeni lahko katastrofo.
Tako smo prišli v bistvu po vseh teh študijah, ki so bile izvedene po vsem svetu, do konflikta vetrne elektrarne in ptic. Seveda je bila na za?etku to zelena energija. Danes je to še vedno zelena energija, vendar je treba premisliti, kam jo dati. Razli?ne države po svetu so sprejele razli?ne strategije, kako ta dva vidika nekako preplesti. Vsekakor je potrebna strategija na nivoju države, saj na nižjih nivojih ali pa posamezne organizacije težje to same opravljajo, ker bo še vedno na koncu država imela možnost kakorkoli nasprotovati temu. Naš predlog strategije je bil, da se po vzoru britanskega RSPB-ja naredi karta ob?utljivih obmo?ij, kjer se zariše obmo?ja, ki so ob?utljiva za ptice. Seveda so enako karto naredili za veter, enako karto za mnoge druge aspekte in se prekrije in se jasno vidi, kje so obmo?ja, kjer ne bo problemov in kjer se lahko karkoli dela. Lahko pa bi po drugi strani lahko šli delati za vsako obmo?je posebej obsežne študije, kar pa? pomeni, da se zadeve zavla?ujejo.
Naša ideja je, da je vse mo? zarisati ali pa vsaj po dosedanjem znanju. Po vseh teh mesecih risanja smo izluš?ili naslednje ob?utljive vrste. V Sloveniji se pojavlja skoraj 400 vrst ptic in veliko ob?utljivost kaže samo 7 vrst. To so ujede (planinski orel, beloglavi jastreb), vodne ptice (re?ni galeb in navadna ?igra). Tu je treba sicer povedati, da so med vodnimi pticami tudi drugi galebi in ?igre ob?utljivi, vendar so v Sloveniji dokaj lokalno razširjeni in spadajo med redke vrste in pa … (nerazlo?no) prej omenjeni ruševec, divji petelin. Poleg teh vrst, ki so pa izjemno ob?utljive, so še vrste, ki so zmerno ob?utljive. Se pravi, lahko lokalno povzro?ijo veliko škodo, lokalno pa lahko ne. Med temi vrstami jih je 13. Za razliko od škotske karte smo dodali še obmo?ja zgostitev vodnih ptic. Se pravi, splošno je priznano, da tam, kjer je ve?je število ptic, pomeni, da vetrnice povzro?ajo ve?je težave in zato smo dodali zgostitve vodnih ptic, osem obmo?ij, in obmo?ja zgostitev ptic med selitvijo. Identificirali smo dve ve?ji selitveni poti na poti ?ez Slovenijo in na tej smo zarisali to?ke oz. manjša obmo?ja, kjer bi vetrnice lahko prišle v spor.
V Sloveniji imamo tudi nekaj vrst, ?e postavimo vetrnico tja, se zelo verjetno ne bo zaletela vanjo, bo pa samo zaradi postavitve vetrnice izgubljala obmo?je in zato, ker je tako redka, lahko tudi izgine v države. V to skupino smo dali nadaljnjih 17 vrst. Smo pa v to skupino vklju?ili še naravne rezervate in gozdne rezervate, ki pa v bistvu pomenijo neko višjo ohranjeno naravo in tudi vklju?ujejo pogosto ve?je število teh ob?utljivih ptic. Pri rezultatih lahko danes primerjamo Slovenijo in Škotsko. Tu sta tabeli. Levo je Slovenija, desno Škotska. ?e povzamem, skupaj ob?utljivega obmo?ja, se pravi, tako velike ob?utljivosti kot zmerne ob?utljivosti, je v Sloveniji 34 % Slovenije. Pri Škotski je tega  68 %, se pravi enkrat ve?. Škotska karta in del slovenske. Slovenska še žal ni javna in je tudi ne morem pokazati, lahko pa pokažem pa? ravno ta kot vzor?ni primer Volovjo Reber in kje stojijo vetrnice ter škotsko karto. Dve tretjini Škotske predstavlja, v Sloveniji pa samo eno tretjino in to kljub temu, da bistvena razlika v številu vrst in v številu obmo?ij, ki smo jih zajeli, je pa seveda na tej stopnji treba vprašati, ali je Slovenija dejansko bolje ohranjena od Škotske, se pravi od zahodne Evrope, ali to dejansko ni res in ali se bomo odlo?ili še za teh 34 % Slovenije, kjer prebivajo te ob?utljive vrste, pa to še zmanjša. Hvala lepa za vašo pozornost.

BOGOMIR VNU?EC: Sedaj bi prosil dr. Boštjana Surino in Iniciative Gure, ?e je tu navzo?. Gremo naprej. Tomaž Miheli?, Društvo za opazovanje in prou?evanje ptic. Izvolite.

TOMAŽ MIHELI?: Jaz bi prosil samo za zatemnitev. Sedaj vmes so se lu?i prižgale.
Lep pozdrav še v mojem imenu. Opisati bom skušal eno temo, ki ste jo precejkrat slišali. Ujede na Volovji Rebri in vpliv na?rtovanih vetrnih elektrarn nanje. Volovjo Reber je najbrž v teh razpravah že marsikdo spoznal, za tistega, ki jo pa ni, pa še vseeno dva tipi?na pogleda. Se pravi, gre za ekstremno ohranjeno neposeljeno krajino slovenske Dinare, bi lahko rekli, ki pa je v zadnjem ?asu, jasno, postala pogostokrat omenjena predvsem zaradi tega spora, ali je tam smiselno naravo ohranjati ali jo je smiselno devastirati.
Danes bom govoril predvsem o dveh vrstah: planinskem orlu in beloglavem jastrebu, ki pa nista edini dve vrsti na Volovji Rebri. Sta mogo?e tisti dve vrsti, pri katerih je zakonodaja zelo jasna. Mi smo prej slišali, smo z vstopom v EU sprejeli veliko stvari. Malo slabo bi bilo re?i, da ene bomo, druge ne bomo. Skratka, to je bila naša skupna zavestna odlo?itev in mogo?e tu planinski orel in beloglavi jastreb izstopata. Zakaj? Ker nam zakonodaja zelo jasno narekuje, da jih moramo varovati in tukaj se lahko odpovemo ?ustvom, ali bi eni varovali jastreba, drugi pa bi raje delali kaj drugega. Seveda, nista to edini dve vrsti, ki sta na Volovji Rebri. Mi smo z raziskavo, ki smo jo delali, ugotovili veliko število ujed, neverjetne selitvene poti, vrst, ki jih mogo?e marsikdo od nas sploh ne pozna in jih ne bi poznal, tudi ?e ne bi bilo Volovje Rebri. Recimo, zadnji na sliki, sredozemski sokol, opažam prav na Volovji Rebri. Tam so vse te fotografije. To je šele tretje opazovanje te vrste v Sloveniji.
Bom najprej za?el s planinskim orlom, ptico ujedo, ki jo Slovenci, ?e ne drugega, zaradi Kekca poznamo. Par planinskih orlov, ki še danes živi na Volovji Rebri, je opisoval že Šolmajer, ki je v bistvu 150 let nazaj služboval tam kot gozdar in še danes se lahko pohvalimo, da par planinskih orlov tam živi. Gre za tradicionalna gnezdiš?a. Da se pa ne boste ?udili. Dolgožive ptice, kot so ujede, se ponavadi primerjajo s starostjo ?loveka. O?itno je pa teritorij ekstremno primeren in nadaljuje generacijo. Tako, kot verjetno, ?e bomo šli pogledati, v Ljubljani so že dolgo nazaj bila naselja pa to niso isti ljudje.
?e pogledamo samo to obmo?je, širše obmo?je Nature 2000, Snežnik, Pivka, kjer je orel varovana vrsta, ugotovimo pa, da je v bistvu obmo?je, kjer lahko orel živi, zelo malo. Z eno tako analizo lahko zelo hitro predvidimo, katera obmo?ja so za orla primerna, katera obmo?ja pa niso primerna. Orel kot vrsta, ki lovi v glavnem v odprti krajini kot vrsta, ki rabi za svoje premikanje tudi ugodne vetrove, odmaknjenost od ?loveka ni naklju?je, da si je za svoj osrednji življenjski prostor izbral Volovjo Reber. Na sliki imamo primer, ki ga lahko sedaj pogledamo malo bližje in ?e pogledamo na?rtovano vetrno elektrarno, v bistvu opazimo, da je planirana prav v jedro teritorija planinskega orla. Z modrimi zastavicami imate zarisane lokacije gnezdiš?, preden se je za?el postopek. Ravno v tem postopku je pa orel izvedel eno zanimivo stvar. Se pravi, orel tradicionalno gnezdi v skalnih policah, ki jih na tem obmo?ju ni veliko in zaradi tega njegova lokacija ni odvisna od tega, katero mesto je najboljše, ampak tudi, katero mesto ima sploh skale oz. skalno polico.
Leta 2007 si je izbral za gnezdo drevo. Dreves je na tem obmo?ju veliko in zelo jasno je tudi lokacijo izbral v osrednjem. To je bilo gnezdenje leta 2007 na nekem boru v osredju obmo?ja Volovje Rebri. Sicer pa ima ta orel na tem obmo?ju ve? gnezd. To zelo lepo pokaže, kaj pomeni ta osrednji del obmo?ja.
?e si pogledamo v nekem 3D googlovem modelu obmo?je Volovje Rebri, vidimo jasno tudi razlog, zakaj orel tu živi. Gre za odli?no konfiguracijo, odli?ne razmere za lov in o?itno tudi odli?ne razmere za gnezdenje. Da je to res osrednjo življenjsko obmo?je tega para, kaže tudi podatek iz lanskega leta, ko orel ni gnezdil ve? v tem osrednjem obmo?ju, ampak se je preselil v eno od teh dveh že prej opaženih gnezd. Se pravi, malo stran. Takoj, ko je mladi? poletel iz gnezda, se je preselil spet na Volovjo Reber, se pravi spet v osrednji del, kjer je o?itno, kar se ti?e hrane in njegovega življenjskega prostora, prostor idealen. Mi smo v teh ?asih naredili eno obsežno raziskavo pojavljanja orla. Orla smo na Volovji Rebri opazovali ve? kot 200-krat in ta ista stvar pokaže koncentriranje njegovega pojavljanja. ?e zraven narišemo še obmo?ja predvidenih vetrnic, vidimo, da vrsta iš?e nekaj podobnega. Se pravi, vrsta je eksencialno odvisna od tega, kakšno obmo?je ima, ali bo lahko v njem preživela ali ne.
Zanimiv podatek opazovanja orla par dni nazaj. Mi orla na Volovji  Rebri redno spremljamo. Tu je sinhrono opazovanje štirih opazovalcev, ko je par planinskih orlov tik pred polaganjem jajc obredel še prakti?no celo obmo?je. To opazovanje je 20 minut dolgo in se lepo pokaže prelet skozi ve?ino obmo?ja, planiranega z vetrnimi elektrarnami.
Druga vrsta, ki se je Slovenci dolgo ?asa sploh nismo zavedali, je beloglavi jastreb. Mi živimo v Sloveniji, kjer beloglavi jastreb ne gnezdi, smo pa v neposredni bližini njegovih gnezdiš? v Kvarnerju in vrsta velja za kriti?no ogroženo na sosednjem Hrvaškem. Ena obsežna raziskava je pokazala, da se ptice, ki se pomikajo preko Slovenije, jasno pomikajo v diagonalni smeri, se pravi od Kvarnerja proti Alpam v poletnem ?asu. V glavnem se pojavljajo v poletnih mesecih in so za ve?ino ljudi neopazni. Jasno, ker letajo po grebenih, letajo v obmo?jih ohranjanja krajine dale? od ?loveka.
?e si pogledamo zadevo malo od bližje. Analiza podatkov je predvidela dve selitveni poti, ki se selita ?ez Slovenijo in to je bil en tak teoreti?en model selitvene poti, ki smo ga z raziskavo na Volovji Rebri, se pravi, ?e vzamemo samo ta osrednji del, v bistvu uspeli zelo jasno potrditi. Prav ta ista ?rta se je pokazala na Volovji Rebri, kjer smo imeli v ?asu raziskave 63 opazovanj jastrebov in spet pa? linije letov konkretno skozi predvidene vetrne elektrarne.
Zakaj ptice tam letajo, je mogo?e ena taka shema. Velikim ujedam pri svojih premikih ni vseeno, kje letijo. Izogibajo se ravninskih, gozdnih, ravnih obmo?ij. En na?in gibanja vetra, ki ga uporabljajo, je ta termalni dvig vetra. Drugo so pa vetrovi, ki se zaradi raznih barier v krajini dvigajo in seveda jastrebom omogo?alo letenje. To je pa razlog, da jastreb leta na Volovji Rebri to?no tam, kjer bi se zgradile vetrne turbine. Raziskava ni pokazala samo, da jastreb preleti Volovjo Reber. Mi smo v tem ?asu dobili jastrebe na Volovji Rebri preno?evati. Dobili smo pojavljanja, ki so bila v bistvu do te raziskave neznana in kažejo na res ekstremno pomembnost obmo?ja in seveda naša dolžnost, da te zadeve ohranimo.
Skratka, gre za naša najvrednejša obmo?ja v državi. Pri poseganju v te predele te tehten premislek res pomemben in bom zaklju?il z mislijo, ki bi jo mogo?e imel jastreb, da bodimo pri teh zadevah zelo pozorni. Hvala.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala. Sedaj vabim mag. Ivana Ambroži?a iz Zavoda za ekologijo - Narava 2001. Prosim.

