POSVET
Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje
nekorigiran magnetogram (dobesedni zapis)
15. maj 2007
Posvet se je za?el ob 10. uri.
Vodil ga je državni svetnik mag. Jožko ?uk.
MAG. JOŽKO ?UK: Gospe, gospodje, lepo pozdravljeni in dobrodošli v Državnem svetu na posvetu Vseživljenjsko izobraževanje in aktivno staranje. Hvala vsem tistim, ki ste pripravili prispevke in tudi tistim, ki smatrate, da je to ena taka tema, da se ji je vredno posvetiti. Mi mislimo, da je to neka tema, ki je pravzaprav v osredju družbenega zanimanja po celem svetu. Menimo, da to, kar danes tukaj obravnavamo, je takega ranga po teži kot so klimatske spremembe, kot je energetska tematika, ampak z naše strani to, kar smo danes uvrstili na dnevni red tega posveta, smatramo, da je klju?na tema politikov, gospodarstvenikov in tistih, ki se ukvarjajo sploh z življenjem v celem svetu. Hvala, da ste tudi vi to prepoznali in prišli na ta posvet.
Namen tega posveta je, da spodbudimo pravzaprav družbene akterje, ki se ukvarjajo strokovno ali pa tudi politi?no s to tematiko, da o tem danes spregovorimo. Naš namen pa je, da to potem tudi v pisni obliki spravimo v zbornik, ki bo na razpolago vsem tistim, ki s to tematiko potem v vsakodnevnem življenju pa v politike tudi spravljajo. Hvala za vašo dobro voljo in za to, da ste danes prišli na ta naš posvet.
Prav lepo pozdravljam našega predsednika Državnega sveta Janeza Sušnika, ki ga vabim na oder na otvoritev tega današnjega posveta. Prosim gospod predsednik.
JANEZ SUŠNIK: Spoštovane gospe in gospodje, v Državnem svetu se posveti kar vrstijo. Se pravi, vsak teden, v?asih tudi po dva, ta teden imamo kar dva posveta in temu je res namenjeno, da ima civilna družba možnost tudi svoje želje ali potrebe izraziti na podobnem na?inu in pa na primeren na?in tukaj v Državnem svetu in mi to pozdravljamo. V zadnjem ?asu tudi prakticiramo, da vse prispevke in pa posvetovanja tudi potem zaokrožimo v zbornik, tako da je zadeva zapisana in tudi Vlado obveš?amo o takih posvetih in pa, ?e je potrebno, je tudi podlaga za zakonodajno iniciativo, zato mislim, da je pametno, da se nadaljuje taka politika v Državnem svetu, zato pozdravljeni vsi skupaj, ki ste danes prišli sem na predlog državnega svetnika gospoda Jožka ?uka, ki je bil idejni nosilec in pa tudi avtor te teme na današnjem posvetu.
Posebej bi pozdravil dr. Zorana Jelenca, predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport, Magdo Zupan?i?, predstavnico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, dr. Vlada Dimovskega iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Alenko Kajzer, namestnico direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj, gospoda Tomaža Banovca, nekje v sredini sedi, sem ga videl, gospoda dr. Sama Zupan?i?a, Karla Destovnika. Marte Turk še nisem videl, je tudi na spisku, da pride, državna svetnica, dr. dr. Matejo Kožuh-Novak, gospoAngelco Žiberna in seveda tudi našega poslanca v Državnem zboru, sedi bolj v ozadju, gospoda Žnidarši?a. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.
Vsem, ki ste pripravili današnje referate, se vam iskreno zahvaljujem. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil že 25. 1. 2007 posvet na temo Vseživljenjsko izobraževanje v strategiji Slovenije, na katerem je bila predstavljena Strategija vseživljenjskega izobraževanja, ki jo je pripravila Vlada Republike Slovenije na osnovi evropskih zahtev. Pri tem se je ugotovilo, da je Slovenija v letu vseživljenjskega u?enja na vseh podro?jih in ravneh formalnega izobraževanja za?ela obsežno in temeljito prenovo: od strokovnega in poklicnega izobraževanja, programov izobraževanja za u?ence in dijake s posebnimi potrebami do višjega in vklju?no visokega šolstva, ki pravkar poteka. Prav tako pa sta so?asno potekala tudi preoblikovanje in dograjevanje sistema neformalnega u?enja na številnih podro?jih.
Leta 2004 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za izobraževanje odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010, ki se uresni?uje z letnimi programi izobraževanja odraslih, v katerih so predvidene pristojnosti razli?nih resorjev. Vseživljenjsko u?enje je sestavni del sistema izobraževanja in u?enja ter je povsem primerljivo z drugimi državami Evropske unije.
Slovenija izvaja programe EPD, Phare in druge programe, ki bodo podprli uresni?evanje vseživljenjskega u?enja s sodobnejšo ponudbo izobraževanja in usposabljanja, usposabljanjem u?iteljev in izvajalcev usposabljanja, razvojem lokalnih, regionalnih centrov, širjenjem sistema zagotavljanja kakovosti in neposredne pomo?i za izobraževanje odraslih z izobrazbenim primanjkljajem ter zmanjševanje stopnje osipa. Razmeroma visok delež BDP, ki se še pove?uje, se namenja za sistem izobraževanja, ki vklju?uje tudi povezovanje vseh zainteresiranih partnerjev za zagotavljanje dostopnega in kakovostnega sistema u?enja, podprtega z vso potrebno infrastrukturo. Informacijsko-svetovalni centri, široka in dostopna mreža ustanov, metode in oblika u?enja in izobraževanja ipd. Slovenija uresni?uje vseživljenjsko u?enje v visokem šolstvu predvsem s širjenjem dostopa do visokošolskega izobraževanja (npr. z razširjanjem vpisnih pogojev, z možnostjo prehajanja iz višješolskega sistema izobraževanja v visokošolskega idr.) ter s spodbujanjem in stalnim naraš?anjem raznovrstnosti ponudbe.
Na nivoju EU obstaja tudi ve? programov, spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejšega prebivalstva, in sicer iniciativa, ki spodbuja promocijo politik aktivnega staranja preko analiz in prenosa dobrih praks v druga okolja. To nam bo danes predstavila naša državna svetnica gospa Marta Turk. Potem je akcijski program Grundtvig, ki deluje v okviru izobraževalnega programa EU Socrates in je namenjen izobraževanju in usposabljanju starejših in Evropski socialni sklad, ki zagotavlja podporo državam ?lanicam pri izvajanju politik aktivnega staranja predvsem na podro?ju razvoja in promocije politik aktivnega trga dela ter promocije in izboljšav politik vseživljenjskega u?enja.
Politika aktivnega staranja ima še poseben poudarek v ?asu nemškega predsedovanja EU, saj je zagotavljanje enakih možnosti ena od njegovih prioritet, leto 2007 pa je razglašeno za "Evropsko leto enakih možnosti za vse".
No, ?e sem že pohvalil, da imamo v Sloveniji dobro zasnovano vseživljenjsko izobraževanje, pa moram na koncu poudariti, da boste danes slišali tudi druga?na stališ?a. Predvsem to, kaj je potrebno storiti, da bi bilo to vseživljenjsko izobraževanje usmerjeno tudi v konkretne poklice in zaposlitve. Slišali boste, da so se v tem sistemu izgubile generacije, ki imajo veliko znanja, pripravljenosti za delo, pa so bile na hitro upokojene in ?ez no? odmaknjene od kakršnekoli možnosti zaposlitve za dolo?en ?as, na dolo?enih projektih, kot svetovalci in pa na podobnih drugih resorjih.
Slišali boste tudi, da ?eprav je leto 2007 evropsko leto enakih možnosti za vse, se v Sloveniji izrazito v zadnjem obdobju dolo?eni vladni dokumenti, kot so strategije, predlogi zakonov in drugi, pripravljajo v zaprtih krogih in se premalo vklju?uje tiste strukture prebivalstva, za katere se ti dokumenti pripravljajo in so zanje življenjskega pomena. To pomeni, da Slovenija ne zagotavlja enakih možnosti za vse, kar pa nam nikakor ne more biti v ponos.
Toliko za uvod. Hvala lepa in vsem želim, da res v današnjem dnevu sodelujete in pa z vašimi prispevki se bo tudi Državni svet obogatil pri razmišljanju o tej tematiki, kako izboljšati stvari, ki so danes na programu vašega dnevnega reda. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa predsedniku Državnega sveta Janezu Sušniku. Kolegic in kolegi, današnji posvet je zamišljen tako, kot ste videli iz samega dnevnega reda. Imamo kar vrsto referentov, za katere smo se dogovorili, da bo vsak izkoristil fond približno 15 minut. Zelo pomembno je, da tudi ti akterji poslušajo drug drugega in na tak na?in dobimo vzgibe za neko novo vrednost, mogo?e za nova razmišljanja s tega podro?ja. Potem okoli 12., 12.30 pa bo ?as tudi za diskusijo. Jaz bi predlagal, da ne bi napravili odmora, ampak da bi kar potegnili približno do 13. ure, do 13.15 ure, tako da tisti, ki se želite vklju?iti v diskusijo, prosim, ?e se prijavite in pet, sedem minut, ?e bi vsak porabil za svojo diskusijo. Skušal pa bom potem na koncu tudi glede na povedano, formirati neko skupino, ki bo v kratkem ?asu naredila povzetke, zaklju?ke in mi pomagala zbornik napraviti, ki ga bomo poslali vsem vam in pa tudi relevantnim inštitucijam in posameznikom v Sloveniji, da jim bo lahko to, kar je predmet našega dela danes, koristilo pri nadaljnjem delu.
Sedaj mi dovolite, da sam podam nekaj misli o tem, potem pa še kolega, državnega svetnika, Dušana Semoli?a, s katerim smo tudi koordinirali ta posvet, ker želimo poudariti prav to tudi delodajalsko in pa delojemalsko pozicijo.
