Nuša Mastnak: Zaš?ita avtorskih pravic ustvarjalcev na podro?ju leposlovja in humanistike

Prispevek s posveta Zaš?ita avtorskih pravic pisateljev, prevajalcev, lektorjev in drugih ustvarjalcev na podro?ju leposlovja in humanistike, 11. september 2008
Avtorica: Nuša Mastnak, Lektorsko društvo Slovenije

Na današnjem posvetu naj bi predstavili položaj ustvarjalcev na podro?ju leposlovja in humanistike. Kot predstavnica Lektorskega društva Slovenije bom spregovorila o položaju lektorjev na splošno, saj so se razmere po letu 1994, ko je prenehal veljati sporazum o avtorskih honorarjih med avtorji in založniki, za vse nas dramati?no poslabšale. Najprej in najbolj seveda za tiste, ki jih honorarno najemajo slovenske založbe, seveda pa tudi za vse druge.

Razmere na podro?ju lektoriranja dobro ponazarja pestra ponudba na spletnih straneh. ?eprav mora imeti lektor univerzitetno izobrazbo slovenisti?ne smeri (torej 7. stopnjo), vedno ve? ponudnikov lektorskih storitev te izobrazbe nima. Dovoljeno je vse, nadzora ni nobenega. Zdi se, da lastnosti, po katerih se dober lektor razlikuje od slabega, niso ve? strokovnost, razgledanost, natan?nost, temeljitost itd., temve? predvsem nizka cena in hitrost lektoriranja.

Lektoriranje – tudi zaradi slabo opravljenega dela neprofesionalnih lektorjev – tako postaja vedno manj cenjeno, honorarji so vedno nižji, zaradi vedno nižjih honorarjev je  treba delati vedno ve?, zaradi vedno ve? dela je kvaliteta lektoriranja vedno slabša … in za?arani krog je sklenjen. 

V Lektorskem društvu Slovenije se veliko pogovarjamo o težavah, s katerimi se lektorji sre?ujemo pri svojem delu. Pogrešamo, na primer, ve? stika z avtorji in prevajalci, da bi se o težavah pri nastajanju knjige lahko sproti posvetovali in se skupaj dogovorili za najboljše rešitve. Sodelovanje med ustvarjalci lahko knjigi samo koristi, zato preprosto ni mogo?e razumeti, zakaj je teh stikov malo ali skoraj ni?. Se morda kdo boji, da bi se med seboj preve? povezali? Je morda koga strah, da bi združeni lahko postali premo?ni, prenevarni v svojih zahtevah? Da bi kon?no postali upoštevanja vredni pogajalci?

Razmere v založništvu so se za lektorje tudi v materialnem pogledu katastrofalno poslabšale. Avtorski honorarji – in sicer na vseh podro?jih, ne samo na podro?ju leposlovja in humanistike – so v zadnjih petnajstih letih realno padli za 60 do 70 odstotkov. Ne usklajujejo se ve? s povpre?no slovensko pla?o in ne prilagajajo se inflaciji. Razvrš?anje honorarjev po težavnostnih stopnjah lektoriranja in glede na zvrstnost besedil je le še spomin na neko davno preteklost. To, ali je neko leposlovno delo subvencionirano ali ne, na honorarje lektorjev niti malo ne vpliva.

Sama lektoriram že sedemnajst let in imam ves ta ?as status samozaposlene v kulturi. ?eprav lektoriram veliko in so uredniki, pisatelji ter prevajalci, kolikor mi je znano, z mojim delom zadovoljni, sem na dohodninski lestvici uvrš?ena v najnižji razred. Prispevki za socialno varnost, ki jih iz svojega neto honorarja pla?ujem vsak mesec, pa se seveda nenehno zvišujejo. Samo za ilustracijo povedanega: v letu 1994 sem prispevke za socialno varnost enega meseca lahko pla?ala s honorarjem za lektoriranje štirih avtorskih pol umetnostnega besedila, avgusta 2008 sem za pla?ilo teh prispevkov morala zlektorirati sedemnajst avtorskih pol, torej kar za 425 odstotkov ve?.

Lektorjem v javni upravi, denimo, so se v zadnjem ?asu dnevne norme povišale za skoraj 50 odstotkov, ne da bi se jim hkrati zvišale tudi pla?e, in nekateri med njimi so uvrš?eni celo med strokovno tehni?no osebje, tako kot na primer šoferji in natakarji.

O neurejenih razmerah na podro?ju lektoriranja po svoje pri?a tudi prenovljena klasifikacija dejavnosti, kjer lektorji, v nasprotju s prevajalci in tolma?i, nimamo posebne šifre, ampak smo uvrš?eni pod šifro Druge nerazvrš?ene strokovne in tehni?ne dejavnosti, skupaj s tajnicami in delavci v fotokopirnicah.

Zagotovo nas boste povprašali po rešitvah.

1. Predlagamo uvedbo licence za lektorje. Za to si v Lektorskem društvu Slovenije že dalj ?asa prizadevamo; do zdaj smo dosegli le na?elno podporo Sektorja za slovenski jezik pri Ministrstvu za kulturo.
2. Predlagamo, da se dolo?i spodnja, še sprejemljiva meja višine avtorskih honorarjev in da se ta redno objavlja v enem izmed osrednjih slovenskih dnevnikov.
3. Predlagamo ostrejši inšpektorski nadzor. Videti je, da ga zdaj prakti?no ni, saj lektorska ponudba na internetu že presega 400 ponudnikov in zagotovo nimajo vsi urejenega statusa.