MAG. IVAN AMBROŽI?: Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Na prezentacijo, ki je imel kolega Miheli?, ni kaj dosti dodati, ampak bi pa rad predstavil te izgube pri planinskem orlu v nekoliko širšem kontekstu, da bomo imeli nekako ob?utek, kaj pomeni, ?e izgine en par na dolo?enem podro?ju.
O samih lastnostih vrste je tudi že kolega nekaj povedal, ampak rad bi poudaril, da so planinski orli dolgo žive?a vrsta, ki ima relativno slab reprodukcijski potencial in še to bi poudaril, da je pokrajina, ki jo planinski orel ljubi, je odprta pokrajina, kjer seveda zlahka lovi in eno od takih primernih podro?ij v Sloveniji je nedvomno to podro?je na Volovji Rebri. Po naši oceni nekako pri nas v Sloveniji in pa na mejnem podro?ju z Italijo, s Hrvaško in Avstrijo, živi tam okrog 34, 36 parov. Gnezdi dejansko skoraj po celi Sloveniji in kot smo že rekli, je obmo?je na Volovji Rebri eno od tipi?nih habitatov planinskega orla.
Kaj bi predstavljala izguba tega para na Volovji Rebri za populacijo v Sloveniji? ?e bi se orel v tem podro?ju umaknil oz. ?e bi propadla ta gnezdenja in njegovo bivanje na tem podro?ju, moramo vedeti, da je orel tipi?na teritorialna vrsta. ?e bi se umaknil, bi seveda to pomenilo, da bi izgubili nekako 3 % slovenske populacije planinskega orla. Ta orel, ki tam gnezdi v radiusu nekje 30 kilometrov, nima soseda in pa, kot je že kolega Miheli? povedal, v tem podro?ju gnezditve tega para so planirane vetrne elektrarne, ki so od enega od teh gnezd oddaljene manj kot 100 metrov oz. so v samem središ?u.
Ko govorimo o samih izgubah, lahko izgube nekako razdelimo na tiste, ki so naravne, tiste, ki so posledica ?lovekovega ravnanja in pa nekatere izgube znanstveniki ne znajo opredeliti. K naravnim izgubam štejemo seveda poškodbe, ki nastanejo pri lovu, ki nastanejo kot posledica padcev iz gnezda. Eden od ve?jih razlogov za izgube je pojav kaenizma (?), ki se pojavi pri ujedah oz. pri planinskemu orlu takoj po izvalitvi mladi?ev. ?e se dva izvalita, navadno starejši oz. mo?nejši mladih ugonobi šibkejšega. Dolo?eno nevarnost seveda predstavljajo za mladi?e tudi plenilci. Moramo vedeti, da je smrtnost pri mladi?ih planinskega orla izjemno velika in da v bistvu to prvo leto od izvolitve do doživetja prvega leta starosti propade do 60 % vseh mladi?ev. Do spolne zrelosti potem še nadaljnjih 15 %. Se pravi, vsak tretji mladi?, ki se je izvalil v gnezdu, nekako doživi spolno zrelost in lahko nadaljuje svojo vrsto.
Mogo?e bi nekaj rekli o izgubah, ki so posledica ?lovekovega ravnanja. Še vedno najve? na svetu izgub povzro?i ?lovek namenoma, in sicer s krajo jajc in mladi?ev iz gnezda. Verjetno je situacija v Sloveniji podobna. Nimamo zadeve zelo dobro dokumentirane, vemo pa, da se tudi v Sloveniji to dogaja.
25 % teh antropogenih izgub je posledica ?lovekovih posegov v obmo?je gnezdiš?a planinskega orla. Ali so to gradbena dela, ki jih izvajamo recimo ob izgradnji smu?iš? ali so to kmetijska dela ali gozdna dela v teh podro?jih. Nekateri ti posegi so bili narejeni z vednostjo ljudi. Za nekatere posege pa delajo naši prebivalci, ne da bi vedeli, da s tem negativno vplivajo na sam produkcijski potencial te vrste.
Do 25 % gnezdenj propade tudi zaradi aktivnosti, ki jih imamo v gorah, da o padalstvu, pohodništvu, planinstvu, tudi .. (nerazlo?no), plezanje. Na grafu ho?em prikazati te antropogene izgube, ki so jih raziskali slovaški avtorji. Se pravi, ve?ina teh izgub, ki nastanejo, je posledica delovanja ?loveka. Na Slovaškem smo prej videli, da teh vetrnih elektrarn ni veliko, samo 1 % izgub je posledica trkov, na Slovaškem govorijo bolj o daljnovodih elektri?ne napeljave in pa tudi v vetrne elektrarne.
Te izgube pri planinskemu orlu so posledica zaletavanja v elektri?ne žice. To je dokaj velika ptica in lahko povzro?i kratek stik in podobno, kot se to dogaja tudi pri veliki uharici, se pravi, da so lahko daljnovodi vzrok za izgube. Izgube pa so tudi zaradi zaletavanja v krake vetrnih elektrarn, v jeklenice na smu?iš?ih, tudi ti stebri, se zgodi, da predvsem mlajše živali tr?ijo. Tudi sre?anja z zra?nimi plovili, z letali, so lahko posledica izgub.
Postavitev vetrnih elektrarn v podro?je gnezdiš?a planinskega orla ima seveda kratkoro?ne in dolgoro?ne posledice. Kratkoro?no bi se po naših predvidevanjih seveda v ?asu gradnje teh vetrnih elektrarn orel izselil iz tega podro?ja. Tam bi prenehal gnezditi. S tem bi seveda povzro?ili vsaj za?asno lokalno izumrtje tega para planinskega orla. Se pravi, iz tega stališ?a je gradnja vetrnih elektrarn v samem ožjem življenjskem prostoru nesprejemljiva. Uporabil sem tudi podatek, ki je mogo?e malo v prid vetrnim elektrarnam. Na Škotskem so opazili, da se je po desetih letih en par vrnil v podro?je farme vetrnih elektrarn in tam tudi gnezdil in vzredil mladi?e. Tudi ta možnost seveda obstaja, s tem, da so na Škotskem ugotovili, da je bila dejansko ponudba plena v tem podro?ju izredno velika, ker so pa? hkrati, ko so te elektrarne naredili, tudi o?istili ve?je podro?je gozdov in so naredili odprto pokrajino in je bil to tudi eden od vzrokov, da se je verjetno ponovno naselil orel v to podro?je.
Dolgoro?ni vplivi bodo seveda posledica trkov. Ti so vedno možni. V svetu se izvajajo številne študije. Te vetrne elektrarne so na podro?jih, kjer so tudi gnezdiš?a oz. kjer so preleti. Delajo se številne študije, kakšni so vplivi vetrnih elektrarn na samo obnašanje ujed v tem prostoru. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Na podlagi teh študij je potrebno sprejemati tudi ukrepe. Ali se prepove gradnja, se omeji delovanje, ali se tudi v dolo?enem ?asu, ?e je možno, za?asno zaustavi delovanje takih naprav.
?e zaklju?im. Morebitna gradnja vetrnih elektrarn na Volovji Rebri, s tem spremljajo?im visokonapetostnim daljnovodom in obratovanje je seveda velik poseg v sam osrednji življenjski prostor ptic, zlasti ujed. Gradnja bi predstavljala dodaten negativni dejavnik, ki bi vplival na izgube in kot sem že rekel na za?etku: izguba vsakega osebka pri dolgo žive?i vrsti, kot je planinski orel, pri vrsti z nizkim reprodukcijskih potencialom lahko vpliva tudi na preživetje vrste. Hvala lepa.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala. Naslednji je Miha Krofel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Prosim.

MIHA KROFEL: Lep pozdrav še v mojem imenu. Jaz bi predstavil nekaj podatkov v zvezi s pojavljanjem velikih zveri na obmo?ju … (nerazlo?no) planote, potem tudi bolj .. (nerazlo?no) na samem obmo?ju Volovje Rebri.
Veliko je zveri v Sloveniji. Pri nas živijo tri avtohtone vrste velikih zveri. To so evrazijski ris, volk in pa rjavi medved. Te vrste so neko? poseljevale celotno obmo?je naše države, kasneje pa so bile na ve?jem delu tega obmo?ju iztrebljene in se danes pojavljajo primarno predvsem na teh kraških planotah na obmo?ju .. . (nerazlo?no) na južnem delu Slovenije. Vse vrste so opredeljene kot ogrožene in so tudi ene izmed prioritetnih vrst v okviru ohranjanja narave. Varujejo jih številne konvencije, direktive, državni in meddržavni akti. Med temi tremi vrstami je pa dale? najbolj ogrožena vrsta evrazijski ris. Po precej drasti?nem upadu populacije v zadnjih desetih, petnajstih letih se ocenjuje, da živi pri nas samo še nekje 20 do 30 osebkov in v kolikor se bo ta trend nadaljeval, obstaja zelo velika nevarnost, da ta vrsta popolnoma izumre v Sloveniji.
Snežniška planota je pa? ena izmed teh visokokraških dinarskih planot. Ve?ji del jo pokrivajo prostrani dinarski bukovi gozdovi in pa visokokraški travniki. Nedvomno gre za enega izmed najbolj ohranjenih obmo?ij v Sloveniji. Poleg tega ima pa še en dodaten pomen, in sicer to, da se navezuje s sosednjimi najbolj ohranjenimi obmo?ji, kot so Javorniki, potem na Hrvaško v Gorski Kotar, kar skupaj predstavlja enega izmed danes najve?jih gozdnih kompleksov na obmo?ju srednje Evrope.
Na tem obmo?ju se pojavljajo vse tri vrste velikih zveri. Poseben pomen je pa za risa. Kot kažejo podatki, kaže še zadnji vitalni del populacije risa v Sloveniji in to je tudi edino obmo?je, za katerega so kolikor toliko redni podatki o reprodukciji. Se pravi, da se redno na tem obmo?ju pojavljajo tudi mladi?i. ?e pogledamo ožje samo podro?je Volovje Rebri. V polovici leta 2007 smo izvedli manjši monitoring pojavljanja zveri na obmo?ju snežniške planote, v katero je bilo vklju?eno tudi to obmo?je Volovje Rebri. Ti podatki, z rde?o so ozna?ena ta mesta teh na?rtovanih vetrnih turbin in z modro so lokacije risov, rumeno so medvedi, oranžno pa volkovi. Ve?inoma je tu šlo za iztrebke in pa sledi, nekaj je bilo pa tudi neposrednih opazovanj. Na tem širšem obmo?ju se pojavljajo vse vrste. Še nekoliko bolj natan?ne informacije smo dobili s pomo?jo telemetrije. Posamezne živali smo opremljali z ovratnicami, z GPS sprejemniki in GS oddajniki. Imeli smo opremljeno volkuljo, ki je pripadala temu tropu, ki ima svoj teritorij tu od avtoceste od Postojne, Cerknice, Rakeka do Loške doline, preko Javornikov … nekje do Ilirske Bistrice in potem še del pivške kotline. Ta volkulja je kasneje zapustila ta trop, se dispergirala na Ljubljanskem barju in ta trop je še vedno poseljen.
Volovja Reber predstavlja del tega teritorija. ?e natan?neje pogledamo živali na tem obmo?ju, lahko da volkovi redno uporabljajo to obmo?je … (nerazlo?no). Povpre?no enkrat na teden so prišli na to obmo?je. Z zeleno so ozna?ene gozdne površine, z rumeno .. (nerazlo?no) površine. Kaj privla?i volkove tako mo?no na to podro?je? Zelo verjetno je to plen. Travnate površine so priljubljen prehranjevalni habitat za jelenjad, ?eprav jelenjad pono?i izstopa iz gozda in se pase na teh travnatih površinah, kar seveda privla?i potem volkove. Našli smo tudi ve? ostankov plena. Vse kaže, da so kraška traviš?a zelo pomemben prehranjevalni habitat za volka. To obmo?je je bil del doma?ega okoliša ene izmed risinj. To je edina, ki smo jo spremljali na Snežniku. Ve?krat prihaja na to obmo?je. Poleg nje smo zaznali tudi prisotnost samca na podlagi sledi v snegu. O?itno je leta 2007 na tem obmo?ju prišlo tudi do parjenja. Podobno kot … (nerazlo?no) … habitat, ostanki plena nekje 500 stran od teh na?rtovanih turbin.
Za konec nekaj o potencialnih vplivih, ki bi jih lahko imele vetrne elektrarne na velike zveri. Težko je predvideti, ker, vsaj kolikor je meni znano, v Evropi še nih?e ni poskusil nikoli postaviti vetrnih elektrarn v osrednje obmo?je velikih zveri. Do neke direktne smrtnosti seveda ne bi prihajalo, so pa neki posredni vplivi. Glede na to, kar pa? vemo o vedenju in biologiji teh vrst, ampak samo to, da so zelo ob?utljive na prisotnost ?loveka in pa motnje, ki jih ?lovek povzro?a okolju, je zelo verjetno pri?akovati, v kolikor bo ta poseg v prostor izpeljan, da se bodo izogibale tega obmo?ja. Dejansko bi to pripeljalo do izgube dela življenjskega prostora. Glede na to, da posamezen trop oz. posamezni osebki velikih zveri ima zelo velika obmo?ja, absolutno pa pa? izgubljeni del prostora ni bil tako kriti?en. Precej bolj bi bilo pomembno, da bi prišlo do fregmentacije habitata. Torej, dejansko do nekega drobljenja teh ve?jih neokrnjenih naravnih okolij in fregmentacija habitata je v današnji Evropi eden tistih klju?nih dejavnikov, ki predstavljajo ogroženost velikih zveri.
Poleg samega vpliva na te teritorialne živali, ki živijo na tem obmo?ju, .. (nerazlo?no) še en vpliv in to je zmanjšanje povezljivosti s t.i. … (nerazlo?no) osebki. Se pravi, to so osebki mlajših živali, ki se širijo in iš?ejo nova obmo?ja in v bistvu bi ena taka ovira v prostor predstavljala oviro pri tem širjenju. Klju?na je navezava dalje preko Vremš?ice in Trnovskega gozda v Alpe, kar je ena izmed glavnih poti za bodo?e rekolonizacijo (?) Alp, ker nekako želja v evropski strategiji je. Sicer pa to predstavlja tudi sam genski pretok teh živali.
Naj zaklju?im. Volovja Reber, kažejo podatki, predstavlja pomemben življenjski prostor za vse tri vrste velikih zveri in v kolikor pride do tega posega, lahko pri?akujemo, da bo ta življenjski prostor za te živali izgubljen. Fregmentacija habitata pa dokazano negativno vpliva na te tri vrste. Hvala lepa za pozornost.

BOGOMIR VNU?EC: Naslednji je Primož Presetnik, Center za preu?evanje favne in flore. Prosim, izvolite. Bi kar nadaljevanju navkljub odsotnosti prezentacije. Naše tehni?ne službe bodo v vmesnem ?asu uredile. Izvolite.