Torej, kolegice in kolegi, velike družbene, gospodarske ter politi?ne spremembe v svetu in pri nas predstavljajo izziv za ukrepanje. Spremeniti je potrebno razumevanje vloge in pomena ?lovekovih življenjskih obdobij glede na spoznane demografske spremembe. Demografija je postala pomembna tema v vseh državah. V razli?nih državah sveta se pove?ujejo razlike v povpre?ni starosti prebivalstva. Predvsem v zahodnih državah se soo?amo s staranjem prebivalstva in nizko rodnostjo. Obstaja trend zamenjave pretežne strukture mladih s starejšimi. Dolo?ene skupnosti pa bodo imele izrazito mlado prebivalstvo. V naslednjih desetletjih bo v nekaterih afriških državah povpre?na starost prebivalstva samo 20 let. Ob tem je predvidena povpre?na starost v Zvezni Republiki Nem?iji okrog 50 let. Ugledni znanstveniki so napovedali, da bo vsak drugi Nemec, ki je danes dojen?ek, predvidoma dosegel starost sto ali celo ve? let. Ta dejstva odpirajo tudi mednarodna politi?na vprašanja.
Zato so modeli medgeneracijskega sožitja in solidarnosti ter ekonomske vzdržnosti potrebni smiselne prenove. Za delodajalsko in delojemalsko stran so posebno pomembna vprašanja, ki se nanašajo na zaposlovanje, upokojevanje, zdravstveno in socialno varstvo in vseživljenjsko u?enje. Pomanjkanje delovne sile je klju?ni omejitveni dejavnik slovenskega gospodarstva. Tudi zato je potrebno uporabiti in vklju?iti neizkoriš?eni psihofizi?ni potencial starejših državljanov.
Nova dejstva terjajo spremembo vrednot tudi v naši družbi, v kateri se ekonomsko gledano danes ne spla?a imeti otrok. Ker se je življenjska doba podaljšala, je potrebno spremeniti na?in življenja. Klju?no vlogo pri tem bo vsekakor odigral trg, ki bo s principi ponudbe in povpraševanja strukturiral proizvode in storitve, prilagojene novim potrebam. Prav s tem se oblikujejo nove priložnosti za starejšo generacijo. Odpraviti moramo strah pred staranjem ter spremeniti klišeje, mite in predsodke, ki ena?ijo starost z družbenim bremenom in šibkostjo.
Tudi z današnjega posveta naj izide poziv za spremembo kulture, ki bo temeljila na ustvarjalnosti, vklju?enosti in radoživosti tudi še po 60. letu. Na tem morajo temeljiti novi modeli delovnih razmerij in nove možnosti izobraževanja in usposabljanja.
Problem staranja prebivalstva je v ekonomskem smislu navsezadnje problem mladih, ki bodo z dav?nimi obremenitvami klju?ni za prihodnost države. Ko smo pripravljali ta posvet, smo imeli tudi vpogled v mednarodne dokumente., ki definirajo kulturno raven ?lovekovih pravic starejših. O tem govorijo: Splošna deklaracija o ?lovekovih pravicah (OZN, 1948), Evropska socialna listina, Mednarodni na?rt ukrepov v zvezi z staranjem (Madrid, 2002), Leto 2007 kot evropsko leto enakih možnosti. Ampak glavna spodbuda za ta posvet je pa izšel iz združenja COSAC, ki je evropsko združenje parlamentov in je to ena zelo pomembnih njihovih tem, v katero se vklju?uje tudi Državni svet v Sloveniji.
Prepri?ani smo, da lahko na teh osnovah tudi v Sloveniji pove?amo možnosti starejših ljudi za polnopravno in u?inkovito sodelovanje na gospodarskem, politi?nem in socialnem podro?ju. Možnosti za individualni razvoj in blaginjo ljudi v vseh življenjskih obdobjih lahko dosežemo predvsem z uresni?itvijo vseživljenjskega u?enja. Hvala lepa.
Sedaj bi pa prosil še kolego Dušana Semoli?a, da pride na oder. Prosim, Dušan.
JANEZ SUŠNIK: Kova?eva kobila je ostala bosa. Pozabil sem pozdraviti naše državne svetnike, ki so danes, mag. Zlatka Jenka, mag. Semoli?a, Jožka ?uka in morda je še kje kakšen. Državnim svetnikom se opravi?ujem, da sem pravzaprav prezrl njihovo prisotnost, ker sem rekel, da je kova?eva kobila v?asih bosa in tudi danes je ostala. Hvala lepa.
MAG. DUŠAN SEMOLI?: Lep pozdrav tudi z moje strani. K tem uvodnim besedam bi dodal samo nekaj majhnih, kratkih misli. Zagotovo je za sindikate vseživljenjsko izobraževanje pomembna tema, zavedamo pa se, da je ve?plastna. Rad bi vnesel nekaj besed na tisti del, za katerega menim, daje prav, da kot predstavnik sindikatov tukaj tudi spregovorim. Seveda je pomembno, da slovensko gospodarstvo uspeva na globalnih trgih. Mi vemo, brez gospodarskega razvoja, brez uspešnih podjetij bo naše življenje mnogo težje. Zavedamo pa se, da globalni trg pozna malo zmagovalcev in dosti ve? poražencev in zaradi tega je seveda zelo pomembno, da upoštevamo besede konkuren?nost, produktivnost. Brez tega ni gospodarskega razvoja, toda to ne sme postati glavna vrednota in cilj našega razvoja.
Rad bi se zadržal pri teh dveh besedah: produktivnost, konkuren?nost, sta pomembni. Brez tega v tej tekmi ni upanja, je poraz neizbežen. Kako na te izzive odgovoriti? To je problem vsake družbe, tudi slovenske. Kako odgovoriti na izzive 21. stoletja? Ali in ta alternativa je realna, se pojavlja tudi v Sloveniji, z ve? pridnosti, s še ve?jo intenzivnostjo dela. Je tukaj meja? Kajti evropska statistika je tukaj jasna. Govori o tem, da .(nerazlo?no) delavec ali pa delavka na vrhu. Ne da se iti po tej poti. Pravzaprav, odgovor na to vprašanje, kako naprej. Odgovor na vprašanje, v ?em je razlika potem v delu slovenskega delavca ali pa delavke, ?e po intenzivnosti smo v evropskem vrhu. V primerjavi z nemškim delavcem, z nemško delavko. Odgovor na vprašanje, kaj dela naš delavec ali pa delavka, kaj pa nemški delavec. Kako se to prodaja? Kje je tista razlika v proizvodu ali pa v storitvi, da je tam ve?ja pla?a? Družba vendarle bogatejša, merjena vsaj po statistiki. Odgovor je tisto, ?emur se približujemo s to temo. Zagotovo v znanju, v proizvodih z višjo dodano vrednostjo.
Zaradi tega smo prepri?ani, da je prava pot na odgovore, na izzive ne v zniževanju delavskih in socialnih pravic, v odpravljanju tridesetminutnega odmora, v zniževanju regresa, v lajšanju odpuš?anja, to ni prava tema 21. stoletja. Pelje v prepir, ki ne da niti upanja. Prava tema, ki mora združiti delavce, managerje, politike, je pravzaprav ta današnja tema. Kaj narediti, da bi dali delavcem in delavkam ve? znanja, managerjem ve? znanja, politikom, vsem nam ve? znanja? Da bi z ve? znanja znali odgovoriti na izzive tega stoletja, na izzive globalizacije. To je tema, ki mora združiti sicer prepirljive socialne partnerje. Namre?, saj se tudi drugod prepirajo, ampak se ne prepirajo o pla?ah, v mislih imam severni del Evrope, prepirajo se o tej temi, kakšne pogoje ustvariti, da bi dobili delavke in delavci ve? znanja, managerji. To je tema, ki mislim, da mora združiti socialne partnerje. Prepri?an sem, da izidi, ki jih ponujajo, ki so izzivi v Sloveniji, to je spremembe zakona o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, socialni sporazum. Pravi trenutek, da naredimo en korak naprej. Skratka, da ustvarimo pogoje, sistem, ki bo omogo?il delavkam in delavcem, da se vseživljenjsko izobražujejo. Namre?, najve?ji š?it za socialno varnost je seveda marsikaj, ker ljudje niso supermeni, zagotovo, ampak prepri?an sem, izjemno mo?an š?it je znanje. Tisto znanje, ki ga delodajalec, sedaj govorim skozi optiko delavca, delavke, potrebuje. Tisto znanje, od katerega je delodajalec odvisen od delavca oziroma od delavke in to, med drugim, mora ponuditi tudi sistem vseživljenjskega izobraževanja. Preprosto, to mora postati pomembna vrednota, pot za boljše življenje, bolj varno življenje vsakega izmed nas.
?e zaklju?im, verjamem, da bo tudi to sre?anje, ta posvet, ki je res v pravem trenutku zaradi sprememb, ki se dogajajo v slovenski družbi, zagotovo pomemben korak pri doseganju tega cilja. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa Dušanu Semoli?u. Gospe in gospodje, nadaljujemo s tem dnevnim redom, ki je bil predložen in vabim na oder dr. Zorana Jelenca iz Ministrstva za šolstvo in šport, ki bo obrazložil strategijo vseživljenjskega u?enja. On je bil koordinator, organizator pri pripravi tako pomembnega dokumenta. Prosim, dr. Jelenc.
DR. ZORAN JELENC: Spoštovani gospod mag. Jožko ?uk. Hvala za povabilo, da predstavim to strategijo v imenu ministrstva. Gospe in gospodje, minister me je imenoval za vodjo skupine za pripravo strategije vseživljenjskosti u?enja lansko leto. Približno eno leto poteka delo na tem projektu, ki je nastal na pobudo Evropske unije. Vse države Evropske unije so dobile nekako zadolžitev, da to pripravijo. Ministrstvo je imenovalo skupino, ki je do sedaj opravila to delo na ta na?in, da je pripravila osnutek, ki je še vedno v javni razpravi. Nadaljnji potek tega dela, jaz ne bom sedaj govoril o vseh postopkih, ki so bili potrebni, predlagano je, da strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije.
Jaz bom samo dolo?ene dele te strategije lahko predstavil v kratkem ?asu, ki mi je na voljo. Zato bom nekatere stvari preletel oziroma komentiral, to, kar prikazujem v tej predstavitvi. Ozna?il sem z rumeno barvo tisto, kar posebej velja za populacijo starejših. ?e govorimo o viziji, ki si jo postavljamo z izdelavo te strategije, potem so tu družbeni cilji, seveda spodbuditi razvoj ali pa sodelovati pri udejanjanju razvojnih ciljev Slovenije na vseh podro?jih, pove?ati inovativnost in pospeševati razvoj v smislu družbe u?enja, vendar je zelo pomemben cilj tudi zagotoviti vsem ljudem priložnost za u?enje in celovit razvoj njihovih zmožnosti.
