Govor predsednika mag. Blaža Kav?i?a na posvetu o argumentaciji in retoriki

Datum: 9. april 2009
Dogodek: posvet v Državnem svetu "O argumentaciji in retoriki v slovenski politiki in javnem prostoru"

Spoštovani,

veseli me, da je Državni svet danes ponovno prostor povezovanja politike in stroke. Še posebej, ker gre za temo, ki posega v samo jedro politi?nega udejstvovanja.

Argumentacija in demokracija sta dva med seboj tesno povezana koncepta, ki jih je sodobni homo politikus prevzel od Anti?nega sveta. Urejanje javnih zadev na podlagi razprav z izmenjavo mnenj in predhodnim tehtanjem razlogov za neko odlo?itev, so bili za stare Grke aksiom dobre vladavine, miru in blagostanja.

Slaba argumentacija ali celo njeno umanjkanje, sta posledi?no lahko vodili v nezadovoljstvo in povzro?ali nezaupanje, nemire, upore ali celo razkroj politi?ne oblasti, ki jo je nadomestila druga, ki je bila z mo?jo argumentov bolj prepri?ljiva in si na ta na?in pridobila legitimiteto demosa. Lahko pa jo je seveda pridobila tudi z argumenti mo?i, a v tem primeru izgubila svojo demokrati?no naravo, ki je utemeljena na participaciji ve?ine.

Sodobno pojmovanje oblasti je nelo?ljivo povezano s pojmom legitimnosti. ?eprav obstaja diskrepanca med idealom demokracije in realnim stanjem, ki ga simbolizira trdo ustoli?ena liberalna koncepcija predstavniške parlamentarne demokracije, v kateri dejansko vladajo politiki, je v sodobnem svetu dobra oblast tista, ki omogo?a široko soo?enje mnenj in zna prepri?ati ?im ve?ji delež volilnega telesa.

Vsi se strinjamo, da morajo biti argumenti prepri?ljivi in da ni dovolj le, da so volivcem vše?ni. Vendar se na aktualni stopnji razvoja demokracije vedno znova postavlja vprašanje, ali politika pri svojem delu sploh potrebuje tehtne argumente. Splošno znano je namre?, da je v pogojih reprezentativne demokracije politika predvsem izrazito pragmati?na. Soo?eni smo torej s konceptom predstavniške demokracije, ki želi rezultate v štiriletnem obdobju. Morda zato politika še vedno ostaja prvenstveno trg idej. Zastavlja se vprašanje, ali so lahko dolgoro?ni projekti uresni?ljivi, saj je štiriletno obdobje bistveno prekratko za njihovo uresni?itev. Ker je politik na ta na?in omejen, se zato kaj lahko hitro prepusti toku široko utilitarnega populizma in volivcem ne ponudi racionalnih rešitev; na ta na?in se približa predvsem interesom svojih volivcev, zato teži v smer zadovoljevanja parcialnih interesov in ne širše. Cilj je v prvi vrsti lastna politi?na promocija. Politika na ta na?in postaja vsakokratni spektakel za množice.

Politik se zato pogosto zateka k manipulacijam, protislovjem, konstruktom in celo lažem. Še posebej, kot je ugotavljala Hannah Arendt, ugledna ameriška filozofinja in politi?na teoreti?arka, ker je laž v politiki vedno veljala za dovoljeno in legitimno sredstvo za doseganje politi?nih ciljev. "Brisanje razlike med dejstvi in mnenji je prevara, ki sodi k samemu bistvu mo?i, k bistvu politi?nega delovanja," ugotavlja Arendtova.

Težava pa je predvsem v tem, se tudi razumu pogosto zdijo laži bolj jasne in privla?ne kot je resni?nost in se ljudje kaj hitro za?nemo navduševati nad idejami in sklepi, ki so povsem nespametni. S tem pa je ogrožena tako politi?na razprava kot tudi demokracija. V tem kontekstu naj poudarim tudi izjemen pomen svobode medijev in prisotnosti kriti?ne javnosti, katerih temeljna naloga je, da javnost ozaveš?ata tako, da v javno politi?no razpravo vneseta tehtne argumente.

?e torej ne poznamo tehnik in osnovnih veš?in, s katerimi jih prepoznavamo, zelo hitro zamenjamo obe možnosti: slabo in dobro rabo argumentov. Rezultat je uspeh populizma, cenena retorika in demagogija. Te je v sodobni politiki žal veliko preve?. Politiki pogosto ne obvladajo veš?in prepri?ljivosti, zato je njihovo javno sporo?anje plehko, revno in neprepri?ljivo. Dandanes znajo razvneti ?ustva predvsem govorniki, ki uporabljajo primitivne in sovražne argumente.

Spoštovani,

v Državnem svetu Republike Slovenije se s posveti, kot je današnji in ki jih praviloma organiziramo v sodelovanju s civilno družbo in strokovnjaki, trudimo, da bi postali prostor tehtnega izražanja argumentov o vseh družbenih vprašanjih in dilemah. Zavedamo se, da na ta na?in širimo prostor demokraciji. Državni svet je v samostojni Sloveniji postal sti?iš?e politike in vse zainteresirane javnosti, ki na podlagi mo?i argumentov pomembno prispeva k dobrim zakonodajnim odlo?itvam.