PRIMOŽ PRESETNIK: Dober dan vsem skupaj. Hvala organizatorjem. Hvala za povabilo. Kljub temu, da so sicer rahlo nenavadne barve, ampak to naj vas prosim ne moti, saj netopirji pa? živijo pono?i, tam pa barve niso posebej izrazite. Tudi spremenil sem malo naslov svojega predavanja. Predvsem zaradi razlogov, ki jih bom razložil med predavanjem samim. Mislim, da je smiselno, da opišem skupino, katero bom predstavlja. To so netopirji. Netopirji so sesalci, tako kot mi in predstavljajo v svetovni pestrosti sesalcev kar eno petino vrst. Pri nas je odstotek še malo ve?ji, saj predstavljajo približno 30 % vseh domorodnih sesalcev.
Ve?inoma so to majhne živali, težke od 4 grame do 30 gramov. Pri tem vas ne sme zavesti, lahko preživijo tudi nekaj deset let, nekatere malo ve?je vrste tudi do trideset. Orientirajo v prostoru se z eholokacijo pa delno tudi z vidom. Predvsem zaznavajo odtenke svetlobe, se pravi temno – svetlo. Uporabljajo razli?ne prostore za svoje prehranjevanje in recimo lahko nekatere vrste letajo tik nad tlemi v gostem grmi?evju ali pa visoko nad krošnjami dreves, 100 metrov visoko. Zaznali so jih tudi s pomo?jo trkov z letali, da so letali 3.000 metrov nad tlemi. Naše vrste se prehranjujejo ve?inoma z žuželkami, znajo pa tudi upleniti kakšne pajke. V nekaterih ekstremnih primerih mogo?e celo majhne ribice ali pa ptice pevke.
Pri netopirjih se je potrebno zavedati, da so tipi?ni predstavniki gru?aste razporeditve živali v okolju. To pomeni, da se na enem mestu združi lahko ve? živali hkrati, medtem ko so pa vmesni prostori pa prazni. To predvsem velja za njihova zato?iš?a. Se pravi, tiste trenutke njihovega življenja, ko po?ivajo, medtem ko pa lovijo, pa bolj razpršeno. En primer iz neke jame, neke gru?e prezimovalne, ki se tiš?i skupaj. To pomeni, da so ta zato?iš?a precej pomembna za varovanje, kajti uni?enje samo enega zato?iš?a lahko uni?i dobršen del populacije neke vrste na nekem obmo?ju in med temi zato?iš?i prihaja tudi do izmenjave osebkov. Lahko je to naklju?no, lahko so pa prav usmerjene selitve. Primer iz Slovenije neke vrste, ki se seli nekaj deset kilometrov. Zabeležili so jih pa naši hrvaški kolegi tudi 180 km južno v bližini Osijeka. Teh podatkov o migracijah, o teh dolgih migracijah, dolgih selitvah netopirjev v Sloveniji je malo. Obstajajo pa nekateri podatki, da se k nam priselijo na jesen nekatere vrste iz severa Evrope. Recimo, severno od Berlina ali pa malo južneje od Prage. Verjetno to niso samo ene vrste, saj v Evropi poznamo ve? vrst, ki se selijo redno na razdalje tudi 1.000 km.
Zakaj se selijo? Kot vsaka žival si iš?ejo najbolj ugodno okolje za preživetje nekega dela sezona. Pri tem je potrebno povedati, da zimo netopirji prespijo, kajti takrat ni v Evropi primernih okoliš?in za njihovo prehranjevanje. Žuželk pa? v zraku ni. Tu uporabljajo lahko naravne jame ali pa tudi umetne nadomestke (recimo kleti). Na pomlad se zbudijo. Sedaj so že budni, letajo, se za?nejo prehranjevati. Takrat se lahko naselijo, recimo gozdne vrste, v razli?ne špranje, v dupla in jih izmenjujejo redno na vsak dan, vsake tri dni se lahko zamenjajo taka zato?iš?a ali pa se recimo iz jam preselijo v tople prostore in v našem okolju so to zelo pogosto podstrehe starejših stavb, cerkve, gradovi, starejše hiše z nenaseljenimi podstrešji. Lahko pa ?isto pridejo v našo bližino, tako da se naselijo za razli?nimi opaži ali pa v luknjah na fasadi blokov.
Seznam naših netopirjev. Poznamo 30 vrst, od tega jih je 28 zabeleženih v zadnjih desetletjih. Predvsem naj opozorim na cel seznam zakonodaje, mednarodne, doma?e, ki varujejo te netopirje. V podrobnosti pa? ne bom šel, se je treba pa zavedati, da ima vsaka vrsta svoje ekološke zahteve za preživetje. Še malo barv, vidite, netopirji vendarle niso vsi ?rno-beli, ampak se razlikujejo med seboj, ?eprav za prepoznavo nekaterih vrst je pa? potreben strokovnjak.
Nekaj tipi?nih predstavnikov. Recimo, tu je belorobi netopir. Dobite ga v mestih. Uhati netopir lahko posluša grizljanje žuželk in jih potem pleni s pobiranjem z vejic. Dolgokrili netopir – prej sem kazal njegove selite, tudi na Hrvaškem. Leta hitro (70 km/uro). … (nerazlo?no) – zadnji netopir, znan po selitvah, tudi 1.400 km v Evropi.
Metode raziskovanja. To vam predstavljam zaradi tega, ker v nadaljnjem je precej pomembno, da boste razumeli, o ?em sploh ho?em govoriti. Razli?ne vrste netopirjev lahko zaznamo z razli?nimi metodami in ?e ho?emo na nekem obmo?ju spoznati, kakšna je sestava netopirske favne, potem moramo uporabiti vse te metode. Ena metoda je recimo mreženje, se pravi lov z mrežo v njihovih prehranjevalnih habitatih. Tam, kjer pri?akujemo, da se bodo prehranjevali. To je seveda no?no delo, tako kot ve?ina dela z netopirji.
Zelo pomembna metoda in najbolj izrazita v zadnjih letih v Sloveniji je pregled zato?iš?, se pravi podzemski habitati, stavbni habitati. V zadnjih letih, dveh, treh, pa prihaja v ospredje tudi metoda sprejemanja z ultrazvo?nimi detektorji. Se pravi, s posebno napravo greš na teren in poslušaš ultrazvo?ne klice netopirjev, s katerimi se ti orientirajo. Zgoraj so na primer razli?ni tipi klicev razli?nih vrst.
Prihajamo v del netopirji in vetrne elektrarne. Problem, da vetrne elektrarne imajo vpliv tudi na netopirje, so ugotovili s študijami ptic, ki so spremljali, koliko ptic pa? potol?ejo vetrne elektrarne in ugotovili so velik delež netopirjev. V nekaterih primerih je ta po številu osebkov tudi 60 %. Se pravi, niso samo ptice letajo?a bitja, ki so poškodovana ali pa ogrožena od vetrnih elektrarn, temve? tudi netopir. Žal vam ne morem film?ka pokazati, ker ni povezave do interneta, kjer je s termokamero posneto nekaj trkov netopirjev z vetrnicami. Lahko si ga pa sami poiš?ete, ?e vtipkate v spletni naslov: utube, bets and wind farms. Gotovo ga boste našli.
Poleg neposrednih tr?enj netopirjev s kraki vetrnih elektrarn so v zadnjem ?asu ugotovili, da veliko netopirjev ali pa celo ve?ina netopirjev umre zaradi tega, ker jim zaradi podpritiska ob samih krakih vetrnih elektrarn eksplodirajo plju?a. Pride do krvavitve in zaradi tega umrejo. Zaradi tega smo v svetovalnem odboru sporazuma Eurobets sklenili, kjer tudi sodelujem, pred tremi leti, da neko posebno publikacijo namenimo tej temi. To so kolegi pripravili in hkrati je bila v Ljubljani, ko smo imeli sestanek držav, ki so podpisale sporazum, je bila tudi sprejeta resolucija na temo netopirjev in vetrnih elektrarn, ki poziva države v grobem, naj posvetijo pozornost pri obravnavanju vetrnih elektrarn in njihovi umestitvi v prostor tudi netopirje. Ta publikacija je prosto dosegljiva v angleš?ini, francoš?ini in nemš?ini na internetni strani kot pdf, imam pa tudi nekaj publikacij s seboj in še ve? v pisarni, tako da, ?e si kdo želi, lahko dobi direktno od mene.
Poleg splošnega uvoda so precej pomembna poglavja o sami metodologiji, ker tukaj je natan?no napisano, v katerem ?asovnem obdobju, s kakšnimi metodami v kakšnem radiusu naj se zabeleži stanje netopirjev pred umestitvijo vetrnih elektrarn v prostor in tudi, kakšni so na?ini spremljanja po umestitvi in pa hkrati zbrani so pa? viri teh študij do lanskega leta.
Spet še ena tabela. Tudi iz te publikacije, spet navedene razli?ne specifike posamezne vrste. Posebno pomembna sta pa zadnja stolpca, kjer nam povesta, katere vrste so bile v dosedanjih evropskih študijah zabeležene kot žrtve vetrnih elektrarn in katere so potencialne vrste. ?e pogledamo, katere vrste so v Sloveniji, vidimo, da od enaindvajsetih potencialnih vrst, ki bi bile lahko prizadete z vetrnimi elektrarnami, jih imamo mi 19, eno pa še pri?akujemo. Seveda, niso vrste enakomerno prizadete. Nekatere vrste, kot mali netopirji, so proporcionalno verjetno bolj ogroženi, tudi mra?niki, to pa zato, ker letajo višje. Ugotovili so še na splošno, da ve?ji delež žrtev v pozno poletnem jesenskem ?asu, se pravi v ?asu, ko samica že odstavi mladi?e in se za?enjajo selitve. Kakšen delež je lokalnih populacij je prizadet v primerjavi z migratornimi populacijami, se pa še ne ve. Mogo?e bodo to odgovorile genetske metode, vendar ni še tako dale?.
Prikažem dva plakata, kjer je bila recimo izvedena presoja vpliva na okolje. Zelo vše? mi je recimo ?eški, ki je skorajda po korakih sledil tem priporo?ilom Eurobets-a in so obravnavali tako prostore, kjer naj bi bile vetrne elektrarne, kot tudi tiste vetrne elektrarne, ki so bile že postavljene. Uporabili so ultrazvo?ne detektorje. Imeli so jih postavljene na tleh pa tudi 50 metrov v zrak so jih spustili z baloni. Iskali so recimo trupla netopirjev. Imeli so posebej trenirane pse in še precej ostalih metod so uporabili, tako da so prišli do nekih zaklju?kov. Ne bom predstavljal rezultatov, ker ni smisel tega.
Lahko so pa tudi bolj sufisticirane metode z uporabo infrarde?ih kamer ali pa termovizijskih kamer. Samo kot primer, kaj se že vse dela v Evropi. Ve?ina študij je narejena v Nem?iji, vendar tiste študije, ki so narejene v Španiji, pa so nekako že primerljive našim in lahko spet, odvisno od vetrnega polja, so ocene, da ena vetrnica je v povpre?ju recimo pobila med 3 do 30 netopirjev na leto. To je seveda vse odvisno od situacije same vetrnice.
Kaj vemo o netopirjih v Sloveniji na Volovji Rebri? Vedeti morate, da netopirji, ki so pa? no?na bitja in zelo skrivnostna, so se za?eli raziskovali intenzivno mogo?e šele pred 15-mi leti. Pred desetimi leti res intenzivno. Velik napredek smo pa dosegli v zadnjih štirih letih zaradi razli?nih projektov, ki so nam bili na voljo. Trenutno poznamo približno 3.000 lokacij netopirjev v Sloveniji in ?e pogledamo, kje so netopirji v Sloveniji, imamo iz vsakega takega 10x10 velikega kvadrata zabeleženo vsaj eno opažanje. Se pravi, tudi v teh kvadratih, kjer je Volovja Reber, imamo neke podatke. ?e pa pogledamo to preko lokacij, se nam hitro pojavi problem, da v samih netopirjih v okolici na?rtovanih elektrarn na Volovji Rebri, skorajda podatkov ni, ni bilo nobenih raziskav opravljenih.
Potem pa lahko sploh povem o netopirjih na Volovji Rebri, kakršen je bil naslov mojega predavanja. Najbrž so bile naklju?ne. V takem okolju naj bi na podlagi drugih najdb v Sloveniji pri?akovali vsaj 20 vrst netopirjev. Poznamo približno šest vrst, ampak ?e se posvetite letnicam, vidite, da so to stare najdbe. Še eno znamenje, da tam ni bilo ni? raziskanega v zadnjih letih in na podlagi tega seveda je nemogo?e imeti predstavo, kaj se je to?no na tistem obmo?ju z netopirji dogaja. Kje so, kje so njihovi prehranjevalni habitati, ali uporabljajo selitvene koridorje, podobno kot ptice?
Se pravi, ?e se navežem na predavanje prof. Maruši?a, da preden bi mi lahko prišli sploh do pogovora tega družbenega o umestitvi, moramo pa? poznati stanje in tudi vsaj sklepati na neke potencialne vplive. Zato svetujem, da ne samo na primeru Volovjih Reber, ampak na splošno pri umestitvi vetrnih elektrarn v prostor, da naj se izvedejo študije v skladu s smernicami Eurobets-a. Hvala za pozornost.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala. Naslednji referent je Gregor Kova?i?, Iniciative Gora. Izvolite.

GREGOR KOVA?I?: Lep pozdrav z moje strani. Kot edini predavatelj prihajam iz Ilirske Bistrice, druga?e kot predstavnic iniciative Gore, lokalne iniciative, ki nasprotuje gradnji in ?e se takole razgledam malo po dvorani, sem tudi druga?e edini predstavnik iz Ilirske Bistrice, kar me po svoje zelo žalosti, da ni nobenega predstavnika naše ob?ine, da bi slišali razno razne argumente v zvezi z gradnjo vetrne elektrarne.
Sicer pa je moje podro?je raziskovanje kraških voda in danes bom tu govoril o potencialnih vplivih vetrne elektrarne na neživo naravo, ker ogromno smo do sedaj poslušali o vplivih na živo naravo, vendar pa je vpliv na vode še kako povezan z živo naravo in na koncu tudi s ?lovekom.
Mogo?e za za?etek nekaj uvodnih besed o zna?ilnostih kraških voda, in sicer zaradi tega, da bi lažje razumeli pomen njihovega varovanja. Kraška podtalnica je zelo pomemben vir pitne vode v Sloveniji in na svetu. Nekako se ocenjuje, da približno 25 % svetovnega prebivalstva se oskrbuje s pitno vodo s Krasa. V Sloveniji, ki je kraška dežela, je ta procent nekje 50 %. Tudi Ob?ina Ilirska Bistrica v tem pogledu ni nobena izjema. Prakti?no vse prebivalstvo naše ob?ine se oskrbuje iz kraških vodnih virov, in sicer iz najpomembnejšega kraškega izvira, to je Bistrica, katerega zaledje se dokazano nahaja na obmo?ju Volovje Rebri.
Iz drugega vidika so kraška obmo?ja zelo ob?utljiva za razli?no obliko onesnaženja, zlasti kraška podtalnica. To pa zato, ker ima ta zelo nizke samo?istilne sposobnosti. Iz tega izhaja ranljivost kraške podtalnice. Prvi?, na Krasu je prisotna zelo skopa odeja prsti, kar pomeni, da je filtracija zelo slaba. Vsak gradbeni poseg odstrani vrhnji del prsti, to pa že lahko pomeni pove?anje nevarnosti za onesnaženje. Na Krasu so prisotne visoke hitrosti pretakanja, kar pomeni, da se voda bakteriološko slabo ?isti, na drugi strani pa tudi pomeni, da voda iz to?ke vnosa v sistem tudi hitro izte?e, kar po svoje zmanjšuje ?as možne intervencije. Potem nizke temperature in odsotnost fotosinteze vplivajo na omejeno razgradnjo organskega onesnaženja.
Marca 2006 je bil na obmo?ju Volovje Rebri, približno 400 metrov od vrha slemena izveden sledilni poizkus, ki so ga izvedli sodelavci Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU iz Postojne. Projekt je vodila dr. Nataša Ravbar in rezultati so pokazali, kar tu karta kaže, da se podzemske vode z obmo?ja Volovje Rebri stekajo v dve vodni zajetji, in sicer zajetje Podstenšek (?), ki je manjše vodno zajetje lokalnega pomena in pa zajetje Bistrica, ki je bolj pomembno. Obe zajetji skupaj oskrbujeta približno 12.000 prebivalcev Ob?ine Ilirska Bistrica, v poletnem ?asu pa tudi obmo?ja sosednjih ob?in.
Drugi rezultat, ki ga je sledilni poizkus pokazal, je ta, da so hitrosti podzemskega pretakanja precej visoke. V smeri zajetja Podstenšek so evidentirane hitrosti 52 metrov na uro, v smeri zajetja Bistrica pa približno 26 metrov na uro. Kar je zaskrbljujo?e, je pa naslednji podatek, da je približno 81 % sledila, ki je bilo inicirano na obmo?ju Volovje Rebri, prišlo v kraški izvir Bistrica, ki je pa najpomembnejši vodni vir v ob?ini.
Glede na pojav sledila oz. prihode koncentracij v Podstenšku in v Bistrici, bi lahko bila ovira morebitnemu onesnaženju ogrožena nekaj dni oz. nekaj mesecev, seveda pa to zavisi tudi od narave onesnaževal.
?e vzamemo v zakup naslednja tri dejstva, ki jih bo tukaj navedel, se potem zdi, da je umeš?anje vetrne elektrarne z vidika vodovarstva nekoliko sporno. Vsaka vetrnica vsebuje okoli 200 litrov razli?nih olj. Po planih za te vetrnice naj bi se to olje nahajalo v višini 55 metrov. Drugo dejstvo je, ki sem ga že povedal, obmo?je izredno ob?utljivo z vidika kraške podtalnice in Volovja Reber seveda je kraško obmo?je. Tretje dejstvo, zelo pomembno, je pa to, da v bližini oz. da Ob?ina Ilirska Bistrica nima nobenega nadomestnega vodnega vira, od koder bi se lahko prebivalci oskrbovali v primeru onesnaženja tega vodnega vira. Ne smemo pozabiti, kot rezultati kažejo, da okoli 80 % vode odte?e v kraški izvir Bistrica, ki je najpomembnejši vodni vir.
Onesnaženje ni izklju?eno. Seveda tukaj govorimo o potencialni nevarnosti, bolj kot o dejanski nevarnosti. Potencialno nevarnost recimo pomenijo gradnja temeljev, pomeni gradnja infrastrukture, adaptacija, graditev novih prometnic. Iz že povedanega vzroka, ker se tu odstranjuje zgornji zaš?itni del prsti, ki je že tako skop in v bistvu prihajamo v tisti del Krasa, ki je najbolj prepusten, ker so hitrosti pretakanja oz. vertikalnega pronicanja vode in s tem potencial …(nerazlo?no) velike.
V ?asu same gradnje, kot vsake gradnje, se lahko tudi pove?a promet in emisije iz transportne gradbene dejavnosti. Prometnice vsekakor niso urejene v skladu z vodovarstvenimi normami. Seveda pa tveganje predstavljajo tudi nepredvideni dogodki, ki lahko povzro?ajo nesre?e oz. porušitev stolpov. To se dogaja, kakor prikazuje spodnja slika, vzroki so pa lahko razli?ni. ?e se spomnite katastrofalnega žledenja novebra leta 1980 v Brkinih, takrat je 10-centrimetrski žled podiral daljnovodne stebre za elektri?no energije in potem je bilo obmo?je brez elektrike ve? dni. O podobnem intenzivnem žledenju na obmo?ju Volovje Rebri se po raziskavah uvrš?a na to podro?je, bi se lahko nabralo ve? kot 40 ton ledu na posameznemu stolpu.
Porušitev vetrnih turbin lahko povzro?ajo še ostali dogodki, od mo?nih sunkov vetra, do požarov, do potresov. V takšnih primerih, ?e bi do porušitev prišlo, bi pa kraška podtalnica bila ogrožena, kajti te snovi bi se prakti?no nekontrolirano iztekle v podzemlje.
Tu je treba povedati, da omejitveni ukrepi, ki jih inicira Republika Slovenija za okolje, naložila investitorji, sicer predvidevajo gradnjo lovilnih skled pod posameznimi vetrnimi stolpi, ampak nikjer ni opredeljeno, kakšne površine morajo biti in ?e bi na hitro ra?unali in izra?unali površino, ?e bi res dejansko hoteli vse varovati, bi prišli do velikih površin, ki pa najbrž ne bi bile sprejemljive, ?e bi jih zabetonirali z vidika žive narave. Ena od ugotovitev je, da podrobna študija o vplivih vetrne elektrarne z vidika ranljivosti kraške podtalnice, ki bi zajemala tudi recimo na?rt zaš?itnih ukrepov v primeru onesnaženja, še ni bila narejena. Tu je zlasti pomembno, da bi taka študija tudi opredelila, odkod bi se oskrbovalo prebivalstvo Ob?ine Ilirska Bistrica. Po drugi strani pa zaradi nezmožnosti nadomestitve potreb po pitni vodi predstavlja vetrna elektrarna potencialno grožnjo za prebivalstvo Ob?ine Ilirska Bistrica.
?e zaklju?im, je z vidika vodovarstva ta projekt nekoliko sporen.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala. Besedo predajam dr. Nejcu Joganu iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo predstavil rastlinski svet Volovje Rebri.