Izhodiš?a za strategijo seveda so, da se mi ne moremo u?iti v mladosti za celo življenje, posebej v današnjem ?asu, to ni potrebno posebej poudarjati. Tu je vrsta postavk v strategiji, ki opozarjajo na to, kaj je treba narediti v prvi fazi izobraževanja, to je za?etno izobraževanje, kaj pa potem v nadaljevanju. Dejstvo je, da, to bom še posebej poudaril pri ukrepih, da imamo dve podro?ji izobraževanja: za?etno in nadaljevalno in ?e je za?etno izobraževanje sistemsko kolikor toliko popolno urejeno oziroma urejeno, je nadaljevalno izobraževanje sistemsko marginalno ali pa neurejeno, bi lahko rekel. Pri razvoju ideje vseživljenjskosti u?enja želim opozoriti na dve usmeritvi ali generaciji, kot imenujejo. Humanisti?na, ki je nastajala v 70-ih letih pod okriljem Unesca in je imela za cilj seveda pospeševati vse možnosti u?enja in tista, ki je potem v 90-ih letih za?ela prevladovati, to je ekonomisti?na pod vplivom organizacije OECD in pa tudi Evropska unija z Lizbonsko strategijo in tako naprej, podpira ali poudarja zlasti to smer. Tu so potrebni ukrepi, da se ti dve smeri povežeta oziroma da se iz obeh smeri, ki vsaka zase ni zadostna, da nastane ena skladno delujo?a celota. To se pravi, da se zadovolji tako humanisti?ne kot tudi ekonomisti?ne cilje. Mi v strategiji zastopamo stališ?e, da je treba v Sloveniji postaviti konceptualno strategijo. Skratka, poudariti konceptualne vidike strategije, zato je ta strategija pisana predvsem na to, da opozori, kaj vseživljenjsko u?enje je in kaj je treba spremeniti, da se realizira. Seveda na podlagi tega potem mora slediti izpeljava strategije v operativnem na?rtu, ki pomeni udejanjanje strategije. Trenutno imamo narejen pregled dejavnosti za pripravo operativnega na?rta, ki obsega 73 to?k in ki je pravzaprav naloga potem, ko bo strategija sprejeta.
Sama strategija ima štiri temeljna poglavja. To so cilji, strateška jedra, kontinuiteta in pa ukrepi. V nadaljevanju bom o vsakem povedal nekaj ve?. Postavili smo cilje, ki so specifi?ni za Slovenijo, izhajajo pa seveda in se povezujejo s cilji Evropske unije. To, kar je z rumeno napisano, je tisto, kar še posebej velja za vsa življenjska obdobja oziroma tudi za starejše odrasle, da je potrebno, ne bom sedaj podrobneje o vsakem govoril, ampak tudi krepiti zavedanje o koristi u?enja, zavedanje o pravici do u?enja, vsakemu ?loveku prilagoditi u?enje, razvijati možnosti kakovostne ponudbe. Tudi politika mora upoštevati vse te potrebe in povezati gospodarske interese tudi s širšimi kulturnimi cilji. U?enje je pomembno tudi kot gonilna sila za razvoj socialnih omrežij in seveda tudi je sredstvo za razne oblike mobilnosti.
Opredelitev, ki smo jo uporabili v strategiji, je, da je vseživljenjsko u?enje dejavnost in proces, ki vklju?uje vse oblike u?enja. Tu ni pomembno, ali je formalno, neformalno, aformalno, naklju?no, da se dogaja v razli?nih in vseh u?nih okoliš?inah, da poteka od rojstva do konca življenja in da se ne razvije samo znanje spretnosti ampak tudi osebnostne lastnosti. Ko govorimo o vseživljenjskosti u?enja, ponavadi mislimo na vertikalo, se pravi od rojstva do konca življenja. Zelo pomembna razsežnost pa je tudi razsežnost širine. Se pravi, na vsaki doseženi stopnji izobrazbe ali znanja, je mogo?e to znanje še širiti.
Strateška jedra so postavke, ki govorijo o tem, kaj je treba narediti, da se vseživljenjsko u?enje oziroma strategija uveljavi. Govorimo o sistemski ureditvi, o razvoju vseh možnosti, namembnosti u?enja, o u?enju v vsej širini življenja, o prožnosti izpeljave u?enja. Poudarjam tisto, kar je z rumenim; o razvoju u?enja v skupnosti, o možnostih ugotavljanja znanja tudi na razli?ne neformalne na?ine in pa tudi o potrebi o informiranju in svetovanju na podro?ju u?enja.
Tretje poglavje govori o kontinuiteti. Napisano je tako, da govori o tem, kaj je treba zagotoviti, da se kontinuiteta u?enja zagotovi od rojstva pa do starosti, zato govorimo posebej o predšolskem obdobju, o šolskem obdobju, o izobraževanju odraslih, posebej govorimo o visokošolskem izobraževanju. Iz teh splošnih izhodiš?, ki so pisana tako, da vsako obdobje pravzaprav dobi svoj pravi poudarek, ?e govorimo o starejših, je treba poudariti zmožnosti u?enja, ki jo imajo vsi ljudje v vseh življenjskih obdobjih in pa o teh treh temeljnih pogojih za uspešno u?enje, za kar je potrebno, da imamo potrebe, interes, voljo in motivacijo in priložnost.
Pri starejših bi poudaril zlasti to, da je u?enje pomembno zaradi spodbujanja kakovostnega staranja, da je potrebno poudariti potrebo po integriranosti starejših v družbo in sožitju generacij in da je treba ustvariti pravo vizijo u?enja in izobraževanja tudi v tem obdobju. Ko govorimo o teh možnostih, ki jih imajo starejši za izobraževanje, potem je treba poudariti, da ne gre samo za izobraževanje starejših ljudi, ampak tudi tistih, ki jih obdajajo. To so delodajalci, strokovnjaki, sorodniki, mlajši in pa tudi mediji, ki seveda pospešujejo te možnosti u?enja. Pri starejših govorimo o usposabljanju za te potrebe: za sodelovanje in sožitje generacij na delovnem mestu, za življenje po upokojitvi, za pripravo na?rta za kakovostno življenje, za razumevanje mlajših, za seznanjanje mlajših o starosti in medgeneracijskem sožitju, za razvijanje možnosti samopomo?i med starejšimi, za izobraževanje za delo in drugo poklicno pot tudi v starejšem obdobju, o delu v prostovoljskih in nevladnih organizacijah, o prenašanju izkušenj iz ene na drugo generacijo in pa o usposabljanju medijev za poro?anje o starejših.
Ne bom posebej poudarjal vsakega od teh ukrepov, ki so tu navedeni. Bom pa poudaril tiste, ki so, seveda vsi so pomembni tudi za starejše, ampak mogo?e, da je treba zlasti pri tem misliti na to, kako pove?ati dostopnost do u?enja, kako oblikovati zakonodajo, da bo zajemala tudi potrebe starejših po u?enju, kako razvijati infrastrukturo. V Sloveniji potrebujemo strateški svet za vseživljenjsko u?enje, ki je nujen za to, da se zagotovi udejanjanje te strategije, spremembe na podro?ju financiranje, promocije, raziskovanja in razvoja. Moram re?i, da sistem ni prilagojen, ni razvit tako, da bi zagotavljal vseživljenjskost u?enja. ?eprav veliko o tem govorimo, je to sedaj neka usmeritev, ki je zlasti podprta iz Evropske unije in je tudi pri nas dobila pravo podkrepitev zaradi tega, vendar sistem je popolnoma neprilagojen. ?e vzamem samo recimo en primer. Upravljanje vzgoje in izobraževanja. Mi imamo na Ministrstvu za šolstvo, že samo Ministrstvo za šolstvo je neustrezen izraz, ?e ho?emo govoriti o vseživljenjskem u?enju, tudi naslov tega posveta ni pravi. Mi govorimo o vseživljenjskem u?enju, kajti u?enje je najširša kategorija, potem sledi izobraževanje in potem sledi šolanje. Kranjski (?) strokovnjak je dobro rekel: izobraževanje je javni odgovor na dejstvo, da se ljudje u?ijo. Skratka, ljudje se u?ijo in to je nadredni pojem.
Na ministrstvu imamo direktorate za osnovno šolo, za srednjo šolo, za višje šolstvo, po segmentih šolanja. Potem imamo sektor za izobraževanje odraslih. Vodja sektorja za izobraževanje odraslih ni ?lan kolegija. Skratka, izobraževanje odraslih ni enakopravno niti v tej strukturi v vsem segmentu šolanja. Tu je popolnoma jasno, da je treba ta sistem spremeniti, ?e ho?emo govoriti o vseživljenjskosti u?enja. Od tega smo pa še zelo dale?. ?e bo strategija prebila to miselnost, to zmotno miselnost, da se da urediti zadevo z besedami, potem bo dosegla svoj namen. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa dr. Jelenc. Prav lepa hvala. Vabim na oder gospo Magdo Zupan?i? iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Predstavila nam bo strategijo aktivnega staranja. Prosim.
MAGDA ZUPAN?I?: Dober dan, lepo pozdravljeni v imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Jaz bom danes poskusila predstaviti tisti vidik strategije aktivnega staranja, ki smo ga za?eli v okviru koordinacije Ministrstva za delo, predvsem se pa nanaša to na vidik zaposlovanja v okviru aktivnega staranja. Se pravi, lahko bi ga opredelili kot nekakšen akcijski program z ukrepi, ki je nek ožji vidik že septembra 2006 sprejete strategije varstva starejših do leta 2010, ki torej ne zajema samo zaposlovanje starejših, ampak tudi širši vidik problematike izzivov starejših. Se pravi, neko krovno strategije, ki zajema starejše. Jaz bom sedaj poskusila nekaj stvari skrajšati zaradi tega, ker mislim, da moramo v roku dokon?ati, tako da bi se samo opredelila na tiste najbolj bistvene stvari.
