Borut Meh: Zavedanje dolgoro?nega in kratkoro?nega vlaganja v ohranjanje zdravja

Prispevek s posveta Skrb za zdravje na delovnem mestu, 9. oktober 2008
Avtor: Borut Meh, vodja Interesne skupine delodajalcev v Državnem svetu

Spoštovani,

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih vzrokov je ve?plasten pojav. Na eni strani predstavlja osebni problem zaposlenega in njegove okolice, po drugi strani pa za podjetje predstavlja izgubo v proizvodnji in ustvarjenem dohodku ter dodatne stroške za nadomestilo pla?e, ki bremenijo delodajalca.

Velja rek: Zdrav duh v zdravem telesu, seveda pa velja tudi obratno; Kot je bilo navedeno v vabilu na ta posvet, izgubimo kar štiri odstotke bruto doma?ega proizvoda na ra?un psihosocialnih težav, pri ?emer so najpogostejše psihosocialne težave ravno težave, ki so povezane s stresom. Naj k temu dodam še podatek (sicer za leto 2002), po katerem naj bi bili letni ekonomski stroški stresa, povezanega z delom, v EU-15 ocenjeni na 20 milijard evrov.

Vprašanje stresa na delovnem mestu ni vprašanje, ki zadeva le posameznike, temve? vprašanje, ki neposredno zadeva tudi delodajalce in državo. Stres sam po sebi sicer ni bolezen, toda dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko zmanjša u?inkovitost pri delu in poslabša zdravje, oziroma privede do bolezni in s tem pogojenih odsotnosti. V Sloveniji so med razlogi za zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, najpogostejše bolezni in poškodbe, ki se ne zgodijo na delu, torej bolezni, ki bi bile lahko v omejenem obsegu tudi posledica stresa.

V Sloveniji je bilo zaradi bolniških odsotnosti lani izgubljenih 10.679.136 delovnih dni, kar je 5,5 odstotka ve? kot v letu 2006. Zakonska ureditev v Sloveniji dolo?a, da smo delodajalci dolžni delavcem zagotoviti nadomestilo za prvih 30 delovnih dni zadržanosti od dela, za odsotnosti daljše od 30 dni pa nadomestilo krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kar 55 vseh odstotkov nadomestil za bolniško odsotnost v preteklem letu je bilo izpla?ano v breme delodajalca.

Posledice odsotnosti delavcev zaradi bolezni za delodajalce nimajo le neposrednih negativnih finan?nih u?inkov. Posledice so tudi tudi posredne, ki izhajajo iz potrebnih za?asnih sprememb delovnega procesa, ki jih narekuje odsotnost delavcev. Vsaka odsotnost posameznega delavca pomeni zavoljo prilagoditve organizacije dela dodatno obremenitev za ostale delavce.

Stres znatno ne vpliva le na u?inkovitost posameznikov pri delu, ampak tudi na njihovo varnost pri delu. Že najmanjša nezbranost pri delu, tudi kot posledica  psihosocialnih težav, lahko povzro?i resne posledice, tako za delavca, kot za delodajalca, tako materialne, kot tudi moralne.

Torej, stres in njegove posledice ne zadevajo le delavcev, temve? so posledice, ki niso le denarne in organizacijske narave, temve? tudi moralne narave tudi na strani delodajalcev. Delodajalci imamo racionalen interes za prepre?evanje stresa.

Nastanek posledic stresa povezanega z delom je lažje prepre?evati, kot se odzivati nanj po tem, ko so se posledice že pojavile. Zmanjšanje ali celo odprava stresa povezanega z delom pomeni, ve?jo produktivnost ter izboljšanje zdravja in varnosti pri delu, to pa ima ekonomske in socialne koristi tako za podjetja in delavce, kot tudi za družbo kot celoto.

Posledic psihosocialnih težav ne gre omejiti le na stres in iz njega izvedene posledice. Problema se je potrebno lotiti celostno. Delodajalci, ne le slovenski temve? tudi evropski, smo prepoznali težave, ki jih povzro?ajo psihosocialni dejavniki in v ta namen že naredili dolo?ene korake;

Pojav psihosocialnih težav in njihove posledice niso posebnost slovenskega prostora, temve? pojav zna?ilen za današnji ?as. Problematika psihosocialnih težav je pogojena z ve? dejavniki, zato se je njenega reševanja potrebno lotiti celostno, pa vendar ne na na?in »ena rešitev za vse«.