DR. NEJC JOGAN: Rastlinski svet Volovje Rebri. O tem je bilo nekaj povedanega seveda že v predhodnih poro?ilih, o splošnem stanju na Volovji Rebri. ?e pogledamo situacijo na tem obmo?ju s stališ?a Slovenije, vidimo, da je flora dokaj specifi?na, po eni strani dinarska. Tukaj prikazujemo floristi?no podobnost med posameznimi kvadranti obmo?ja Slovenije. Po eni strani torej dinarska flora, po drugi strani so submediteranski vplivi zelo pomembni. Na stiku med dinarskim in submediteranskim svetom je tu dosežena ena zelo visoka stopnja raznolikosti flore. Tudi ?e pogledamo to obmo?je s stališ?a povpre?ne redkosti flore, kar v bistvu kaže na lokalno posebnost flore, vidimo, da je ta lokalna posebnost flore primerljiva z posebnostjo flore ali Alp ali pa širšega obmo?ja Krasa, kar seveda v primerjavi z ve?jim delom ostale Slovenije pomeni visoko vrsto pestrosti. Tudi ?e pogledamo število pojavljanja vrst iz rde?ega seznama na obmo?ju Snežnika, je gostota pojavljanja teh vrst velika in rde?i seznam ima pa tudi že pravno veljavo. Konkretno gre tukaj za pojavljanje 31-ih rastlinskih vrst iz rde?ega seznama in številne od njih imajo na obmo?ju Volovje Rebri resni?no kvalitetne vitalne populacije.
V nadaljevanju bodo slike bolj za ozadje. O vrstnih imenih ne  bom govoril, gre pa pri vseh teh predstavljenih vrstah seveda konkretno za tako ali druga?e ogrožene vrste, vrste iz rde?ih seznamov, vrste, ki jih š?itijo tudi mednarodne konvencije.
?e nadalje pogledamo nekaj dejstev. To je mejno obmo?je Natura 2000. Kvalifikacijski habitatni tipi, ki se pojavljajo v zelo vitalnem stanju na Volovji Rebri, so vzhodna submediteranska suha traviš?a. Potem polnaravna suha traviš?a, kot bogata rastiš?a kukavi?evk kot prioritetni habitatni tip in brinovje kot faza zaraš?anja suhih traviš?. Zaradi tega je prihajalo seveda ves ?as pred pripravo projekta Natura 2000 do pritiskov, vendar pritiskov, ki so s stališ?a same metodike izdelave omrežja 2000 nesprejemljivi. To se pravi ekonomskih pritiskov za izrez tega obmo?ja iz uradno prepoznanega omrežja Natura 2000.
Kot re?eno 31 vrst, rasto?ih na Volovji Rebri, je vrst iz rde?ega seznama, ki ima tudi pravno veljavo in 8 vrst od tega je dodatno zavarovanih. Nadalje so kraški travniki sami po sebi s svojim vrstnim bogastvom eni od biotsko najbogatejših ekosistemov v Evropi po eni strani, po drugi strani pa so ravno na tem obmo?ju v najbolj sklenjeni in nefregmentirani obliki še vedno prisotni, kar je pa? posledica nekaterih zgodovinskih dejstev, predvsem razmeroma dolge tradicionalne rabe teh traviš?, za razliko recimo od rabe traviš? na Krasu, ki se je v zadnjih desetletjih v glavnem spremenila in je prišlo do opuš?anja in zaraš?anja. Tako lahko zanesljivo trdimo, da imajo nekatere vrste kraških travnikov in tudi celotni habitatni tipi tu najve?ja strnjena obmo?ja razširjenosti in strnjene in vitalne populacije v Sloveniji. Slovenija je pa seveda hkrati s tem tudi obmo?je, ki je eno od naravno najbolj ohranjenih v Evropi.
Kje pravzaprav pride do problemov? ?e pogledamo Slovenijo s stališ?a Evrope, vemo, da predstavlja droben, neznaten delež površine EU, po drugi strani pa vemo, da ima Slovenija po zelo strogi in vseevropsko veljavni metodologiji izdelave omrežja Natura 2000 dale? najve?jo pokritost z Natura 2000 v Evropi. To je okrog 35 % celotne površine Slovenije in ravno obmo?je Volovje Rebri tudi leži na meji tega obmo?ja. Kvalifikacijske vrste za razglasitev teh posameznih obmo?ij so razli?ne. Med drugim so tukaj tudi že omenjeni  trije evropsko pomembni habitatni tipi.
Kakšna je neposredna ogroženost rastlinstva zaradi postavitve? Neposredna ogroženost rastlinstva, kot je bilo že ve?krat izpostavljeno, je primerljiva z recimo neposredno ogroženostjo velikih zveri, ki se gibljejo po tleh. Skratka, ni tistih direktnih trkov seveda z loputami vetrnic in tako naprej. Sam poseg orjaških razsežnosti bi predstavljal seveda predvsem totalno degradacijo okolja v krajinskem smislu in seveda tudi fregmentacijo teh habitatov in neposredno prizadetost nekaterih populacij na liniji, kjer se te stvari na?rtujejo.
V zvezi s tem gre tudi za nekatera splošna vprašanja, ki se seveda še kako ti?ejo varovanja narave na tem obmo?ju, ampak se nam naravovarstvenikom navadno niti ne zdi spodobno govoriti o tem, ampak ali ne bi bilo smiselneje iskati rezerve v u?inkovitejši rabi energije. Po javno dostopnih podatkih naj bi bila v Sloveniji raba energije seveda bistveno manj u?inkovita, kot je evropsko povpre?je in primerljiva z neu?inkovito rabo energije recimo v ZDA, kjer vemo, da gre za ogromne izgube, kar bi seveda pomenilo, da takih majhnih dodatnih virov energije ne samo, da ne potrebujemo, ampak predvsem, da se lahko odpovemo celo nekaterih že obstoje?im pa recimo okoljsko spornim virom.
Nadaljnji problem, ki seveda tudi ni tako neposredno s samimi rastlinami povezan. Vedno se nam predstavlja reševanje problematike energetske oskrbe, 15.000, 10.000 gospodinjstev. Vemo pa, da so gospodinjstva z deležem rabe energije zelo majhen delež v primerjavi z industrijo. Se pravi, pokritje potreb 15.000 gospodinjstev s temi vetrnicami, ob seveda optimalni in maksimalni izrabi, nam ni? ne pove o tem, kakšen delež bi v resnici ta grob uni?ujo? poseg v naravo predstavljal za celotno slovensko energetsko bilanco. Seveda se moramo vprašati tudi o tem, zakaj ima lahko Nem?ija na tiso?e vetrnih elektrarn. Predvsem zato, ker imajo ogromne površine, ker imajo ogromne morske plitvine, od katerih so nekatere dele preprosto namenili ogromnim poljem vetrnic. Slovenija pa, kot smo videli, ima mogo?e 5 % površine, ki bi bilo potencialno možno ekonomsko izkoriš?anje vetrne energije, hkrati je pa teh  5 % površine same po sebi naravovarstveno tako visoko vredne, da te stvari preprosto ne gredo skupaj. Tudi na Islandiji ne razmišljajo o son?nih elektrarnah, ker ni sonca in tudi v kakšni puš?avski državi ne o hidroelektrarnah, ker ni vode. Zakaj ne bi razmišljali v Sloveniji .. (nerazlo?no)? Zakaj rabimo to?no to?
Dejansko, ?e pogledamo tudi širše obmo?je in primerjamo s sorodnimi, klimatsko primerljivimi obmo?ji na obmo?ju Sloveniji Volovjo Reber, vidimo, da preprosto je zaradi nekih dejstev iz nedavne preteklosti narava tukaj bistveno bolje ohranjena kot drugje, kot recimo na nekaterih primerljivih, morda primerljivo prevetrenih obmo?jih in tudi o tem bi seveda kazalo razmisliti, zakaj vztrajati to?no na Volovji Rebri.
Dejstvo je, da bi s tem posegom postalo obmo?je Volovje Rebri eno najve?jih industrijskih obmo?ij v Sloveniji na dale? vidno v zameno za dvomljive profite. Profite, ki bi jih napajali s subvencijami iz davkopla?evalskega denarja in seveda vprašanje, kakšni bi bili resni?ni prispevki k energetskim potrebam Slovenije. Hvala.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. K besedi vabim Tomaža Jan?arja iz Koalicije za Volovjo Reber, ki bo spregovoril o sodelovanju nevladnih organizacij v postopkih presoje vplivov na okolje. Prosim.

TOMAŽ JAN?AR: Lep dober dan še v mojem imenu. Sem Tomaž Jan?ar in danes bom govoril v funkciji koordinatorja Koalicije za Volovjo Reber, ki je neformalno združenje 36-ih nevladnih organizacij, ki se vsak iz svojega vidika, svojega razloga borimo za ohranitev tega visoko vrednega naravnega obmo?ja v Sloveniji.
Povedal bom nekaj misli in nekaj naših izkušenj v zvezi s sodelovanjem nevladnih organizacij v upravnih postopkih presoje na vpliv posegov na okolje. V zadnjem ?asu vse bolj zori spoznanje, kako pomembno je ohranjanje okolja za nas ljudi. Mislim, da kar imamo soglasje o tem, da ohranjeno okolje ljudje preprosto rabimo. ?e ima kdo o tem kakšne dvome, naj jih prežene z odgovorom na vprašanje, kje od teh dveh lokacij se želi preživljati letošnji dopust. Redki od vas, verjamem, se boste odlo?ili za tisto industrijsko pokrajino v Belgiji. Se pravi, ohranjeno okolje je ena vrednota. Dejstvo je pa seveda, da v sodobnem svetu s kvaliteto življenja, ki ga imamo, rabimo tudi to, kar tale belgijska slika kaže, se pravi energetske objekte, industrijo in seveda vse to energetsko infrastrukturo. To rabimo. Brez tega si življenja ne znamo predstavljati. Dejstvo je, da oboje lahko imamo. Velikokrat pa oboje ne moremo imeti hkrati na istem mestu, kar pomeni, da ko umeš?amo te objekte v prostor, to zahteva eno odgovorno in premišljeno tehtanje. 
Za to tehtanje je seveda odgovorna država. Država ima po ustavi pri nas dolžnost, da skrbi tako za ohranjanje okolja kot tudi, da skrbi za blaginjo nas državljanov in za naš razvoj. Se pravi, da je njena vloga, da tehta argumente za te energetske objekte in za ohranjanje okolja na vsaki posamezni lokaciji. Vendar je v sistem vgrajena ena napaka. Namre?, ko govorimo o velikih posegih v prostor, imamo na strani, ki promovira seveda neko investicijo, jasno definiranega investitorja z ogromnim kapitalom, z velikokrat mo?no logisti?no mo?jo, z vrhunsko odvetniško ekipo in s tem se državni uradniki neradi hecajo. Na drugi strani imamo pa okolje, ki nima zagovornika, ki nima advokata, ki bi skrbelo za njega in velikokrat se zaradi tega tehtnica nagne, tudi tam, kjer imamo najbolj dragocena obmo?ja narave, v korist posegov v prostor. Tudi v primeru okoljevarstvenega soglasja za Volovjo Reber je do tega prišlo.
To dilemo, to sistemsko napako je naslovila, poskušala rešiti Aarhuška konvencija. To je konvencija, ki je bila pred dobrimi desetimi leti sprejeta v enem danskem mestecu Aarhusu, ki poleg tega, da zagotavlja nevladnim organizacijam, okoljskim društvom dostop do okoljskih informacij. Poleg tega, da jim zagotavlja pravico do sodelovanja v takih upravnih postopkih, kot je presoja vplivov na okolje in omogo?a tudi zelo pomembno dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, kar konkretno pomeni, da ?e v takem tehtanju se neupravi?eno ali pa nezakonito tehtnica prevesi na stran investitorja, da ima nekdo pravico biti advokat okolja, ki samo po sebi advokata ne more imeti.
To, da se društvom da pravico zagovarjati naravo, tega se države precej bojijo. Veliko je strahu, da bodo nevladne organizacije na ta na?in neodgovorno blokirale razvoj, da bodo prepre?ile vsak poseg v prostor. Izkušnje iz držav, kjer imajo te stvari urejene, kažejo, da ta strah ni realen. Tu sem vam pokazal podatek iz Nem?ije, kjer imajo te stvari nekaj ?asa urejene. Nevladne organizacije, ki so seveda neprimerno mo?nejše, kot so v Sloveniji, na leto vložijo približno 30 tožb v takih okoljskih zadevah, kar je v primerjavi z 200.000 tožbami, kot jih Nemci vložijo vsako leto, manj kot zanemarljivo.
Zanimiv podatek je še ta. Uspešnost tožb v okoljskih zadevah, ki jih nevladniki vlagajo v Nem?iji, je dvakrat ve?ja kot je povpre?na uspešnost nemških tožiteljev, kar kaže seveda na to, da nevladniki, ki imajo po definiciji skromne resurse, te skromne resurse zelo odgovorno in premišljeno uporabljajo in vlagajo tožbe takrat, ko so prepri?ani v svoj prav, v to, da je poseg resni?no nezakonit.
Kakšne so slovenske izkušnje s sodelovanjem nevladnih organizacij v postopkih? Mešane so. Na eni strani imamo teorijo, ki je urejena v dveh zakonih. Zakon o ohranjanju narave in Zakon o varstvu okolja dobro ureja v teoriji sodelovanje nevladnikov v postopkih in jim pravzaprav relativno na široko odpira vrata. V praksi so pa seveda stvari ?isto druga?ne. Dejstvo je, da jaz ne poznam doslej niti enega primera, ko bi kateremu koli društvu bilo dovoljeno v postopkih presoje vplivov zagovarjati interese ohranjanja okolja. Niti enega v vsej zgodovini varstva narave ali pa poseganja v prostor v Sloveniji. Eden se je ravnokar zgodil v teh dneh, ki je povezan s tem diagramom, ki vam ga kažem. To je tudi zadnji diagram v moji predstavitvi. Povezan je z Volovjo Rebrijo. Namre?, ko se je postopek presojanja vplivov tega objekta na naravo v letu 2004 za?el, smo mi v DOBS-u vložili takoj jeseni 2004 zahtevo, da se nas vklju?i v ta postopek. Kljub temu, da Zakon o ohranjanju narave je tu jasen, smo celo kalvarijo morali dati skozi, da smo si na koncu to pravico v dolgotrajnih sodnih postopkih izborili. Ravno te dni je Agencija za okolje tudi dejansko za?ela z obnovljenim postopkom presoje vplivov na okolje.
Mi seveda smo prepri?ani, zato se tudi tako intenzivno in s takimi velikimi vložki resursov borimo za ohranitev Volovje Rebri vsa ta leta, da gradnje elektrarne na tem obmo?ju zakonito ni možno izvesti. Tu je cel kup naravovarstvenih predpisov, zaradi katerih te gradnje ni mogo?e narediti in v tem obnovljenem postopku bomo kon?no imeli tudi mi pravico te naše navedbe s sodelovanjem v postopku tudi dokazati.
Jaz bi se vam zahvalil za pozornost. Zahvalil bi se tudi vsem stotinam ljudi, ki se vsa ta leta borijo s temi mlini na veter na Volovji Rebri.