Situacija starejših oseb v Sloveniji na trgu dela, ne bom ponavljala, to verjetno vsi vemo, stopnja zaposlenosti je bistveno nižja kot povpre?je Evropske unije. To predvsem velja za starejše ženske. To je ve? ali manj tudi podedovano iz 90-ih let iz ?asa tranzicije. Prehod v tržni sistem, ki je zahteval dolo?eno racionalizacijo kapacitet, zahteval je torej nekakšne odzive na ve?jo konkuren?nost in v tem primeru je šlo v ve?ini za izhod iz trga dela, pred?asno upokojevanje, kar se tudi rezultira v nizki stopnji še danes.
Strategija aktivnega staranja predstavlja v Sloveniji, kot smo si zamislili na Ministrstvu za delo, ki naj bi predstavljal neko koordinacijsko telo, predstavlja predvsem rezultat na dve vprašanji. Kako se bo v Evropi reševala problematika zaposlovanja starejših in predvsem v Sloveniji kot nek nacionalni problem. Slovenija je že v letu 2005 v okviru nacionalnega reformnega programa, ki predstavlja letni prikaz razvoja približevanja ciljev Lizbonski strategiji, predstavila tri ukrepe v okviru smernice št. 18 - Spodbujanje pristopa k zaposlitvi po življenjskih obdobjih, kjer je opisala tiste bistvene ukrepe, ki na bi pomagali k postopnemu zmanjševanju zaposlovanja starejših. Torej, v letu 2005 je Slovenija prikazala v okviru nacionalnega reformnega programa te bistvene tri ukrepe kot prioritetne ukrepe, v decembru 2006 pa nas je tudi Evropska komisija opozorila oziroma priporo?ila Sloveniji izdelavo strategije aktivnega staranja ter aktivacije ukrepov za dvig zaposlenosti.
?e ?isto na kratko opišem te tri ukrepe dvigovanje starostne dobe odhoda s trga dela skladno z uveljavljeno pokojninsko reformo, predvsem fleksibilnost dela upokojevanja, bonus, malus, oprostitev prispevkov delodajalcev, mentorske sheme, prenos znanja, razvoj integriranih programov zaposlovanja starejših. To se ve?inoma nanaša na aktivno politiko zaposlovanja in tudi že omenjeno strategijo vseživljenjskega u?enja in pod tretjo, o ?emur je tudi danes govor, uveljavljanje aktivnega staranja vseživljenjskega u?enja. Pri tem je treba poudariti, da država sama ne more prisiliti delodajalca, koga bo zaposloval, na kakšen na?in se bo zaposlovalna politika razvijala, ampak so potrebni ukrepi, ki bodo z vseh vidikov vplivali po eni strani na mentaliteto, zavest in tudi na ukrepe, ki se bodo direktno kazali.
Struktura strategije aktivnega staranja, kot smo si jo v okviru ministrstva zamislili, naj bi predstavljala bistvene dejavnike. To je opredelitev obstoje?ih ovir za zaposlovanje starejših. Ve?inoma gre za kombinacijo razli?nih lahko re?emo dejavnikov, ki mogo?e negativno vplivajo na vidik zaposlovanja starejših. Potem opredelitev prednosti zaposlovanja starejših kot kompetence, socialna mreža, prenos znanja. Poudarek pa je predvsem ukrepom, spodbudam za zaposlovanje starejših oseb, ki smo jih razdelili na tri sklope: ukrepe, namenjene vlaganju v usposabljanje, vseživljenjsko u?enje in kompetence. Se pravi, že navezana na strategijo vseživljenjskega u?enja, ki del svojega teksta namenja tudi starejšim osebam. Potem ukrepi, namenjeni izboljševanju delovnih pogojev in zdravja pri delu, ukrepi za spreminjanje odnosa delodajalcev ter široke javnosti do starejših oseb. To je v okviru promocije zaposlovanja starejših, kar je tudi že udejanjeno v okviru Zavoda za zaposlovanje, kjer trenutno tudi poteka akcijski na?rt promocije z zloženkami, z aktivacijo delodajalcev, delojemalcev. Mislim, da bo sedaj v kratkem tudi novinarska konferenca o promociji zaposlovanja starejših, samo sedaj to?nega datuma ne vem.
Predvsem pa še uveljavitev ustrezne sodobne pokojninske zakonodaje. Ravno sedaj v tem tednu bo potekala v Ekonomsko-socialnem svetu razprava o spremembah pokojninske reforme in to je tudi eden od vzrokov, zakaj s tem osnutkom strategije aktivnega staranja še nismo šli uradno izven ministrstva za delo. Zaradi tega, ker prvo želimo tudi še dopolniti spremembe pokojninske zakonodaje, ki tudi v dolo?eni meri vplivajo na pozitivne trende pri višanju stopnje zaposlenosti starejših. Ko bo to v tem naslednjem tednu dokon?ano, nameravamo tudi celotno strategijo kot osnutek podati navzven v okviru posameznih komentarjev, pripomb, združiti z drugih vidikov, kakor sem že prej poudarila, strategija aktivnega staranja, kot smo si jo mi zamislili, smo si jo zamislili z vidika dela zaposlovanja. Je pa še ve? drugih vidikov, ki morajo biti vklju?eni notri. Želimo razli?ne dodatne poudarke, ki jih mogo?e tudi mi kot ministrstvo sami nismo opazili oziroma nam brez dodatnega odziva ne bi v celoti pokrivalo smisel strategije.
Jaz bi samo na kratko povedala, kaj smo si zamislili v okviru najbolj bistvenih ukrepov. To je predvsem razvoj managementa za starejše, ukrepi interne ter medsektorske mobilnosti, predvsem notranja fleksibilnost, izraba notranjih rezerv. Mislili smo, da bi bilo mogo?e tudi dobro vklju?iti ukrepe dodatnega izobraževanja za zaposlitev v okviru iste delovne organizacije namesto odpravnin. Se pravi, ?e je možno ?im ve? obdržati starejših ljudi na delovnem mestu, ne pa takoj odpovedati. Uveljavljanje prijaznega delovnega ?asa, upoštevanje specifike starejših, ustrezen odnos delodajalca do vlaganja v delavca, študijski dopusti po dolo?enem obdobju zaposlitve, kot je primer recimo Francija. Podeljevanje certifikatov kvalitete - "Starejšim prijazno podjetje". Sedaj smo imeli družinam prijazno podjetje. Uvedba izobraževalnih ra?unov pri delodajalcu. Tu mi upamo, da bo možno tudi uvesti dolo?ene olajšave delodajalcu, ?e vlaga v izobraževanje delavca. Že omenjena strategija vseživljenjskega u?enja, sožitje generacij, predvsem izobraževanje, spreminjanje mentalitete, specializirana obravnava starejših iskalcev zaposlitve na zavodu. Trenutno je potrebno 12 mesecev, ko je starejša oseba 55 let prijavljena na zavod, da se jo aktivira. Želimo ta ?as skrajšati tako, da bi potem lahko aktivirali in že individualen na?rt za delodajalce in delojemalce pospešili. Socialno podjetništvo, predvsem starejše ženske, manj izobražene, lahko v okviru socialne ekonomije, pomo? na domu, osebne storitve. Poudarek je ukrepom aktivne politike zaposlovanja, svetovalna pomo? delodajalcem, uvedba kvotnega sistema, to je predlog. Finan?ne vzpodbude zaposlovanja, še dodatne spodbude. Oja?anje vloge Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje kot nekakšen portfolio, kdaj naj bi dolo?ena oseba v najbolj primernem ?asu odšla s trga dela. Omejevanje pred?asnega upokojevanja. To je blažji kriterij Zavoda za zaposlovanje. Zdravstveni razlogi ne bi bili klju?ni za odhod s trga dela, spremljanje trendov zaposlovanja. Nameravamo tudi urediti spletno stran s koristnimi informacijami. To so bili predvsem ukrepi z vidika zaposlovanja, izobraževanja.
Potem smo tudi ukrepe, ki se nanašajo na delovni pogoj, zdravje pri delu in prilagoditve pri delu opredelili kot pomembne, predvsem obvladovanje tveganje dobre varnostne prakse, rehabilitacija zdravja, kot sem že prej omenila. Se pravi, da ne bi takoj delavca poslali v invalidsko penzijo, ampak bi lahko v okviru tistega še obstoje?ega zdravega okvira zaposlili, delna zaposlitev, rehabilitacija, promocija zdravja na delovnem mestu in tudi poudarek smo dali invalidni populaciji.
Kot sem že povedala, Zavod za zaposlovanje je v okviru podjetja Sila izdelal študijo komunikacijske strategije, ki naj bi predvsem poudarila osveš?enost in stališ?a delodajalcev, da spremenijo mnenje o starejših delodajalcih, izboljšati potrebo po drugi strani tudi samopodobo starejših brezposelnih, izboljšati usposobljenost zaposlenih na zavodu, ozaveš?enost širše javnosti in tisto, kar mogo?e najbolj na nek na?in javnost doseže - informacijske kampanje in smernice.
Cilji. Prvo gledamo že spet iz vidika zaposlovanja. Višja stopnja zaposlenosti. Vlaganje v vseživljenjsko u?enje naj bo eden tistih pomembnih ukrepov. Višja produktivnost in konkuren?nost na trgu dela tako za delavce kot za delodajalce. Finan?na socialna vzdržnost. To je nek posledi?ni dejavnik. Tisto, kar bi pa želela poudariti, je pa predvsem to. Vsi ti ukrepi, ki smo jih mi poskušali prikazati v okviru ministrstva za delo, se naj bi nanašali, kolikor je možno, predvsem na delodajalce in na delojemalce. Tisto, kar pa je predpogoj za neko kvalitetno strategijo aktivnega staranja pa je, da bi poskusili nek usklajen povezan pristop k problematiki k izzivom dose?i s tem, da se posamezni resorji, posamezne institucije, vsi, ki se posredno ali pa neposredno z dolo?eno problematiko, v tem primeru strategijo aktivnega staranja, ukvarjajo, da bodo, ko bomo dali predvidoma sedaj ob koncu meseca, ko bo še reforma pokojninske zakonodaje sprejeta oziroma ko se bodo te zadnje reforme nekako razjasnile, da se podajo predlogi, da se podajo vse možne konkretne rešitve, dopolnitve, ki bi pripomogle h kvalitetni izdelavi strategije.