Delodajalsko združenje na ravni EU - BUSSINESEUROPE je tudi ob sodelovanju slovenskega delodajalskega združenja sklenilo Okvirni sporazum o stresu povezanim z delom s katerim s(m)o delodajalci in tudi delavci dobili ogrodje za prepoznavanje in prepre?evanje stresa v zvezi z delom.

Medsebojni odnosi na delu so lahko pomemben dejavnik stresa oziroma njegovih posledic, zato so evropski socialni partnerji, tudi v imenu slovenskih delodajalcev sklenili Okvirni sporazum o duševnem trpin?enju in nasilju na delovnem mestu, tako imenovanem mobbingu. Mobbing je vsekakor problem, ki lahko povzro?i resno psihosocialno stisko posameznika ali skupine posameznikov, kar se odraža v pogostejših izostankih z dela in manjšo produktivnostjo, v ve?jem številu delovnih nesre? in podobno. Ravno zaradi zavedanja škodljivih posledic mobbinga, tudi s strani delodajalcev, je vsebina predmetnega sporazuma našla pot tudi v novelo Zakona o delovnih razmerjih.

Razlogov za pojav stresa in drugih psihosocialnih stisk je mnogo, mnogo pa je tudi na?inov s katerimi si delodajalci prizadevamo za omilitev posledic teh stisk. Pri ukrepih za prepre?evanje stresa in drugih psihosocialnih težav ne gre le za prepre?evanj ravnanj, ki jih povzro?ajo, temve? tudi za ukrepe, ki ve?ajo zadovoljstvo delavcev in njihovo medsebojno povezanost ter pripadnost družbi, ker zaokrožuje tudi Aristotelov rek: Zadovoljstvo pri delu daje odli?nost rezultatom.

Zato si delodajalci:

• prizadevamo za boljše in lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja delavcev, tako da spodbujamo in omogo?amo takšne oblike zaposlitev, ki delavcem takšno usklajevanje tudi omogo?ajo,
• prizadevamo za stimulativno pla?no politiko, takšno, ki nagrajuje dobro delo delavcev in njihova prizadevanja, da delavec svoje delo z veseljem dobro opravlja,
• uvajamo sheme udeležb delavcev pri dobi?ku, s katerimi želimo, da delavci delijo cilje družbe in prizadevanja za njihovo dosego.
• Vse ve? podjetij za svoje zaposlene ustanavlja rekreativna društva, kjer se lahko zaposleni družijo in rekreirajo. Pozitivno je, da so ta podjetja zabeležila znaten upad odsotnosti zaradi bolezni, opozoriti pa moram, da država ne podpre prizadevanj podjetij z ustreznimi dav?nimi spodbudami.

Slovenski delodajalci, posamezno in preko delodajalskih združenj, torej aktivno sodelujemo v procesu iskanja in implementacije ukrepov za zmanjšanje psihosocialnih težav. Zmanjševanje oziroma ukinjanje dejavnikov stresa in drugih psihosocialnih težav pa zahteva prizadevanje vseh akterjev, ne le delodajalcev. Koristi iz tega naslova imamo namre? vsi: podjetja, delavci in tudi država. Poudariti moram, da upravi?eno pri?akujemo sodelovanje države, ki naj z ustreznimi tematskimi programi in predvsem ustrezno dav?no politiko podpre naša prizadevanja, katerih sadove žanjemo skupaj: podjetja, delavci in država.  

V preteklem letu smo v Sloveniji zaradi bolezni izgubili preko 10 milijonov delovnih dni, od ?esar je bilo 55 odstotkov nadomestil za bolniško odsotnost izpla?ano v breme delodajalca. Številke bi bile impresivne, ?e ne bi bile zaskrbljujo?e, vsekakor pa kažejo na to, da moramo imeti vsi: delodajalci, država in delavci interes za zmanjšanje dejavnikov stresa in dejavnikov drugih psihosocialnih težav.