VIKTOR LUSKOVEC: K besedi vabim Tomaža Ogrina iz Inštituta Jožef Štefan, ki bo predstavil energetsko in ekonomsko neupravi?enost projekta vetrnih elektrarn na Volovji Rebri. Prosim.

TOMAŽ OGRIN: Hvala. Pozdrave predsedstvu in vsem udeleženkam, udeležencem. Nekako imam izšolano kriti?nost in zaradi tega bom tudi kot raziskovalec kriti?en. ?e pa kje nimam prav pa tudi kasneje sem pripravljen diskutirati. Ekonomija naravne in kulturne dediš?ine, ki jo zagovarjam, ekonomijo tega, namesto ekonomije degradacije, razvrednotenja Slovenije kot take z vetrnicami, torej v celoti. Primer Volovja Reber. Park Snežnik je bil na?rtovan park, izdelane strokovne podlage, sofinanciranje Sveta Evrope, 8 ob?in podpisalo sporazum, pa ni?. Zakaj ne? Pozitivna reakcija župana Ilirske Bistrice v Cankarjevem domu na javni prireditvi je, da je  lahko tudi park namesto vetrnic, ?e dobi ob?ina enako denarja kot za vetrnice. Se pravi, da gre v bistvu za denar in ni? drugega. Nobeden CO2 pa vse sorte drugega.
Tu je neka ocena, koliko bi oni dobili. To je neka ocena, mogo?e celo nekaj višja. Imam en tak ?lanek. Neka vsota skozi 20 let bi se pla?ala kmalu v enem letu. Kaj bi lahko bilo v tem ?asu v parku? Gledamo drugo možnost, ki smo ga porabili od sedaj do takrat. ?e bi park ustanovili, mi imamo ocene iz primerov dobre prakse po Evropi, konkretno smo imeli recimo na obisku Škote v Alpskem tednu v Bohinju dve leti že zapored in smo od njih veliko podatkov dobili. Iz vsake ob?ine, ki je podpisala, bi bilo 100 kvalitetnih delovnih mest za nedolo?en ?as, nemezdnih, torej bi ljudje sami imeli delo, ne uvoženih, in to z naravno in kulturno dediš?ino. Na tem bi baziralo, skupaj seveda z ekološkim pridelovanjem, z gostinstvom, s turizmom itn. Primeri so, kot sem rekel, Škotska, Cerknica, Notranjski park, so dobili tudi v Evropi denar v tem ?asu. Osem sodelavcev je dobilo 1,700.000 evrov ali še ve?. V tem ?asu bi mi tudi po?rpali veliko evropskih sredstev lahko, ker imamo ob?ino, nerazvita je. Ima sosede, Hrvaška, Italija, to vse šteje, Avstrija, koridorje, mejna ob?ina. Skratka, da se dobiti denarja, kolikor ho?eš.
Rešitev predlagamo, seveda z naravno dediš?ino, predlagamo Državnemu svetu, da se takoj ustanovi park, se po?rpa ta denar, smo pripravljeni pomagati in predlagamo tudi, da Državni svet skli?e posvet, na katerem bi govorili o ekonomiji naravne in kulturne dediš?ine, o kateri v Sloveniji ne govorimo. Žal, ne govorimo in zaradi tega nimamo protiuteži. Nimamo protiuteži tudi v tej ekonomiji. V kriznem obdobju smatramo, da je to prava stvar.
Tu naštevamo tuje države. Eno izjavo imamo, bom kar v angleš?ini, najbolje je, da je pristno, zvezna asociacija za zaš?ito krajine, Nem?ija: praznovali bomo 20.000 vetrnico, ne da bi eno samo majhno klasi?no elektrarno nadomestili. To tudi nekaj pove. In še nekaj, da se CO2 prakti?no ni zmanjšal zaradi tega, ampak celo ve?. Ceneje lahko dosežemo zmanjšanje CO2, to, kar je prof. Novak že zdavnaj trdil, da lahko cel Kjoto samo z izolacijo in z zmanjšanjem porabe toplote dosežemo, ne pa recimo, da gradimo nove objekte. Pa še glej naš Energetski zakon. 65. ?len. Ob enakih stroških za izrabo, saj berete, ne bom ponavljal, torej, v glavnem imajo prednost ukrepi za dosego var?evalnih potencialov. Se pravi, tudi po tem zakonu nam ni treba na novo graditi, ?e lahko prihranimo. V Sloveniji imamo podatke, na koncu imam reference, so var?evalni potenciali zelo neizkoriš?eni. Najcenejša je privar?evana energija (toplotna, elektri?na). Recimo, ugašanje odve?ne osvetlitve, racionalna razsvetljava, ki ne osvetljuje vesolja, nadomesti v hipu vetrnice. Mo? zanesljivih elektrarn, sedaj pa še to poglejmo, torej kompleten pregled. 2008 MW … (nerazlo?no) hrvaški 2.500. To je mo?. Samo jedrska je ob remontu dve leti nazaj, se mi zdi, pove?ala svojo mo? za 20 MW. To je nekaj, kar ne dosežemo s kupom vetrnic, dve, tri, štiri Volovje Rebri. Kaj še ho?emo z vetrom, ?e delamo škodo hkrati?
Primanjkljaj mo?i. Po kriteriju Evropske zveze omrežij, naj bi imeli 500 do 700 MW rezerve oz. tistega primanjkljaja, ki ga moramo pokriti, za rezervo, vsaj 400 (to je po študiji Elesa) MW. O kakšnih MW pa govorimo? To je kvalitetna stalna energija 24 ur na dan, 365 dni na leto. Tu nima veter kaj iskati.
Torej se postavi vprašanje o smiselnosti megavetrnih elektrarn kjerkoli v Sloveniji. Doslej smo se temu vprašanju izogibali in naštevali samo širše poglede. Ko pa gremo v detajle, pa seveda je nesmiselnost o?itna. Najmanj trikrat dražja elektrika, nekvalitetna po vseh parametrih, nenapovedljiva, slu?ajna, rizi?na, napihuje balon subvencij. Eden je že po?il in ?utimo posledice. Sedaj se še ta napihuje, poleg kmetijskih in je v kriznih razmerah škodljiva. To je v bistvu piramidna igra po svetu. Vsi vpla?ujejo, obvezno vpla?evanje, služi manjšina, hitro oplajanje kapitala in to je osnovno gibalo, zakaj imamo toliko vetrnic po svetu. Noben CO2, nobene podnebne spremembe. Imamo študije, ki govorijo o tem, da nismo nadomestili še ni?. O škodi no?ejo slišati. Vrednost prostora je ni? za investitorje. Prioriteta pa je, tudi po evropski direktivi, zanesljivost dobave elektrike. Tu nima pa veter spet ni? iskati. Ne na?in pridobivanja, ampak zanesljivost dobave je tisto, kar šteje.
Mi, Slovenija z omejenimi možnostmi, pri nas pa to še posebej velja, tudi zato, ker smo elektrokrižiš?e in lahko re?em, da v tem elektrokrižiš?u so vsi drugi zainteresirani, da mi ne mrknemo, se pravi, da nam bodo vsi pomagali, ?e bi prišlo do tega, ?e bi slu?ajno malo elektrike zmanjkalo. Torej, vetrne elektrarne v Sloveniji niso nujne ne za našo ne za nekaj naslednjih generacij, ker so netrajnostne po definiciji trajnostnega razvoja. ?e ni nujno, potem ni treba škodovati.
To je sedaj en diagram, ki je tudi prisoten na aure prospektu. Izgleda smo ?rpali iz istega vira. Stalna hitrost seveda pa ta tretja potenca. Tu vidimo kar na za?etku tam pet metrov na sekundo. Pri štirih za?nejo delati. Pet metrov, šest metrov, sedem metrov in se že kon?a. Vidite, Volovja Reber ima pa 0,85, torej tu je pa 0,60 MW, ampak pazite, kaj so ti MW. To je nazivna, ki pa je za razliko od klasi?nih, ki velja, je pa nenapovedljiva in redko dosežena. Imamo spet en tak ?udež. Tu je pa sedaj tehni?no. Na?rt vi za vi, prospekt proizvajalca. Prospekt proizvajalca je … (nerazlo?no) G 52, to, kar je v gradbenem dovoljenju. 29 vetrnic po 0,85, nazivna seveda, redko dosežena, nenapovedljiva, je treba zraven povedati, kajti javnost to zamenjuje, da bomo kar zamenjali za jedrsko. Skupaj 25 MW, nazivna, ponovno povem in dejansko po podatkih, ki jih ima v prospektu španski proizvajalec, pri stalni hitrosti, poudarjam, ker ?e pa je sunkovita ali pa se smer menja, potem so pa samo manj. Pri štirih metrih, to je, ?e pomnožimo s štiri pa malo, odštejemo 14 km na uro, s 3,6 je treba množiti, je mo? dejanska 0,8 M. To je po prospektu proizvajalca. To je 3,3 nazivne. Vidite, koliko je to.
?e stalno piha, kar najprej, 18 km na uro, mo? 1,9 komaj doseže, 7,7 nazivne. Pri šestih metrih 21,5 km2, stalno piha, mo? 3,6 MW, 14 nazivne in domet optimisti?en, danes smo videli nekaj številk, 25 km na uro, mo? 6 približno, 24 nazivne. To je skrajni domet. Vidite, namesto 25 deklariranih MW, s katerimi trgujejo, je realno 2 do 3 MW, malo sem dobre volje pa 5 MW recimo v primerno vetrovnih dneh, ki jih pa ni niti dva meseca na leto, lahko malo o tem debatiramo, ampak ?e vzamemo skupaj. Poleg tega so vsi vodi in daljnovodi dimenzionirani na nazivno mo?. Jaz berem stvari, ki sem jih  veliko po tujih strokovnjakih pobral. Jaz sem kemik druga?e, ampak pobrati pa znam marsikaj. /nekdo govori iz klopi/ Ne, nasprotno tovariš.

VIKTOR LUSKOVEC: Jaz bi prosil za mir v dvorani. Tako, kot smo strpno poslušali vse do sedaj, predlagam, da tudi gospoda Ogrina poslušamo. Potem imamo pa še razpravo, kjer boste lahko izmenjali argumente in jih soo?ili med seboj. Upam, da v strpnem in konstruktivnem vzdušju.