Verjetno je bila tudi že kakšna kritika, zakaj to našo strategijo, ki smo jo za?eli, še nismo dali v javnost. Nismo jo dali v javnost, kot sem že rekla, zaradi tega, ker vsi sklopi še niso bili dodelani. Kot resorno ministrstvo, ki se zavzema za to, da se aktivnost starejših oseb zvišuje, pa smo bili nekakšen iniciator s strani vlade. Torej, jaz sem zelo na kratko sedaj poskusila predstaviti, kako smo mi za?eli to strategijo kot koordinator, ki je sedaj, se pravi strategijo, ki bo v okviru ministrstva usklajena. Kako smo jo poskusili zastaviti, s kakšnimi vidiki, bi pa lepo prosila na moj elektronski naslov vse možne pripombe, ki bodo dejansko pripomogle k celovitejši strategiji, da se zberejo. Pozdravljam pa tudi pobudo, da bi se celotna zadeva, ko bo mogo?e že s posameznimi predlogi zbrana, da bi mogo?e sledilo še kakšno sre?anje oziroma na širši ravni kakšna razprava, da bi potem to strategijo lahko res opredelili kot neko nacionalno strategijo. Tukaj ne gre za neko politiko, ampak gre za neko dejstvo, za neko stanje starejših, ki ga pa? moramo izboljšati. Hvala.
MAG. JOŽKO ?UK: Gospa Zupan?i?eva, vas lahko povprašam, strategijo aktivnega staranja bo sprejel Državni zbor. Ali ste vi kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zadolženi za koordinacijo tudi ostalih resorjev in bo pri vas pravzaprav se predlog vsebinsko in metodološko pripravil?
MAGDA ZUPAN?I?: Kolikor vem, naj bi bila zadeva koordinirana z vidika našega ministrstva. Strategija se je za?ela razvijati v jeseni aktivno, se pravi kot koordinacija med razli?nimi direktorati. Mislim, da je bilo mišljeno, da bi tako tudi naprej medsektorsko šlo. Moram re?i, da nisem seznanjena, kako je to obi?aj pri strategijah bilo v preteklosti, ampak trenutno je bilo zamišljeno tako, da naj bi ministrstvo.
MAG. JOŽKO ?UK: Ali imate vi v vašem programu dela vašega ministrstva to v letošnjem letu?
MAGDA ZUPAN?I?: Ja. Strategija je bila zamišljena v programu našega ministrstva, da bo zaklju?ena v letu 2007. Se pravi, leta 2006 je potekala koordinacija znotraj ministrstva, v letu 2007 naj bi bila pa dokon?ana. To je v pr ogramu.
MAG. JOŽKO ?UK: Gospa Magda Zupan?i?, prav lepa hvala, da ste nam na tak na?in predstavili ta predlog strategije aktivnega staranja. Hvala lepa.
Gremo naprej. Na oder vabim dr. Vlada Dimovskega iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki bo govoril o strategiji staranja prebivalstva v Sloveniji. Prosim, dr. Dimovski.
DR. VLADO DIMOVSKI: Hvala lepa. Da ne bi mešal na?ina izvajanja, sem bom tudi jaz usedel, ?eprav sem se nekako pripravil stoje. Takoj bi za?el z vprašanjem okoli strategije. Ko govorimo o strategiji, se vedno vprašamo, ker strategija je neka zavestna dejavnost, kjer predvidimo, kaj se bo približno dogajalo v prihodnosti in potem postavljamo neke cilje, tudi glede ne neke naše zmožnosti. Tako da, ko govorimo o nekih strategijah staranja in tako naprej, smo vedno v dilemi, ker staranje, kolikor bi rekel Schermacher (?) v tej novi knjigi Zarota metuzalemov, ki jo v zadnjem ?asu ve?krat citiram, ker ima nekaj zanimivih pa gotovo tudi izzivalnih trditev, smo vedno pri dilemi, ali govorimo o strategiji staranja, o staranju prebivalstva nasploh. Jaz tukaj govorim o strategiji staranja, ker se mi zdi, da dolo?ene stvari, ki bi jih družba morala seveda zajeti kot strategijo, kot nek zavestni ali pa zavedni odnos, ampak mora tudi ponuditi nekaj. Jaz tukaj ponujam. Tu sva s kolegico Jano Žnidarši? v zadnjih letih razvila tako imenovan model aktivnega staranja, integrativni model staranja, o katerem bom nekaj ve? povedal tudi v nadaljevanju. To je prva stvar.
Druga stvar je pa seveda vprašanje, ko govorimo o samem staranju, se mi zdi, da to, ?e smemo tako malo futurološko povedati, ki pa že ni ve? futorologija, ampak glavni problem današnjega sveta je, poleg staranja, voda in energija. Se mi zdi, da se bo okoli tega pravzaprav vrtela cela diskusija naše generacije pa verjetno še katere. Nekaterih odgovorov, ki pa se jih že da predvideti, seveda nismo vkalkulirali v naše strategije. Mi si, po mojem mnenju, pa to ni samo moje mnenje, ampak je mnenje ?edalje ve?jega kroga ljudi, zapiramo o?i pred tem, kakšna bo izgledala družba v prihodnosti. Sedaj, mag. ?uk je že v uvodu povedal, kakšne so razlike, ?e gledamo pravzaprav na problem staranja globalno, da imamo izjemno velike razlike med tako imenovanimi bazeni. Se pravi, dolo?ene skupine ali pa dolo?ene regije imajo izjemno še nizko povpre?no starost, Nem?ijo si navedel, Jožko, je pa že 50 let in mi smo tam nekje zraven. Zato sem jaz danes na nek na?in tudi se fokusiral na Evropo, ker v Evropi je staranje sigurno eden najve?jih problemov, s katerim se bomo soo?ili. Pa ne gre samo za te številke, ki sem jih nekako tukaj navedel. Recimo, do leta 2030 bo starejših od 65 let od današnjih 71 ali pa 75 milijonov naraslo na preko 110 milijonov. Ampak po mojem mnenju gre za eno vprašanje, kako bo družba funkcionirala ne samo na trgu dela, tako kot je pravilno že ugotavljala kolegica Magda, ampak tudi sicer, kako se bomo obnašali. Na kakšen na?in bomo izvajali dolo?ene aktivnosti in podobno. Se pravi, koncept obnašanja v družbi se bo spremenil. Mi na to nismo pripravljeni. Mi smo pred ?asom za?eli, da tako re?em, ljudem ali pa vsem generacijam prijazno mesto. Se pravi, da bi povsod na nek na?in prilagodili pravzaprav prostore, poti, ceste in tako naprej starajo?i se družbi. Mi moramo to vkalkulirati pravzaprav v svoje možgane in v svoje aktivnosti in podobno. Se pravi, zdi se mi, da se s temi številkami, ki jih prikazujem tukaj pa tudi, ki jih recimo demografi prikazujejo, vemo, kaj se bo pravzaprav dogodilo. Se pravi, mi, kar se številk ti?e, vemo, kaj se bo dogodilo. Nismo pa pripravljeni kot družba sprejeti ta izziv in se temu prilagoditi. Tako, kot bi morebiti nekdo rekel, morebiti se tega sramujemo. Morebiti je koncept staranja zaenkrat še vedno nekaj, ?esar se moramo sramovati in Schermacher (?) v svoji knjigi o tem veliko govori. Mi se moramo prilagoditi miselno na to, da so pravzaprav vse generacije, na vse generacije moramo gledati nediskriminatorno. Zdi se mi, da je nediskriminatornost osnovno izhodiš?e, iz katerega bi morali gledati na to, kakšna bo družba prihodnosti. Vse ve? ali pa preve? imamo diskriminatornosti, do starih, do mladih, do razli?nih družbenih skupin, ne bi tukaj omenjal, ampak ?edalje pove?ana je stopnja nediskriminatornosti do starejših. Zato se starejši po?utijo odklonjene. Po?utijo se, tako kot bi Angelca Žiberna rekla, osamljeni in tako naprej. Se pravi, kar se mene ti?e, se mi zdi, da je privzet na?in staranja, starajo?e se družbe kot dejstvo in se spopadati s tem dejstvom je eno klju?nih vprašanj, družbenih vprašanj, pa ?e ho?ete tudi politi?nih vprašanj, ker že sedimo v tej stavbi tukaj.
Kar se ti?e demografskih trendov. Tu ne bi ponavljal, ker so zadeve dosti jasne in tako naprej. Za Evropo je že zna?ilno, da se kr?i tudi delovna populacija. Seveda je to takoj povezano z vprašanjem migracij, ekonomskih migracij, politi?nih vprašanj in podobno. To je eno posebno in zelo ob?utljivo vprašanje, pred katerim si si Evropa spet zatiska o?i. Na nek na?in so ta vprašanja medsebojno povezana. Od, kot smo že prej slišali, aktivnega staranja, vseživljenjskega u?enja, penzijskega sistema, na?ina ali pa koncepta delovanja družbe in podobno. To so recimo tudi nekatere ekonomske posledice, o katerih lahko spet nekaj ve? govorimo, ampak glejte, ob tem jaz mislim, da je penzijski sistem samo eden od modulov staranja. Mi vse preve?krat, ko govorimo o ekonomskih posledicah staranja, govorimo samo o penzijskem sistemu pa stopnjah BDP in tako naprej. Se pravi, o stopnjah izdatkov za pokojnine iz BDP in tako naprej. To je preozko gledanje. Zame je to preozko gledanje, zato ker pokojnine, upokojevanje in tako naprej samo en segment, ki bi moral dejansko biti vezan na življenjski ciklus ?loveka. Se pravi, bi morali videti, kaj se dogaja v celem življenjskem obdobju in to je povezano s tem, kar je gospod Jelenc govoril o vseživljenjskem u?enju in podobno.
Da ne bi šel v kakšno pretirano globino, ker imam še veliko za povedati, ampak nekaj stvari bom danes pa? samo nanesel. Tu je en graf, ki je zelo dramati?en na nek na?in. Sedaj vidimo, da se v tem obdobju, ko mi tukaj sedimo, pravzaprav se delež starejših, 60 in ve?, v strukturi prebivalstva, to govorimo za Evropo EU 25, se je pove?al v strukturi do 25 let. Zame je to dramati?nost in govorim pravzaprav zaradi tega, ker se še nismo zavedli, da se po profilu družba spreminja ali pa, da se bo spremenila. Se pravi, treba je morebiti ve? regulative na dolo?enih podro?ih. Recimo, standardi se bodo spreminjali in tako naprej. Nekdo, ko bi govoril o varstvu pri delu, bi rekel, da tam se moramo stvari spremeniti in podobno. Potreba je po tem, da to postopoma na nek na?in prehaja v naše sisteme. Tukaj vidimo ob danih trendih, ker pa? predpostavke v demografiji so take, da vedno govorimo o nekih predpostavkah, projekcijah in podobno, kaže na te krivulje, do kam pravzaprav bomo že leta 2023 prišli in to je pravzaprav zelo zanimivo.
?e še enkrat Shermacherja (?) omenim. Seveda bo to povzro?ilo, ker tu gre v glavnem za upokojevanje tudi za baby boom generacije (od 46 do 60), ki so temeljito spremenile na?in življenja v tem obdobju. Teenagersko in podobno je produkt v bistvu te generacije. Pravijo, da bodo babyboom-erji spremenili tudi starost. Se pravi, neke lepotne operacije, ono, tretje, že ta ideal mladosti, ker mladost je tista lepa in tako naprej, starost je grda in tako naprej, sedaj prehaja v že to starostno obdobje in seveda bo ve? tudi teh vprašanj, ki se jih bomo morali na ta na?in lotevati.
Staranje prebivalstva. Nekaj sem povedal. Te številke so neizprosne. Govorijo pa? o tem, kar je pred nami. Zato bi dal nek odgovor, kako bi po mojem mnenju bilo potrebno družbeno na nek na?in gledati na to, ?emur re?emo vprašanje staranja. Tu s kolegico Jano meniva, da bi morali zadevo gledati kot nek integrativni pristop in bi morali pravzaprav na staranje gledati kot na neko nivojskost. Se pravi, eno je ta individualna raven. O tem bosta vidve ve? govorili. Tu je vprašanje, kako sedaj z zdravjem, kako je z osamljenostjo, kako kdo sprejema, kakšna je percepcija, koliko se kdo ?uti koristnega in tako naprej. Mene mama velikokrat vpraša, ali sem kaj koristen in tako naprej in seveda koristnost in podobno. Stalno je treba v bistvu potrjevati koristnost starejših. To bi rekel ?isto na tej individualni ravni. To vseživljenjsko u?enje, vseživljenjsko izobraževanje je seveda eden od predpogojev za to, zaradi tega, ker je mentalna kondicija zelo pomembna. Tako bi pa psihologi rekli.
Drugo je tisto, kar je organizacijska raven in to je Magda malo ve? o tem govorila. Je zelo povezano in odnosom delodajalcev, delojemalcev, kaj se dogaja v tem delovnem odnosu in podobno, s tem, da se mi zdi, da zelo malo pozornosti, ko govorimo o tej organizacijski ravni, posve?amo organizacijski klimi. To, s ?imer se danes stalno ukvarjamo. Kakšen je pa odnos? V?eraj je bilo podeljenih 32 certifikatov za družinam prijazna podjetja. Verjetno bomo morali slej ko prej govoriti o starejšim prijaznim podjetjem. Ne mislim, da bomo tudi kakšne certifikate, glede na to, da smo družba, ki zelo rada razdeljuje kakšne certifikate, koncesije in tako naprej, morebiti je to spet ena od idej, kako bi kakšno podjetje lahko malo ve? zaslužilo. Ampak v glavnem se mi zdi, da je to organizacijsko klimo treba prilagajati. Se pravi, sigurno okolje, ki je prijazno starejšim, kjer ni šikaniranja, danes se govori že o mobingu in podobno, se mi zdi, da to je ena od smeri, kjer bi sigurno morala biti v strategijah podjetij. Ali pa tistemu, kar re?emo teorija organizacije in organizacijskem razvoju. To se mi zdi, da je na tej organizacijski ravni.
Kar se ti?e družbenih ravni, bi morali prese?i diskusije samo o penzijskih sistemih. Sigurno, da so pomembni za ekonomsko vzdržnost in podobno, da je treba ugotavljati, kaj se tam dogaja, na kakšen na?in se dolo?ajo penzije in podobno. Mi tukaj, se mi zdi, da imamo vsaj neke smeri, kar se tega dela ti?e, ampak sigurno, da je pa treba se ukvarjati z bolj konceptualnimi stvarmi. Tukaj imam jaz napisano novo definicijo starosti, kjer se mi zdi, da ta lo?nica starost - mladost in tako naprej se mi ne zdi ravno primerna, posebej bi pa opozoril na to, o ?emer tudi dr. Ramovš govori v svoji knjigi Kakovostna starost in pa nekateri drugi, je pa vprašanje tega medgeneracijskega potencialnega konflikta ali kakor povzema Schermacher (?) po Samuelu Heltingtonu (?) spopadov generacij. Samuel Helington je tisti avtor, ki govori o spopadu civilizacij in v enem od svojih ?lankov govori tudi o spopadu generacij in govori, da je to ena izmed najbolj ?rnih potencialnih scenarijev, ko govorimo o nekem spopadu generacij in mi, ne samo Slovenija, ampak evropsko, svetovno in tako naprej, vidim, da ima Jožko že vse knjige tu, skratka, ko govorimo o teh, je to ena izmed stvari, ki se jih moramo zavedati. To je eden od potencialnih izhodov. Ne govorim, da je to planirano ali kakorkoli, ampak v kolikor se pa? ne bo spreminjalo odnosa do staranja, starosti in tako naprej, mi govorimo, ko obravnavamo ta vprašanja, govorimo o tako imenovanem managementu starosti, age management angleško, ki seveda mora biti razumljen veliko širše kot smo v?asih razumeli, da to, kar je pa ekonomsko vprašanje starosti ali pa staranje, je pa samo penzijski sistem in pa penzijske reforme. Tu ne bi šel pretirano v to sliko, ker je bilo že ve?krat povedano. Naša poaktivnost (?) med 55 in 64 let, mislim, da bo tudi kolegica Kajzerjeva kaj ve? o tem govorila.
Drugo, kar bi pa širše povedal, se pravi odnos do upokojevanja in tako naprej, mi smo že pred leti za?eli tako imenovan tutoring ob prehodu v penzijo, ob prehodu v pokoj in tako naprej, ker je ogromno stresov, katerega sploh nismo identificirali, ampak obstaja seveda ta prehod in ?e ho?emo to povezati s tako imenovanim vseživljenjskim u?enjem, moramo tudi ta spreminjanja delovnih razmerij ali pa odnosa posameznika v delovnem razmerju tudi spremljati, kaj se dogaja, takoj na za?etku, ko se uvaja, kako je v zreli fazi in kako je ob odhodu. V tem smislu je ta ravno prehod iz aktivne dobe v upokojevanje zelo pomemben zaradi tega, ker takrat posameznik malo izgubi voljo in tako naprej in je seveda zelo pomembno, kako se sedaj družba do njega obnaša, ker to je tista kriti?na to?ka, ?e ho?emo uvesti to vseživljenjsko izobraževanje, ker ljudje morajo biti motivirani, da to še potem naprej delajo. Zakaj bi se še sicer naprej u?il? To ne bo pove?alo mojega dohodka. To ne bo pove?alo mojega blagostanja in tako naprej, zakaj se torej u?im. U?enje v tretjem življenjskem obdobju ima neke druge zna?ilnosti, kot ima pa u?enje osnovnih, srednjih in pa srednjih šolah. Se mi zdi, da je o tem treba vedno razmišljati.
Tu je še nekaj drugih stvari, ki jih želim povedati. Recimo to, kar je kolega Semoli? rekel, vprašanje intenzivnosti dela. Mi sedaj posamezne pojme, ki so ekonomski, se pravi intenzivnost, produktivnost dela, velikokrat mešamo. Kar se ti?e slovenskega delavca, je po intenzivnosti zelo visoko. Raven produktivnosti pa? ni taka, da bi lahko govorili, ampak ko govorimo, pa ?e mi dovolite eno digresijo, ne morem pa? iz sebe, se zadnje ?ase zelo govori o fleksibilnosti dela. S tem, da se seveda to preozko gleda. Kako zaposliti in kako odpustiti, medtem ko je fleksibilnost dela bistveno širši koncept. Fleksibilnost dela je tudi znotraj osmih ur narediti delo bistveno bolj fleksibilno in zaradi tega je treba sporo?iti tistih, ki se o tem pogovarjajo, dogovarjajo in tako naprej, vzemite fleksibilnost dela mnogo širše kot le vstop in izstop iz delovnega razmerja. Mislim, da je to preozko in ravno zaradi te ozkosti definicije, fleksibilnosti dela zapadeno vedno znova v bolj ideološke diskusije, ki so popolnoma nepotrebne. Koliko je kdo za pa koliko je kdo proti sociali. ?e bi razumeli fleksibilnost dela širše, se pravi razporejanje dela, tisto, kar re?emo job and reachment .. (nerazlo?no) in tako naprej, razli?nih konceptov in tako naprej, ki jih poznamo seveda iz organizacijske teorije, bi seveda bilo vprašanje diskusije o fleksibilnosti dela mnogo lažje. To fleksibilnost dela je seveda tudi, ko govorimo o zaposlovanju starejših.
Možnosti obvladovanja problemov. Je kar nekaj teh stvari, ki so bile danes že povedane na trgu dela, ve?ja vklju?enost starejših, pokojninska reforma, vklju?enost žensk, reintegracija nezaposlenih, invalidnih, smernice aktivnega staranja. Jaz tega ne bi poudarjal, ampak vse govori o tem, kar govorimo, da je potreben nek integrativen pristop k aktivnemu staranju. To je nuja. Ne moremo sedaj teh segmentov razdeljevati. Jaz pozdravljam ta posvet, ki na nek na?in združuje izobraževanje in aktivno staranje, pristope aktivnega staranja, ker edino tako in na tak na?in se pravzaprav da to vprašanje rešiti, s parcialnim reševanjem. Re?emo, danes bomo govorili o staranju, jutri o izobraževanju, pojutrišnjem pa o fleksibilnosti trga dela. Ne bomo dale? prišli, ker so ti koncepti vezani na eno. Kako bo izgledala družba prihodnosti in kakšen bo profil družbe prihodnosti. Na to je vezano in ker je pa? to v znanosti multidisciplinaren ali pa multidimenzionalen konstrukt, je treba to pravilno reševati in lotevati.