TOMAŽ OGRIN: Na to so me opozorili pa? elektro strokovnjaki, ki so šli v penzijo v tujini in so se sprostili in napisali. Imam vse gradivo prisotno. Izkoriš?eni so pa ti vodi minimalno. Smo videli po mo?i. Torej, je to še to drago. Izplen. Elektrika v sunkih, naklju?na, nenapovedljiva, letna pogodba ni možna. Prikrito vetrnice odjemljejo za svoje delovanje tudi elektriko iz omrežja. Sunke v omrežje pa lovi najbolj fleksibilen sistem. To so hidroelektrarne. Tu je avtomatika. Zelo hitro reagirajo. Absurd nastane takoj. Kvalitetno bistveno cenejše obnovljivo hidroenergijo zapiramo torej zaradi nekvalitetne in bistveno dražje vetrne.
To je diagram, nemški. To je od ene vetrnice, katere diagram smo prej videli, položene na obali severnega morja na Nizozemskem v celem letu. To je tista sunkovitost, o kateri sem govoril. Tu je pa, zanimivo, 7.000 vetrnic ?ez vso Nem?ijo od severnega morja, baltskega do avstrijsko-švicarske meje. Vidite, kaj pomeni toliko vetrnic imeti. Skratka, ta sunkovitost je ponovno tukaj. Avtor je zaklju?il, da vsota slu?ajnih dogodkov ne more biti potem stalen dogodek. Vidimo tukaj, da lahko vse skupaj izpade, zgodilo se je že, imamo podatke, da je v Nem?iji kar naenkrat veter uplahnil po vsej Nem?iji. Eni so rekli: »Ja, saj, ?e tam ne piha, pa tukaj piha.« Pa tudi to ni dokazano.
Sedaj pa še na hitro nekaj posnetkom. Poglejte, kaj naredijo za temelje. Ta je res 3-megavatna, ampak tudi sicer, morajo tudi za dvigalo in to zravnati, dvigalo mora imeti vodoravno lego, da položi 30, 40-tonske stvari v višino. Takole bi razrili za vsako vetrnico na tistem prostoru. To je en primer, Marshille v ZDA, kako se razrije taka zadeva za eno samo vetrnico. Tu imamo pa primere poškodb. Eno je udar strele. Stvari so odletele. Tale leva je pa požar zaradi pregretja olja in tudi olje gori, ko te?e dol po vetrnici. Tu imamo izpust olja pri neki drugi vetrnici. Teh posnetkov je na internetu zelo veliko. Tu imamo beloglavega jastreba kot žrtev v Španiji. Tu pa je zanimiv ?lanek v Spieglu: Norost z vetrnicami, predvsem pa njihov izraz … (nerazlo?no): Utvara o vetrnicah, od Sanj o okoljsko prijazni energiji k visoko subvencionirani degradaciji krajine.
Po tolikih letih se je Evropa organizirala. Imamo že skoraj 300 organizacij iz 16 evropskih držav, ki so osnovali mednarodno platformo proti vetrnicam. To deluje. Imate tule stran in pristopajo še novi. Zahtevajo ustavitev nekoristnih in uni?ujo?ih farm tega programa in moratorij v Evropi. To je pa iz Španije, kjer je okoljski minister poklanjal naravo za dolar?ke in to je tudi pri nas prisotno. Tu imamo pa primer protestnega zažiga simbolne vetrnice na Škotskem in samo .. (nerazlo?no) je preko 250 samostojnih iniciativ proti vetrnicam. V Sloveniji smo zbrali preko 8.000 podpisov, še ve? pa preko mladine. Tudi SAZU je izjavil, da ni za to, da so vetrnice za tja. Tu imamo pa reference. Plut o vlogi naravnih virov. Zbornik referatov je znan iz leta 2004. Kup strokovnjakov. Mene ni zraven, ker nisem strokovnjak. Tu imamo potem še enega ekonomista ekonomike projektov. Potem imamo profesorja elektro Miheli?a. Potem imamo Volovjo Reber stran, da vidite vsa ta dejstva, ki so tam. Dve študiji Elesa. Potem študijo še o Veliki Britaniji. Tam so razo?arani nad tem, kar so dobili z vetrnicami, ker bodo morali graditi jedrske, druga?e bo pa mrk. Tu imamo izredno pomembno poro?ilo EON-a, distributerja in hkrati lastnika ve? vetrnic iz leta 2005 in še ena podobna študija iz leta 2006. Platforma pa še dve strani. Hvala lepa.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. K besedi vabim gospo Marijo Zupan?i? Vi?ar iz Svetovne zveze za zavarovana obmo?ja, ki bo predstavila pomen naravne in kulturne krajine za naravo in ljudi, socialni in ekonomski pomen krajine za trajnostni razvoj. Prosim.
Ali je mogo?e dr. Surina prišel?

MARIJA ZUPAN?I? VI?AR: Ne vem, zakaj ne gre. Hvala za povabilo na ta posvet. Seveda spremljam dogajanja v zvezi z Volovjo Rebrijo in seveda z vsemi ostalimi dogodki v Sloveniji zelo od blizu in upam, da bom lahko v tem svojem prispevku dala pa? en svoj prispevek, ki bo prišel lahko prav za to, da se bomo pravilno odlo?ili.
Najprej, v uvodnih ugotovitvah, umestitev vprašanj krajine v razmere gospodarske krize, klimatskih sprememb in izumiranja vrst, o pomenu krajine za naravo in ljudi. Nekaj malega, par slajdov, o evropski konvenciji o krajini in pa o ekonomskem vrednotenju, ekosistemu, zavarovanih obmo?ij krajine, o ?emer je že moj predgovornik tudi govoril.
Najprej gospodarska kriza. Ali je to nova grožnja naravi in krajini? Ja. V svetu ugotavljamo pa tudi v Evropi, mislim, da Slovenija ni dale? od tega, da se ve?ja vlaganja v infrastrukturo ravno v tem obdobju pojavljajo zaradi novih zaposlitev za milijone brezposelnih ljudi in da je to neminovno. Energetika sodi tudi v ta sklop in to pomeni nov pritisk na naravne ekosisteme. To pomeni tudi poseganje v zavarovanja obmo?ja in v krajino sploh. Ti novi pritiski so se dejansko pridružili procesom, ki že bistveno ogrožajo zdravje in bodo?nost našega planeta. To pa so klimatske spremembe, nezaustavljeno izumiranje vrst, degradacija ekosistemov in tako naprej. Torej, problemi so kompleksni in lahko pripeljejo do nepopravljivega stanja, ko ekosistemu in ?loveštvu ne bodo ve? mogli zaobrniti teh procesov. Ali pa je gospodarska kriza lahko tudi nova priložnost za naravo? Rekli bi, da. Kajti kaže se danes, da smo vendarle spoznali, da smo na to?ki, kjer moramo obrniti tok dogajanj in za?eti novo dobo, v kateri bo narava postala najpomembnejši faktor. To pa pomeni, da to zahteva zeleno ekonomijo. IUSN, svetovna zveza za varstvo narave terja nove politike in hitre ukrepe ter v okviru že sprejete paradigme trajnostnega razvoja podpira novo filozofijo trajnostni, in sicer, da ugotovimo klju?no biološko in okoljsko gradivo in šele na tem potem gradimo trajnostni razvoj, pri tem pa je seveda potrebno tudi inovacije in tudi skupne akcije. IUSN tudi podpira EU, ki se zavzema, da vlade, ko investirajo milijarde evrov v infrastrukturo, del teh sredstev investirajo tudi v zavarovana obmo?ja, zeleno infrastrukturo. Lahko greste na svetovni splet in boste pod EU našli program zelene infrastrukture, kar seveda lahko prispeva k zagotavljanju potrebnih ekosistemskih storitev in omilitev posledic vremenskih sprememb, poleg tega pa tudi nova zelena delovna mesta.
Nekaj besed o krajini. Tu ne bi želela ne vem kako na široko govoriti. Vidite, da je krajina sti?iš?e med naravo in ljudmi, med preteklostjo in sedanjostjo, med materialnimi in nematerialnimi vrednotami. Je tudi zelena infrastruktura. Skratka, krajina ima svoje vrednote in tudi zagotavlja storitve, od katerih smo odvisni. Torej, ne bom šla v naštevanje vsega tega. Vsem nam je to znano.
Evropska konvencija je pomembna. Zakaj? Zato, ker je vendarle spremenila en pogled, ki smo ga prej imeli na krajino, ko smo bili osredoto?eni le na najbolj zna?ilne in slikovite krajine. Danes pa se je seveda ta pogled odlo?no spremenil, in sicer ravno po tej evropski konvenciji so vse krajine pomembne. Krajina je povsod. Vsaka krajina je del dediš?ine. Krajina ima ekonomsko vrednost. Krajina je obravnavana celovito in demokrati?no in pravzaprav je kakovostna krajina tudi ?lovekova pravica in vsakdo naj bo informiran in vklju?en v vprašanja o krajini in, kot sem rekla, v Evropi je v pripravi nov program zelena infrastruktura in menim, da je v interesu ljudi in narave v Sloveniji, da ne odlašamo z nadaljevanjem programa, ki smo ga pred leti pa? nekako prekinili. Nekaj projektov iz te sheme je v delu, vendar pa ravno v tem delu, kjer se sedaj na?rtuje ta velik poseg pa izgleda, da so dela popolnoma ustavljena in da se tu ne nadaljuje, kar mislim, da je škoda. Sedaj je pravi ?as, da mi v okviru zelene infrastrukture resni?no lahko naredimo en korak naprej. Zakaj? Grožnje in pritiski so celo v že zavarovanih obmo?jih izjemni. Kako šele izven teh zavarovanih obmo?ij? To pomeni, sedaj 2008 v decembru je bila objavljena analiza, ki je bila narejena v Sloveniji za devet upravljanih zavarovanih obmo?ij in to je približno 10 % slovenskega ozemlja in v tem se vidi, da so pravzaprav vsa zavarovana obmo?ja na nek na?in obremenjena oz. da so te grožnje in pritiski glede spremembe namembnosti, spremembe namenske rabe in opuš?anja tradicionalne rabe itd. Tu je cel splet. Seveda, izgleda, da bomo morali najti nek nov prijem, neke nove metode, kako dokazati, da krajina vendarle ima svojo vrednost. Pred menoj je že gospod Ogrin povedal o tem, da so ta prizadevanja v svetu kar precejšnja. Tudi v Evropi je nekaj držav že, ki se na?rtno lotevajo analize ekonomskega vrednotenja posameznih predelov, bodisi da so to celi ekosistemi ali so posamezna zavarovana obmo?ja ali biosferni rezervati itd. Treba je povedati: v praksi vrednost ekosistemu zavarovanih obmo?ij, cena zaradi njihove degradacije še niso vklju?ene v prora?unske bilance vlad oz. vlad privatnega sektorja. Drugi?. Ekosistemske storitve kot posebna kategorija tudi niso široko sprejete med ekonomisti ter ne dovolj upoštevane pri odlo?itvah, kar vse je seveda pripeljalo do tega, da so ta prizadevanja za uveljavitev vrednotenja naravnih virov, ki bo v nacionalnih bilancah upošteval tudi rabo naravnih virov pa tudi posledic rabe teh virov. Jaz imam tu enega izmed mnogih primerov, ki so pa? na razpolago, da si jih vsak pregleda. Ta park še posebej poznam, ker sem pa? sodelovala tudi pri enem programu za ustanovitev pan parks divjine in ta park je v seznamu pan parks divjina. Oni so napravili analizo ekonomskega vrednotenja parka s tem, da so upoštevali tudi trajnostni razvoj. Torej, iz tega izhaja, to je tri leta staro, vrednost naravnih virov in storitev je izra?unana na 521 milijonov evrov letno. Tu gre za ekosistemske storitve, tu gre za naravne vire itn. Drugi?. Italijanska vlada financira narodni park z 2,2 milijona evrov letno. To je 29 evrov na hektar. Neposredno v parku je 232 delovnih mest s tem, da jaz seveda ne navajam tu, koliko je delovnih mest pa? na novo pove?alo, zaradi tega, ker je turisti?ni obisk narasel, zaradi tega, ker se je pove?ala turisti?na potrošnja. Danes znaša letno 100 milijonov evrov in samo iz tega naslova dobi država 20 milijonov evrov za davek. To pomeni, da je to dejansko prispevek, ki je desetkrat ve?ji, kot pa ga država da za vzdrževanje oz. upravljanje tega parka. Sprašujem se, ali smo sposobni izra?unati, kakšna je vrednost Volovje Rebri.
Jaz ne bi veliko ve? navajala. Mislim, da je zelo jasno, da je varstvu in upravljanju z naravnimi ekosistemi in zavarovanimi obmo?ji potrebno pritrditi in re?i da. Isto tudi razvoju, na novo definiranih na?elih trajnosti in tudi varstvu podnebja in var?evanju z energijo, tudi rabi obnovljivih virov energije, vendar morajo ti biti v svojem bistvu trajnostni. ?e niso trajnostni, potem smo v konfliktu. Menim, da se moramo upreti vsem posegom, ki ogrožajo naravne ekosisteme in kulturno krajino. Danes je bilo tu ne vem koliko argumentov že podanih na tem današnjem kratkem sestanku. Tudi ne posegom, ki niso v skladu s trajnostnimi na?eli in jaz bi zaklju?ila z mojimi razmišljanji. Vaša stvar je, kako vi zaklju?ujete to, ampak zame polja vetrnih elektrarn na Volovji Rebri ogrožajo krajino in ta poseg ni trajnosten, kajti ?e bomo izgubili samo eno vrsto tistih že ogroženih ali pa zavarovanih vrst, potem so te tudi netrajnostne. Hvala lepa.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala lepa. S tem smo iz?rpali referate in prehajamo na razpravo. Zahvaljujem se vsem, ki ste referate pripravili za iz?rpna poro?ila. Sedaj pa prehajamo tako, kot ste se po vrsti prijavili in najprej dajem besedo gospodu Matjažu Jeranu. Izvolite.

VIKTOR LUSKOVEC: Mogo?e samo še tole. Nastop v razpravi smo zaradi smotrnosti omejili na dve do tri minute, tako da tisti, ki ste se prijavili k razpravi, prosim, da se tega držite. Pozval bi še ostale, ?e mogo?e ne veste, da imate na mizi listek, ki ga izpolnite za prijavo k razpravi. Prosim.

MATJAŽ JERAN: Hvala lepa. Predstavljam Društvo za varovanje neokrnjene gorske narave. Jaz bi se pravzaprav tu navezal samo na dve stvari, ki sta bili že deloma omenjeni. Gospa Vi?ar je omenila varovanje krajine in gospod Jogan je omenil energetsko u?inkovitost. Vtis, kako mi varujemo krajino, bi kar simuliral na vas. ?e vam pokažem tole sliko, kaj boste rekli. Starejši boste rekli: slovenski kozolec. Ne vem, ?e vidim tu kakšne mlajše, kakšni taki podjetniki bodo rekli: krasno ogrodje za jumbo plakat. Sedaj boste rekli: zakaj ga pa ni tukaj gor? Vsi kozolci v Sloveniji so že polepljeni z jumbo plakati, zakaj pa tale ni? ?e vam pokažem, kje se nahaja. ?e boste dobro pogledali koordinate, nekam sumljivo malo vzhodno je. Zakaj? Ker je to najbolj zahodni kozolec. Nahaja se v Puštartalu (?) v Avstriji. Torej na severni sen?ni strani Alp. To je med Lienzom in Silianom. Avstrijo mi ponavadi dojemamo kot sen?no stran Alp kot besedna igra. Zakaj ti kozolci niso polepljeni z jumbo plakati? Najbrž zato, ker Avstrijci so tudi podpisali konvencijo o krajini pa jo tudi resno izvajajo. Pri nas smo pa verjetno to zgolj objavili v Uradnem listu pa s figo v žepu si mislijo, da bo že  Evropa. In ker konvencija nima kazenskih dolo?il, ne bomo prišli pod kakšno sodiš?e in tako naprej.
Druga stvar, ki bi jo omenil. Danes smo slišali proizvodni del elektro proizvodnje in smo slišali precej stvari o tem, kako je treba pove?evati proizvodnjo energije. Ampak, ta zadeva ima cel kup še nekih dodatnih zadev. Eno je, ali pove?evati proizvodnjo iz obnovljivih virov in na ta na?in zmanjševati odvisnost od izpustov, torej zmanjševati izpuste CO2 ali to kako po?eti. Vprašanje je, kako ta denar najbolj pametno vložiti, da bomo zmanjšali izpuste CO2. Tu je en zanimiv ?lanek se pojavil v Spieglu. Novejši, kot ga je gospod Ogrin omenil. To je bilo kar 10. februarja letos. ?lanek vsebuje eno zelo zanimivo tabelo, v katero stvar vložiti denar, da z najmanj denarja zmanjšamo izpuste za eno tono CO2. Tam je zelo lepo ven prišlo, da v bistvu edini poseg, ki celo naredi dobi?ek, je izolacija stavb. O tem se pri nas zelo malo govori. Imamo recimo toliko in toliko blokovskih naselij. ?e ho?ete napraviti izolacijo, mora vseh 50 lastnikov dati soglasje, kar je problem. To je zelo težko narediti. Tudi Vlada premalo po mojem mnenju spodbuja take vrste posege.
Druga stvar, ki jo je gospod Jogan omenil, je pa naša energetska u?inkovitost. Ta tabela je pa? nekaj številk, ki sem jih pobral iz Eurostata in Earth watcha. Kakšna je energetska u?inkovitost oz. koliko je potrošnja elektrike po prebivalstvu? Vidimo, da cel kup držav, recimo Danska ali Italija, ki jih smatramo kot zelo bogate države, potrošijo po prebivalcu manj elektrike kot Slovenija. Veliko rezerv imamo v tem, da energijo izkoriš?amo pametneje. Torej, še švicati v roke, ampak v glavo. Eden od teh na?inov, kako izkoristiti tudi druge na?ine izboljšanja razmerja obnovljivih virov glede na vse, kako lahko pove?amo delež obnovljivih virov. Na dva na?ina. Ali pove?amo proizvodnjo, kar bi pomenilo, da pove?amo tako števec kot imenovalec, ali pa zmanjšamo proizvodnjo neobnovljivih virov. To seveda lahko naredimo tako, da zmanjšamo potrošnjo, pove?amo izkoristek energije in potem se lahko namesto novega Šoštanja pogovarjamo o tem, da bi pa? tisti stari Šoštanj po?asi razgradili in v bistvu prihranili to energijo, ki bi jo z novim blokom tam generirali.
Tudi zelena in vetrna energija ni vsepovsod toplo sprejeta. To kažejo tudi francoske izkušnje, kjer so ljudje šli celo na ceste. Kot je že Tomaž Ogrin omenil, torej, vzpostavlja se neka evropska skupina nekih organizacij, ki se upirajo novim vetrnim elektrarnam. Glavni argument za to je ravno to, da so vetrne elektrarne eden od slabše u?inkovitih na?inov nadomeš?anja CO2, kar kaže tista Spieglova tabela, kar pomeni, to je že drugi?, da tole kažem, var?evati je najbrž bolje, kot pa na novo nekaj delati in uni?evati naravne vrednote, ki jih lahko, kot vemo od gospe Vi?ar, lahko druga?e prodamo. Torej, pamet v glavo. Hvala.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala. Predlagam, da se vrnemo nazaj k vsebini razprave. Besedo ima Rastislav Reven, državni svetnik. Tehni?no službo pa prosim za ve? lu?i.

RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala. Kot državnemu svetniku je danes ta posvet v izredno podporo pri svojem odlo?anju. Bom pa povedal nekaj, kar sem skozi to razpravo slišal. Namre?, še prej bi rad povedal to. Sem tehni?ni tip ker imam tehni?no strokovno ozadje, moj hobi pa je opazovanje narave od takrat, ko sem bil že majhen mulc. To je že pol stoletja. Svoje izvajanje bom baziral na tem.
Prvi?. Monokultura v proizvodnji v energiji je porazna. ?e bo neko podro?je imelo samo monokulturo, samo pol proizvodnje neke vrste tipa, je to podro?je v primeru krize obsojeno na propad. ?e bomo imeli v energetiki samo eno vrsto energije, vse ostalo dajali na stran, je to slabo. Vemo, kako je na primer bilo s plinom.
Jaz bom šel kar po tistih to?kah, ki so bile v razpravi. Namre?, jaz postavljam logiko, ki je povezana z dejstvi in tukaj v tej razpravi mi nekako ne gre, pa v prejšnjih tudi ne, na primer, tisti, ki se spoznajo na pti?e in tudi v šoli so nas u?ili, da imajo ujede širok pogled, izostren vid. Tukaj pravite, da se zaletavajo v te vetrnice. Da bi se o tem prepri?al, ko je prišla ta zadeva o Volovji Rebri ven, sem na lastne stroške šel k Enerconu v Avstrijo in jih prosil za detajlne tehni?ne podrobnosti. To je eno. Drugi? sem si mimo njihove želje šel ogledati, kako je z naravo. Tista centrala je uni?ila približno toliko, kolikor je tale soba. Pot, do kjer je bilo pa? po makadamu. Obšel sem, kolikor se je dalo, polja, da ne bi preve? uni?il in na žalost niti enega pti?a tam nisem videl. Vprašal sem lastnike, koliko jih pobijejo. Rekli so: eden do dva na leto sta pa res. Ne gre mi skupaj logi?no gibalna sposobnost ujed. Potem, velike živali, na primer, ko sem odraš?al, ko se je za?el avtomobilizem, kaj so govorili. Ko bodo avti, bodo srne in vse to ušle. Danes se srne sprehajajo šest metrov od ceste, kjer hodijo ljudje, avtomobili. Meni so v?eraj prišle na vrt in so me gledale tako dale?, kot je tistale gospa. Se pravi, da taki argumenti me ne prepri?ajo na žalost.
Sprememba pti?je strukture skozi leta. Jaz sem zelo rad opazoval naravo in jo še sedaj. Vendar tistih pti?ev, ki so sedaj v Idriji, …. (nerazlo?no), jih ni bilo ko sem bil mlad.
Netopirji. Neko? jih je bilo veliko, potem je pa populacija zdrsnila. V ve?erih, ko je bila mese?ina, jih jaz nisem videl, sedaj se spet vra?ajo. Se pravi, da so v naravi neki ciklusi, ki ne zavisijo samo od tehni?nega okolja.
Ko so bili tu izpostavljeni volki, risi, podlasice, netopirji. Kjer je hrana, tam so te živali. Zakaj? Na Kolektorju pred leti, ko sem bil tam zaposlen, se je naselila za en mesec podlasica. Ko je požrla vse podgane, je odšla, pa je niso stroji motili pa je nismo mi motili pa niso jo tovornjaki motili. Zakaj to pravim? Zato, ker je treba te stvari, tehniko in naravo spraviti v neko logi?no celoto. Na primer, tukaj sem slišal o kraški krajini, se strinjam, zelo ob?utljivo podro?je. Vendar vam povem nekaj. Ta nove, in slajdi so bili pokazani, o gore?em olju. Nove vetrne centrale nimajo enega litra olja. Vsi pogoni so elektromotorni. Zobniki so namazani z litijevo mastjo, ki je protivodno odporna. Vsi deli so pod vakuumom zaš?iteni, da ne pride ne do korozije ne do požara. To se pravi, tista nevarnost porušitve, lahko se zgodi, jaz pravim, da se zruši steber, odpade, da bi bilo z oljem. Edino olje, ki je, je v transformatorju. To se pa lahko naredi s tesno lovilno posodo tako, kot je predpisano za vse transformatorje. O tem ni dvoma. Ampak tiste v zemlji, tisto je zemlja spodaj, zato ker ta turbina deluje tako kot alternator v avtomobilu. Se proizvaja energija navzdol, se vodo po kablih navzdol v tole hišico, ki je pod zemljo, da ne moti z vibracijami okolja, tam se pretvarja v trofazni izmeni?ni tok z vsemi elektronskimi regulacijami in zaš?itami. Vsak element, ki ga ta proizvajalec, ki sem posebej izpostavil to vprašanje, je termi?no varovan. Toliko, da se ne bi napa?no prikazovalo. ?e je pravilna tehni?na izvedba, nevarnosti ne more biti. Je neka manjša, ?e primerjam to kraško podro?je, jaz govorim za celo Slovenijo, ne samo za Volovjo Reber. Ampak, za Volovjo Reber vzemimo. Zrušitev ene vetrne centrale predstavlja približno enako možnost, kot da avion dol pade, pa si predstavljate, kaj bi avion ekološke škode naredil, kaj pa taka centrala, ki nima na vrhu olja.
U?inkovita raba energije. Tukaj smo se pa ve?krat postavili v nasprotju s temi zagovorniki šparanja. Tisti, ki delamo na elektriki, na porabi, da varira poraba elektri?ne energije skozi cel dan. Prvo, kar sem slišal, neumnost od nekaterih, ja, zve?er ugasnemo lu?i. Kaj se bo zgodilo? Poraba energije bo padla. Tiste energije, ki ne prinaša ni?. Koni?na energija je najbolj problemati?na, koni?na v proizvodnji. Ta poraba energije bo rasla. Ne si zapirati o?i s tem, ?e jo bomo varovali. Proizvodnja, ki jo ho?emo mi ustvariti v bodo?e, je avtomatizirana proizvodnja. Avtomatizirana proizvodnja pa rabi za pogon robotov, strojev, ve? energije na zaposlenega kakor v?asih, ko smo to delali s šraufencigrom pa s kladivom. Najbolj se smejim, zame to je neumnost, ko pravijo: zamenjajmo volframove žarnice z nizkoenergetskimi. Dobro. Poraba energije je dejansko nizka, vendar, ali se pa kdo vpraša, kaj se zgodi, ko navadno žarnico damo v reciklažo in kakšne strupe pa var?na žarnica vsebuje. Tu imamo na eni strani prihranek energije, na drugi strani imamo pa nevarnost onesnaževanja okolja in zastrupitve. Zato neprestano samo v eno smer ni dobro. Nas bo rešilo celotno reševanje problemov kot celote, da upoštevamo vse, in proizvodnjo in naravo. Da ne bo kdo mislil, jaz sem za naravo povsod, kjer je to možno. Meni se postavlja vprašanja, tu je bilo dobro iznešeno, gnezdiš?e orla. Namre?, jaz sem opazoval beloglavega orla na Sisu na Cresu. Tisti, ki to veste, boste vedeli, kje je. Tam nekateri, ki delajo na teh projektih, pravijo, da bi celo umetna gnezdiš?a naredili, da bi pove?ali. Vprašanje, ?e ne bi bilo tudi to na Volovji Rebri dobra rešitev, da bi rekli investitorju da, vendar moraš varovati vodo, moraš gnezdiš?a in tako naprej.
Kratko bom zaklju?il. Nisem za manipulacije, za prikazovanje stvari enostransko. ?e ho?emo kot slovenska družba napredovati in živeti še naprej v dobrem okolju, moramo stvari si prikazovati na podlagi dejstev. Ta posvet naj bi to bil. Nekaj sem ven potegnil. Zahvaljujem se vsem predgovornikom. To bom uporabil, ?e bo prišla ta zadeva na Državni svet. Prosil pa bi tiste, ki ste zadevo preve? napihnili, da jo zmanjšate pa bo skupaj prišlo. Hvala.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. K besedi vabim Petra Novaka, ki se je prijavil k razpravi. Še enkrat bi pa želel spomniti, da se danes pogovarjamo o problematiki umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji, konkretno Volovja Reber, Snežnik. Izvolite, lepo prosim.

PETER NOVAK: Hvala lepa. Danes mislim, da je ob?utek moj, to je že tretja oz. druga razprava v Državnem svetu o teh vetrnicah, da se je tehtnica nagnila v eno smer. Ni? hudega. Pri nihanju bo mogo?e zanihala v drugo smer in v sredini bomo našli rešitev. Dejstvo je, da se narava spreminja vedno, ne glede na to, ali mi to ho?emo ali ne. ?loveštvo, dokler bo živelo na zemlji, vpliva na okolje in to destruktivno. Tako, kot nekatere živalske vrste vplivajo destruktivno, tako kot je poraš?anje Slovenije z gozdovi po nekaterih mnenjih destruktivno itd. Torej, smo pri?a nekemu stalnemu razvoju in dinamiki v naravi mi ne bomo mogli uiti. Mislim, da bi ob vseh teh tehtanjih, ali obnovljivi viri in kakšni v Sloveniji, morali biti v ravnotežju z obema stranema.
Mislim, da smo sedaj v situaciji na Volovji Rebri tako, kot sta Slovenija in Hrvaška. Obe strani sta se vklopali in rekli: na dan D je bilo tako, sedaj pa konec in gremo na sodiš?e in smo bili na sodiš?u in smo doživeli, kar smo doživeli. Jaz mislim, da to ni rešitev. Že kolega pred menoj je rekel, dajmo se usesti skupaj in pogledati, kaj je možno in kaj ne. Namre?, imam izkušnje, ko smo pisali zadnji pravilnik o u?inkoviti rabi energije in sem napisal: v vsaki novi hiši mora biti 25 % obnovljivih virov. Da vi vidite reakcijo vseh proti temu. Pa je logi?no, da jih moramo imeti, ?e mora cela Slovenija do leta 2020 imeti 25 %. Nova jedrska elektrarna je bila v?eraj napovedana. 1.100, 1.600 MW. Dragi kolegi, podpisali so politiki 25 % obnovljivih virov v Sloveniji do leta 2020. Z novo elektrarno je to nedosegljivo, kajti mi bi morali imeti potem na obnovljivih virih tam nekje okoli 300, 400 MW elektrike, ne samo mo?i, ampak proizvodnje, konstantne mo?i. Torej, to so stvari, ki so zelo resne in mislim, da bi jih morali druga?e za?eti reševati v enem postopku mediacije. To je sedaj moderno. Ampak v vsakem primeru mislih, da se bo enako pojavila problematika, ko bomo za?eli graditi masovno son?ne celice na strehah naših objektov. Tedaj bodo sko?ili u luft varstveniki okolja v mestih, kajti rde?e ope?ne strehe bodo izginjale s plavimi celicami itd. Ne bi šel v globino. Verjemite mi, da danes kulturne dediš?ine, naših cerkvic na hrib?kih in osvetljenih pono?i nikoli ne bi bilo, ?e bi veljali sedanji zahtevki po varstvu narave. Toda mi smo vse te cerkve proglasili za kulturno vrednoto. Ali morda tudi danes ne delamo nekaj, kar bo ?ez 50 let kulturna vrednota? Ne vem. Ne re?em, da so to vetrnice. Vendar bi rekel kot zagovornik, da bi želel, da bi z enako težo zagovarjali tudi vse druge ukrepe, ki jih izvajamo v Sloveniji. Namre?, ta kolektivni pristop proti vetrnicam se ni pojavil, ko je Slovenija leta 1999 ukinila zakon o tem, da se ne sme ve? graditi na plodni zemlji, ki smo ga s težavo sprejeli v prejšnjem obdobju. Nih?e se ni protivil proti grozljivi degradaciji okolja, ki ga povzro?ajo avtoceste, bistveno ve?je kot pa vetrnice na Volovji Rebri. To mislim, da lahko vsi priznate. Moram re?i, da je moje veliko presene?enje, ko gledam ob avtocesti skobce, ki sedijo na prometnih znakih in ?akajo na žrtve, ki bodo nastale na avtocesti.
Torej, v naravi je vse možno in narava se prilagaja, mi se prilagajamo in isto?asno ji škodujemo. Jaz bi zato predlagam, dajmo se dogovoriti, kaj je možno in kaj ni možno. Jaz sem v?eraj nekaj povedal, kaj meni politika, kaj menijo energetiki. V energetiki moramo gledati vsaj 30, 40 let naprej. V tem pogledu nas ne sme doleteli leto 1972, ko je bila v Sloveniji velika energetska kriza. Tega se nih?e od prebivalstva ne zadeva, ne spominja.
In sedaj še zaklju?ek o delovnih mestih v krajinskih parkih. Gospa Vi?ar je lepo pokazala situacijo. Ona je bila tudi direktorica Triglavskega narodnega parka in tudi ve, kako težko je to, kar je tam bilo napisano, v resnici realizirati. In v tej situaciji, v kateri smo, globalni, je malo verjetno, da bi imeli mi v parkih tako masoven obisk, kot si ga mi zaželimo. Parki so za olajšanje, kot se temu re?e, duše in telesa, vendar ne dodajamo k novi vrednosti bistveno ve? kot pa neka proizvodnja.
Še zadnje, ?e mi dovolite. Evropa in svet se premikata k ve?ji rabi elektrike. To je neminovno, to, kar je bilo povedano. Jaz sem neko? napisal ?lanek Zero energy growth, vendar ne za elektriko. Dejstvo je, da se mi pomikamo k elektri?nemu avtomobilu. Dejstvo je, da je to bolj ?isto kot vse drugo in da od nekje bomo morali imeti elektriko. Moj predlog, da se elektrika dela v Sahari in dobi v Evropi in porablja potem v Evropi, ni naletel ne v Združenih narodih ne v Evropski skupnosti na pozitiven odmev. Torej, bomo vezani ve? ali manj na lastno proizvodnjo. Dogovorimo se, kako bomo to naredili.  Hvala lepa.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. Preden dam besedo Tomažu Jan?arju, naj povem, da je praksa takšna, da Državni svet obi?ajno potem po vsakem opravljenem posvetu pregleda, kako je zadeva potekala oz. kakšni so zaklju?ki, jih obravnava in potem tudi posreduje ustreznim službah, vladi, ministrstvom in podobno, tako da sodelujo?e pozivam, ?e imate kakšne predloge za zaklju?ke tega posveta, na osnovi tega, kar smo do sedaj slišali ali pa, kar so drugi povedali, da jih pripravite in posredujete.
Sedaj pa prosim Tomaža Jan?arja, da pristopi k razpravi.