Kakšen bi bil recimo ta integrativni pristop? S tem bom kon?al in zaklju?il. Je razmejevanje individualne, organizacijske in družbene ravni, ki seveda medsebojno prehajajo ena v drugo. Kar se ti?e individualne ravni, je seveda potreba po kakovostnem preživljanju tretjega življenjskega obdobja. Kar se ti?e organizacijske ravni, je treba to vprašanje seveda vezati z u?inkovitostjo, nedvomno, ampak zaradi tega tudi prilagoditi okolje v organizaciji, potrebno vzpostaviti u?inkovite organizacijske razmere, kar velikokrat ni tako, s tem pa seveda omogo?iti tudi spremembo organizacijskih struktur v smeri ve?je konkuren?nosti. Kar se ti?e družbene ravni, sem pa povedal, poleg teh zdravih javnih financ, ki so seveda pomembne za dolgoživost neke družbe, tudi za preživetje, je potrebno seveda v smeri ve?je blaginje, ampak predvsem govoriti o novem konceptu starajo?e se družbe.
Naj zaklju?im. Pred leti smo razumeli, da je staranje neogiben del, kar se ti?e neke evropske družbe, kot je Slovenija in zaradi tega smo predlagali, da bi se na nekem družbenem nivoju oblikoval nek zametek nekega koncepta take družbe in zato sem sam kot minister še takrat predlagal, da je to Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Takrat smo ustanovili nek odbor tam. Ta odbor je za?el delati in na žalost, tako kot vse, kar je v preteklosti bilo v narekovaju slabo, je bilo tudi to slabo in sedaj tega ni ve? in seveda bi bilo potrebno revitalizirati nekatere oblike, morebiti ta ni bila najbolj pravilna, ampak neke druge oblike, kjer bi na družbenem nivoju dosegli nek nacionalni konsenz o tem, kako bo izgledala družba prihodnosti in na kakšen na?in se bomo na to odzivali. Hvala.
MAG. JOŽKO ?UK: Dr. Dimovski, prav lepa hvala. Hvala za zanimive misli. Prosil bi te, ?e lahko tudi to dostaviš, tako da bi bilo sestavni del zbornika. Hvala lepa. Na oder vabim dr. Alenko Kajzer, namestnico direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj. Ona nam bo podala misli v zvezi z izzivi dolgožive družbe v Sloveniji in primer finske politike aktivnega staranja. Dobrodošla, Alenka Kajzer, prosim.
DR. ALENKA KAJZER: Hvala lepa. Lepo pozdravljeni. Jaz bom sicer tudi govorila o staranju prebivalstva, ampak mi uporabljamo en drug izraz, v bistvu izzivi dolgožive družbe, ki smo jim posvetili celotne socialne razglede, ki smo jih na UMAR pripravili v preteklem letu. Dolgoživa družba je pa pravzaprav pogruntavš?ina mojega kolega Dušana Kidri?a, tako da bom danes govorila pravzaprav o izzivih dolgožive družbe, ekonomskih posledicah staranja in finskem pristopu k politiki aktivnega staranja.
Naj za?nem s temi splošnimi zadevami. Rekla bi, da je dolgoživa družba odraz podaljševanja trajanja življenja in zmanjševanja števila rojstev, kar potem rezultira v staranju prebivalstva in staranje prebivalstva je dejstvo in proces, s katerim se že soo?amo na eni strani, se pravi že poteka, v prihodnjih letih pa se bo po demografskih projekcijah celo še pospešilo. Posledice staranja prebivalstva so spremenjena starostna struktura. ?e pogledamo samo delež starejšega prebivalstva od 65 let, kjer je z rumenim stolpcem ozna?eno, vidimo, da se je od leta 1990 za 10,7 do leta 2005 že pove?al na 15,5. Do leta 2050 pa bi naj se po demografskih projekcijah ta delež starejših od 65 let podvojil na 31,2 %. To so v bistvu že moji kolegi prej ugotavljali. Jaz sem še za Slovenijo. Je res, to kar pravi prof. Dimovski, da bomo živeli v povsem druga?ni družbi že prav kmalu. ?e pogledamo še potem, da se je na drugi strani seveda delež delovno sposobnega in delovno mladih, delež otrok od 0 do 41 let bistveno zmanjšujeta.
Ekonomske posledice staranja prebivalstva. Najbolj pogosto so izpostavljeni, poleg pokojninske reforme, pove?anje celotnih javnih izdatkov tako za pokojnine, za zdravstvo in za dolgotrajno oskrbo. Govori se o tako imenovanih starostno vezanih odhodkih, ki bi se naj po ocenah, razli?ne ocene so, ampak po ocenah iz programa stabilnosti iz 11,8 % BDP v letu 2005 pove?ale na 25,5 % BDP do leta 2050. Ob tem bi opozorila, da je pri teh projekcijah upoštevano zelo mo?no pove?anje delovne aktivnosti starejše populacije, ki je zelo težko dosegljiva. Omenila bi še tudi študijo oziroma oceno rezultatov s pomo?jo dinami?nega modela, ki so ga naredili na Inštitutu za ekonomsko raziskovanje, ki kaže, da lahko samo dodaten primanjkljaj pokojninske blagajne znaša med 8 in 12 % BDP, odvisno pa? od na?ina financiranja primanjkljaja, variante demografske projekcije in predvsem formule valorizacije pokojnin.
Druga, manjkrat izpostavljena ekonomska posledica staranja prebivalstva je pa dejstvo, da se zmanjševanje delovno sposobnega prebivalstva oziroma spremenjena starostna struktura vpliva tudi na potencialno gospodarstvo rast. Ocene potencialne gospodarske rasti s pomo?jo produkcijske funkcije predvidevajo mo?no zmanjšanje potencialne gospodarske rasti tako v Sloveniji kot v EU. V grafu je prikazano za obdobje 2004 do 2010 100 %. Se bi potem postopno že v naslednjem desetletju zmanjšalo samo na 76 % te potencialne gospodarske rasti in do obdobja 2041-2050 na 27 sedanje potencialne gospodarske rasti, kar pomeni, da seveda zmanjševanje oziroma spremenjena starostna struktura vpliva tudi na možnosti gospodarske rasti, kar se dostikrat pozablja in se govori, kar seveda tudi vpliva na zmanjšanje javnofinan?nih prihodkov in na vzdržnost.
?e bi bili to osnovni ekonomski, posledice staranja, bi izpostavila še izzive dolgožive družbe, ki smo jih v socialnih razgledih izpostavili. Gre predvsem za potrebno po oblikovanju celovite družinske politike, potrebo po prilagoditvi sistema socialne zaš?ite, ker se najbolj akutna potreba postavlja po prenovi dolgotrajne oskrbe, potem prilagoditev zdravstvenega sistema, vzpostavitev pogojev za kakovostno starost, prilagoditve pokojninskega sistema in spremembe na trgu dela. Odgovor na izzive staranja prebivalstva in najbolj preprost ekonomski odgovor je pove?anje stopnje delovne aktivnosti.
?e bi potem pogledali, kje ima Slovenija možnosti za pove?anje stopnje delovne aktivnosti. Ima predvsem na populaciji mladih, kjer je rezerva v zmanjšanju stopnje brezposelnosti in v zgodnejšem vstopu mladih v delovno aktivnost in na drugi strani pri starejši populaciji, kjer, kot smo že slišali, je stopnja zaposlenosti zelo nizka. ?e se najprej ustavim pri mladih, bi mogo?e opozorila, da je za omogo?anje in za spodbujanje zgodnejšega vstopa mladih v delovno aktivnost zagotovo treba pove?ati u?inkovitost in kakovost študija ter skrajšati njegovo trajanje in hkrati tudi zagotoviti ve?jo povezanost izobraževalnih institucij s podjetji in ve?ji vpliv na podjetja na vsebino izobraževalnih programov, kar bi utegnilo vplivati na zmanjšanje strukturnih neskladij na trgu dela. V okviru aktivne politike so že v bistvu za zmanjšanje brezposelnosti mladih predvidena povra?ila prispevkov za socialno varnost, vendar pa bi bilo verjetno smiselno razmisliti tudi o ustvarjanju in spodbujanju možnosti za pridobivanje delovnih izkušenj mladih s pomo?jo drugih oblik dela in prostovoljnega dela, predvsem pa se meni zdi smiselno, da bi se k hitrejšemu vstopanju v zaposlitev lahko prispevala druga?na ureditev študentskega dela, ki bi mogo?e bila smiselna, da upoštevamo vzor Nem?ije v obliki tako imenovanih malih del, za katere se pla?ujejo zmanjšani prispevki za socialno varnost. Delovne izkušnje pa se seveda štejejo.
?e pogledamo še prilagoditve na trgu dela na strani starejše populacije, je znano, da ima Slovenija eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti v populaciji starosti od 55 do 64 let v EU. To je na eni strani še vedno posledica množi?nega zgodnjega upokojevanja v za?etku 90-ih let in še vedno, kljub reformi, relativno zgodnjem upokojevanju tudi sedanjih generacij. Številke so za Slovenijo zelo nizke. Izpostavila bi mogo?e samo še primer Danske, ki je država z eno najvišjih stopenj delovne aktivnosti v Evropi. Ima tudi pri starejši populaciji skoraj 60 % zaposlenost. ?e se vrnem na Slovenijo, bi mogo?e rekla, da pokojninska reforma iz leta 2000 postopoma daje rezultate in pove?uje, prispeva k pove?anju stopnje zaposlenosti, vendar so še potrebne dodatne prilagoditve, pokojninska reforma pa mora biti vedno del, tako kot je rekel kolega pred menoj, samo en del je eden izmed pogojev in eden izmed elementov te strategije politike aktivnega staranja, ki bi jo bilo smiselno oblikovati in upam, da je delo ministrstva za delo v tej smeri dober za?etek, ki bo dal dobre rezultate.