TOMAŽ JAN?AR: Hvala za besedo. Na kratko bi se odzval na gospoda Revna, ki je par vprašanj postavil, par svojih misli v zvezi z vplivom na pti?e. Mogo?e ni bilo zelo jasno povedano, ker smo te stvari o vplivih na pti?e že tako pogosto ponavljali. Mogo?e je res na prvi pogled ?udno, kako lahko vetrnica ubije, saj je zelo o?itna. Dejstvo je, da ve?ina vetrnic na svetu ve?ini pti?ev ne dela nobenih problemov. To je dejstvo. Dejstvo pa je, da nekatere vetrnice nekaterim vrstam delajo hude probleme. In ravno orel in beloglavi jastreb sta dve taki vrsti. Kolega Miheli? je imel sicer na slajdu podatke napisane pa jih ni povedal.
Samo dva konkretna primera. V Španiji imajo sicer veliko ve? jastrebov kot tu na balkanskem prostoru. Tam so zabeležili vsaj 840 ubitih jastrebov. Konkreten primer iz Katalonije. Sta dve vetrni polji, novi vetrni polji, ki sta v osemnajstih mesecih ubile 220 jastrebov in zaradi tega so ti dve vetrni polji zaprli. To sta bila prva vetrna polja, ki sta bila postavljena in zaprta. Ve?ina vetrnic v Evropi pa dela brez problemov. Tam, kjer ne posegajo v prostor, kjer so ti najbolj ob?utljivi pti?i. Kako to deluje? Jastreb je izjemno suveren letalec. Zato on ne doživlja vetrnic kot grožnje. Seveda, ni problem, da bi se on zaletel v vetrnico. Je pa dejstvo, da on leti in vetrnica, ki ima to lopatico dolgo 25 do 50 metrov, mu prileti iz vrha dol, od koder jo on ne pri?akuje. Jastreb nikoli v življenju ni nobene grožnje zvrha doživljal in ga to s hitrostjo 200 km/h konica dobesedno preseka na dvoje. Na ta na?in to deluje.
Orlov ubije vetrno polje .. (nerazlo?no) v Ameriki približno 67 na leto. To so konkretni podatki. Rekel ste tudi to, gospod Reven, da ste bili na enem vetrnem polju, kjer so vam upravljavci tega vetrnega polja rekli, da nimajo nobenih problemov. Mogo?e to vetrno polje res ne dela problemov, saj v ve?ini polj teh problemov ni, ?eprav, ?e mene vprašate, ?e bi vetrno polje probleme delalo, jaz ne pri?akujem od upravljavcev, da bi to povedal. Vam bom povedal ?isto konkreten primer. Ko se je za?ela zgodba o Volovji Rebri, je Elektro Primorska, meni je žal, da je sedaj šel gospod Valentin?i? ven, organizirala izlet za novinarje v Španijo, da bi si pogledali, kako tam deluje, kjer bi jim seveda upravljavci teh vetrnih elektrarn predstavili, kako to deluje. Ko smo mi to izvedeli, smo predlagali, da bi med to predstavitvijo prišli tudi španski ornitologi, ki beležijo vse te ubite jastrebe pa da bi še to plat medalje povedali. Vendar so nam na Elektro Primorska povedali, da to ne bo mogo?e. Španski ornitologi so bili pa pripravljeni priti na svoje stroške iz Madrida v Navaro, da bi predstavili podatke.
Toliko na kratko. Samo še mogo?e na gospoda Novaka, ki je rekel rešitev. Dejansko mi ne vztrajamo, da v Sloveniji vetrnic ne sme biti. Pravimo pa, da jih ponekod ne sme biti in mi smo pripravljeni pomagati, ve?krat smo to že rekli. Najti lokacijo, kjer teh problemov ne bo. Mi smo predlagali Elektro Primorski mediacijo, kjer bi skupaj ta problem rešili. Verjamemo, da se ga na Volovji Rebri ne da. Verjamemo pa, da se da najti nekje v Sloveniji lokacijo, kjer piha, kjer bo teh problemov bistveno manj. To je po našem mnenju rešitev in mi si želimo, da bi do tega dialoga prišlo, vendar zaenkrat s strani investitorja te pripravljenosti ni bilo. Mogo?e se bo sedaj, ko bomo mi kon?no dobili možnost, da v upravnih postopkih dokažemo, da je to dejansko na Volovji Rebri nezakonito, se ne da izpeljati, bo pripravljenosti tudi za tovrsten dialog pove?alo. Hvala lepa.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. K besedi vabim Tomaža Miheli?a, ki se je prijavil k razpravi.

TOMAŽ MIHELI?: Hvala lepa. Mogo?e je že Tomaž Jan?ar povedal ve?ino stvari, ki sem jih jaz hotel povedati. Predvsem se mi zdi pomembno, da res se v teh dialogih, ki so zelo pomembni, posluša pristojne na svojih podro?jih. Jaz dostikrat slišim, tudi prej, kolega Valentin?i?, ko sva se sre?ala na hodniku, pa? mi je razložil, da jastrebi nimajo problemov in da niso ogroženi. Vsakega ornitologa, ko vprašam, mi pa pove ravno nasprotno. Tukaj se mi res kultura dialoga, da se jaz ne vmešavam v to, ali so zadaj umazani posli z denarjem ali jih ni. Pa?, to ni na mojem. Jaz lahko povem kompetentno o pti?ih, ker se z njimi profesionalno ukvarjam in lahko povem, da vrste, ki so na Volovji, niso podlasica, niso skobec, kot je kolega narobe rekel, tisto so kanje, ki bi imele alternativo.
Mi smo danes v razpravi slišali, da so vetrnice ena izmed alternativ, ki jih imamo lahko za obnovljive vire. Smo imeli razli?na mnenja, ali so to prava alternativa ali niso prava, ampak govorili smo o alternativah. Obmo?ij, kot Volovja Reber, ohranjenih v Sloveniji, tukaj pa prakti?no nimamo alternativ. Nimamo v Sloveniji velikih ohranjenih obmo?ij, kot je snežniški plato z Volovjo Rebrijo. Kolega Maruši? je to lepo povzel pri vrednotenju krajine. Vem, ko sem študiral ta predmet, sem videl, da tisto obmo?je je ohranjeno in ni fregmentirano. Zelo pomembno, jaz sem prepri?an, da v dialogu se da marsikaj novega izvedeti, se pravi ena dodana vrednost, bi pa opozoril na zadevo, ki se mi zdi pri Volovji Rebri zelo jasna. Jasno, interes kapitala vsak pozna, že od tega, ko ti potrka akviziter na vrata pa skuša en artikel prodati. Jasno, kjer je neka vrednost, je tudi nek interes. Tu bi se navezal na sporo?ilo, ki ga je imel Tomaž Jan?ar. Ponavadi interesa konkretno finan?nega v varstvu teh zadnjih oto?kov ohranjanja narave ni in so dialogi zaradi tega ponavadi zelo neuravnoteženi.
Bi pa rekel še eno stvar, ki jo ponavadi pozabljamo pri ohranjanju narave. Jaz sicer sem naravovarstvenih. Se zavedam, da poleg tega, da smo podpisali, da bomo imeli 25 % obnovljivih virov, podpisali tudi, da bomo imeli natura obmo?ja, ohranjanje narave, se pravi, ni samo ena stran teh podpisov, na drugo dostikrat pozabljamo. Pozabljamo pa tudi na nas ljudi. Jaz mislim, da je skoraj že vsak izkušal, kaj pomeni ohranjena narava z vidika ?loveka, ne samo ?ist zrak, ampak tudi vse ostalo. Se pravi, vsaka komponenta narave in ?e smo se strinjali s tem, da je vrstna pestrost ena od kvalitet, smo jo dolžni ohranjati tudi vnaprej, ne pa ob vrstah, ki izginejo, mi v Sloveniji nismo dovzetni in recimo zgodba s srnami mogo?e ni tako plasti?na kot to, da v Sloveniji še vedno izgubljamo vrste. Prav ta leta smo v Sloveniji izgubili zlatovranko, za katero lahko re?emo, da je v Sloveniji izumrla vrsta, vrsta ptice, relativno velika in opazna. Skratka, proces, ki ga nikakor ne gre jemati, da pri tem samo zamahnemo z roko in re?emo: narava bo vedno našla pot.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. K razpravi vabim Jožeta Miheli?a iz Triglavskega narodnega parka in to bo, kot kaže, tudi zadnja razprava današnjega posveta.

JOŽE MIHELI?: Dodal bi rad samo en vidik stališ?a varstva in ohranjanja narave, za katerega se mi zdi, da danes na tem posvetu morda ni bil zadosti poudarjen. Ta mesec sem bil udeležen na posvetu o velikih zvereh v Alpah v okviru alpske mreže zavarovanih obmo?ij. Tam je bilo med drugim ugotovljeno, da umetno naseljevanje kakršnih koli živalskih vrste, ne gre samo za velike zveri, ponavadi ni uspešno oz. ne obrodi takih sadov, kakršne bi si mi želeli, pa? pa tisto naravno naseljevanje po naravnih poteh, ki jih živali ohranjajo najpomembnejše. Zaradi tega na Alpe ne gledamo ve? kot na sistem, ki se kon?a z dunajskim gri?evjem na JV ali pa z našimi slovenskimi gorami, ampak sistem, ki se nadaljuje preko dinaridov tja proti Himalaji.
To je ekstremno pomembne sistem. Že prvi predlog pionirja varstva narave v Sloveniji pred ve? kot sto leti iz leta 1906 dr. Albina Belarja, med petimi njegovimi predlogi za uvrstitev pojma naravni spomenik v Sloveniji, poleg doline Triglavskih jezer, tudi Snežnik in njegova okolica. Skratka, to podro?je je s stališ?a varstva narave ta pas: dinaridi, Julijske Predalpe in  Alpe, s stališ?a varstva narave v Sloveniji najpomembnejši. Torej, tukaj je pomembna zaradi tega tudi najbolj temeljita presoja. Hvala lepa.

…………….: Hvala lepa.

JERNEJ VERBI?: Najprej se opravi?ujem vsem tistim, ki imate akademske naslove za tole. Upam, da me ne boste grdo gledali ali karkoli. Namre?, na za?etku opravi?ilo, ker sem zamudil zaradi drugih obveznosti, ki jih imam kot državni svetnik in župan in sem zamudil prve razprave. Zdi se mi, da smo vsi skupaj prišli v to dvorano danes kot neki trgovski potniki. Vsak ima svoje blago, ki ga ho?e prodati po najvišji možni meri. Oprostite, ne morem se strinjati s tem. Sem pa z veseljem prisluhnil gospodu Novaku, žal ga ni ve? tu. Namre?, ko se bomo vsi skupaj, vi kot predstavniki društev, agencij, tisti, ki pou?ujete na fakultetah, in tisti, ki se na tak ali druga?en na?in ukvarjamo poklicno s politiko in tretji, to so biznismeni ali investitorji, pošteno, brez fige v žepu, brez kot je bilo danes pokazano na nekaterih sladjih z neko vre?o dolarjev, evrov, pošteno se pogovarjali o teh problemih, potem, verjemite mi, da bomo vsi skupaj našli ustrezno rešitev. Nih?e od nas ne bo prizadet. Prizadeta bo eventuelno in samo naravo in še enkrat ponavljam. Ko se bodo vse te tri skupine, ki odlo?ajo tudi o Volovji Rebri, za?ele pošteno pogovarjati med seboj, ne s figo v žepu, potem verjemite, da bomo našli oz. boste našli skupno rešitev. Hvala lepa.

VIKTOR LUSKOVEC: Bi še kdo želel razpravljati?

……………….: Mislim, da si moramo izdelati analizo umeš?anja in sploh teh vetrnih elektrarn in si odgovoriti na vprašanje, zakaj jih potrebujemo. Na široko govorimo o CO2 in o vsem tem, ampak zraven pa izpustimo tisto tehni?no vprašanje: zakaj jih potrebujemo? ?e na?rtujemo s 1.100 MW jedrsko elektrarno, zakaj potrebujemo tiste 4, 5 MW od vetrne? Kaj bomo z njimi? Jaz se s predgovornikom zelo strinjam, da analiti?no pristopimo in pošteno. To je tisto, kar bi v bodo?e morali delati. Brez floskul in okoli vrele kaše. Hvala.

VIKTOR LUSKOVEC: Hvala lepa. Jaz bi se vsem, ki so razpravljali in so še pred tem predstavili referate, zahvalil za današnjo udeležbo na posvetu, ki ga sedaj kon?ujemo. Ali smo kje bližje rešitvam ali ne, je izven našega dosega, bi lahko rekel. Videli smo, da obe strani ostajata vsaka na svojem bregu. Stališ?a se niso zbližala, pa? pa je bilo v nekaterih strokovnih referatih predstavljeno, da na tem obmo?ju iz njihovih vidikov ni možno zgraditi polja vetrnih elektrarn na obmo?ju Volovje Rebri in na Snežniku.
Po kon?anem posvetu bodo pripravljeni dolo?eni zaklju?ki. To bo najbrž obravnaval Državni svet, preden bodo šli kam ven. Upam, da ste bili zadovoljni z udeležbo in predstavitvijo, kon?no besedo pa prepuš?am predsedujo?emu, to je državnemu svetniku Bogomirju Vnu?ecu, ki bo sklenil ta posvet. Hvala.

BOGOMIR VNU?EC: Hvala. Kot je že kolega gospod Luskovec povedal, kot tudi nekateri razpravljavci, lahko bi nek poziv Vladi namenili, da je potrebna neka sistemska rešitev umeš?anja vetrnih elektrarn v celi državi, še posebej pa na ob?utljivih podro?jih, seveda z upoštevanjem vseh sodelujo?ih oz. zainteresiranih na dolo?enem prostoru in to je tudi neke vrste poziv, ki je bil že prej, k mediaciji v takih zadevah, ker v nasprotnem primeru se nam zgodi to, kar se nam je sedaj. Zadeva traja deset let. Zmetanega je bilo veliko državnega denarja, kjer je investitor državno podjetje, po drugi strani se pa tudi civilna družba vedno bolj angažirajo v takih zadevah in je tudi prav tako. S tem vas tudi jaz lepo pozdravljam in nasvidenje na prihodnjem posvetu. Hvala lepa.  

Povezane vsebine
document Problematika umeš?anja vetrnih elektrarn v Sloveniji: primer Volovja reber, Snežnik