Izkušnje drugih. Jaz bi izpostavila predvsem Finsko, ki je uspela v zadnjih desetih letih pove?ati stopnjo zaposlenosti. Leta 1998 je imela 36,2, leta 2005 pa 52,7, kar pomeni, da so bili zelo uspešni pri tem vodenju politike aktivnega staranja. Poleg sprememb v pokojninskem sistemu v smeri zmanjšanja možnosti zgodnjega upokojevanja, ve?jih spodbud za daljše ostajanje v aktivnosti in možnost fleksibilnega upokojevanja, kjer je pa? predvsem na Finskem zelo množi?no uporabljen ta part time pension, je bila na Finskem politika vodena v obliki obširnih javnih razprav, tako o posledicah staranja kot o potrebnih prilagoditvah zaradi staranja prebivalstva in druga?ne družbe. Osnovni namen vseh teh programov in razprav je bil spremeniti obnašanje tako starejših kot tudi odnos delodajalcev do zaposlovanja starejših. V zadnjih letih so oblikovali štiri nacionalne programe. Sedaj že iz naslovov, ?e jih naštejem, vidite približno vsebino. Gre za nacionalni program za starejše zaposlene, za nacionalni program za blaginjo na delovnem mestu, nacionalni program za razvoj delovnih mest in nacionalni program za produktivnost. V vse te programe so bile vklju?ene številne inštitucije, posamezniki, tako na ravni državi, regij kot podjetij.
Finska politika aktivnega staranja temelji na treh stebrih: na stebru zdravje, vklju?enost in varnost. Zato mora politika zmanjševati tako kroni?ne bolezni in prezgodnjo smrtnost, zagotavljati možnosti vseživljenjskega u?enja in na drugi strani tudi zagotavljati zaš?ito, varnost in dostojanstvo starejših za zagotavljanje njihove socialne, finan?ne in fizi?ne varnosti. Upam, da bo tudi ta današnja razprava prispevala k oblikovanju politike aktivnega staranja v Sloveniji, ki bo vsaj pol tako uspešna kot Finska. Hvala lepa za pozornost.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa dr. Alenka Kajzer. Na oder vabim gospoda Tomaža Banovca - Vseživljenjsko u?enje - flexiurity, potrebni podatki in razvojne politike naslonjene na njih. Prosim, Tomaž Banovec.
Dovolite mi, da pozdravim, ker so se nam pridružili tudi naši kolegi, in sicer Davor Dominkuš, direktor Direktorata na Ministrstvu za delo. Potem Majda Šlajmer Japelj, naša tudi bivša svetnica. Z nami je tudi Bojana Cvahte. Ona je predstavnica Varuha ?lovekovih pravic. Zelo sem vesel, da je z nami tudi naš bivši kolega Albert Vodovnik, bivši državni svetnik in pa tudi Marjan Sedmak, ki je bil vodja posveta v Državnem svetu o demokrati?nih vrednotah, iz katerega smo ?rpali tudi mo? za današnji posvet. Hvala lepa.
TOMAŽ BANOVEC: Hvala lepa. Predstavljam se s tole zadevo, kakor vrste, tisti, ki ste pravo?asno prišli, ste videli, da sem štiri predstavitve moral biti, ker je na vseh posvetih približno isto. Najprej ti re?ejo 15, potem 12, pazi, da ne bo 11, pa še razumljivo pa po?asen bodi. To je seveda vprašanje flexiurity. Ampak v redu, to se povsod dogaja.
Moram povedati, da nisem iz nobene inštitucije, ampak zastopam neke reveže, ki so tu spodaj malo napisani. To pozabite, ampak ?e bi hotel kdo kakšno od teh predavanj dobiti, pa dobi na elektronski pošti tole zadevo: tomaz.banovec@siol.net. Kratko seveda, spet malo o globalizaciji, nih?e ni vedel, kaj bomo vse ponavljali, gospod predsednik, tako da bom jaz tudi skrajšal, ampak situacija je tale.
Tale krasna karikatura je Evropa, tudi neka ?udna trgovina, zadaj pa globalna velika trgovina. Ukradel sem jo iz Economista. Je še vedno ceneje kot katera koli .. (nerazlo?no), ker vsaka kotizacija za upokojence je sedaj taka, da jo nobeden no?e pla?ati, ampak o tem bomo še malo kasneje govorili in potem moraš malo ve? brati. Evropska unija ima en problem. Razlike seveda sedaj ho?ejo reševati. Gospa Kajzerjeva pa še kdo je kaj povedal, ampak ona ni rešila problema na konkuren?nih osnovah, ampak je harmonizirala zadeve. Najprej je treba imeti jeklo, potem je treba imeti premog, sedaj bomo pa hrano, pol budgeta za hrano pa vsaka krava in dve mati?ni številki. Jaz sem bil v?asih centralni planer. ?e bi kdo rekel, da ima krava številko, bi me takrat ubili, komunisti. Sedaj imamo pa evropsko.
Problem je seveda tak preprost. Redefinicija delovno aktivnega prebivalstva je potrebna. Mislim, da se je predsedujo?i zarekel, ker bi starost dal nekje na 60 let. Po vseh ra?unih, ki jih jaz predlagam, je to precej jasno, da je zgornja meja 70, kar je sedaj verjetno, tako je gospod Štrous tudi povedal pa še kdo drug, pri Nemcih so pa že izra?unali. Spodnja pa seveda ne more biti 15, ?e ne bomo otroke mu?ili, ampak po vsej verjetnosti po srednji izobrazbi.
Sedaj so pa vse statistike narobe, oprostite, jaz sem tudi za to malo odgovoren, ampak to sem že hotel spremeniti. Problem, da so svetovne statistike svetovne statistike in da je na Kitajskem druga situacija, Evropa bi morala imeti neko drugo situacijo. To je stvar spet malo ukradena iz ene nemške revije in je strahotna razlika med Ameriko, saj potem bom prišel v Evropo. ?e pogledate samo te kolone, primarna, sekundarna, terciarna pa terciarna še boljša, tista master. Pa delež zaposlenih v ZDA, Nem?iji. V Nem?iji so bili presene?eni in jaz mislim, da je gospod Semoli? tudi nekaj o tem govoril, kako je s temi razlikami v pla?ah in so potem to študijo naro?ili, so ugotovili, da ni res, da je treba pove?ati razlike v pla?ah, tako kot pri nas vsi pravijo, da je treba pove?ati razlike v pla?ah. Pravijo, da ne. Amerikanci imajo nižje razlike, ampak zakaj jih imajo. Seveda, ?e imajo za nižjo izobrazbo zaposlenih 45 %, Nemci pa 16. Seveda je tukaj notri tudi 16 milijonov Mehike, ampak jaz mislim, da je treba v?asih o tem tudi govoriti. Naša struktura je seveda blizu nemške in v tem primeru verjetno to tudi velja.
V tem primeru je še en model zelo važen. Ameriške zgodbe so tekmovalne. Tam se ljudje u?ijo, u?ijo, ampak se u?ijo za konkreten problem in tam so certifikati tisti, ki generaciji iz primarne pomagajo do ra?unovodskega izpita. Celo, kakor veste, Lincoln je naredil dopisni te?aj malo prej za pravo. Najprej je bil geodet. Tudi geodeti so strašno ponosni na to. Inženirji bežijo v družboslovce.
To je najnovejša raziskava Statisti?nega urada. Jaz mislim, da je ne bi komentiral, ampak bistveno vprašanje. Spodaj poglejte, kako naša podjetja, ki jih je zelo veliko, dajejo za izobraževanje, vseživljenjsko seveda, to so njihovi delavci in za katere kategorije. 53 % je nekam šlo, ali je bilo izobraženih, od tega seveda mlajši, to je pa procent 48 do 25. leta. To so kadri, to je treba. Torej, tisti do 55. leta so tudi kar v redu, imajo svojih 36 %, ki so nad 55 let. Kot veste, ta 55 je postal slavni mejnik Evrop0ske unije. Sedaj bomo vsi govorili 54 ali pa 55. Upokojenci seveda nimamo ni?, imamo pa regres za šport. Mogo?e ga bomo junija dobili. Sedaj je vprašanje seveda tako. Te stvari je dobro, ?e odprete na spletnih straneh, katerega to analitsko zanima, so izredno u?ene. In je stanje 70.000 pa da povpre?no na delavca kdo? Tudi po panogah se da kaj izra?unati, ampak jaz ne bi sedaj tega povedal. To je zelo naporno ra?unanje, ker zelo dobro vsega ne obvladamo. Mogo?e bo kdo drug.
Kon?na stvar, sem že malo skomentiral pri grafih, struktura vprašalnika je slaba, torej groba, ampak tega nobeden ni naro?il na statistiki. Strašno pomembno bi bilo, da bi vedeli ne samo po panogah, ampak tudi katere generacije so doživele to krasno pomo?. Ampak, v redu, ocenjujem, da je vsebina teh izobraževanj povezana s funkcijo podjetja. Ima pa eno majhno težavo. Podjetij pri nas, zlasti manjših pa srednjih, kar veliko in tam je seveda tudi lastnina tista, ki pravzaprav pomaga, da kakšnega potisneš, zlasti svojega sina ali pa h?erko, v kakšno izobraževanje. Ampak, to statistika ne more š?istiti, ampak pomaga pa na ta na?in, da velika masa, potem se pa to potunka.
Gospa Alenka je govorila o bruto doma?em proizvodu. Jaz vas ne bi ve? mu?il, ampak tole je tista desna stran bruto doma?ega proizvoda. Tukaj se lepše vidi, ampak tudi tam gre. To je tisto, kar delamo v gospodinjstvih, po enih ocenah dela država 18 % dodatnega bruto doma?ega proizvoda, do 25 % seveda brez kriminalne zadeve v mladih gospodinjstvih. Mladih pomeni, dva sta dobra, imata kakšnega otroka in tako dalje, obvladata vse in tako dalje. Nekateri celo v tem plavem proizvajajo nekaj za lastne potrebe, vrt, hrana pa drugo blago, ki ga malo prodajo pa sosedska pomo?. Rde?a zadeva je tista, ki jo tudi dav?no pa druga?e obvladamo in je ?udovito. Ampak je tudi izobraževanje notri. Seveda, izobraževanje je verjetno dvosmerno. Prvo je tisto za dušo. Se pravi, da gremo na tretjo univerzo pa gremo recimo gledati Lorenske gradove pa si nekako ene vrste umetnostni zgodovinar na koncu. Ali pa eno tako, ki je malo bolj za poklic certificirano in tako dalje. Stroški za to se v glavnem vodijo samo na ravni majhnega izdatka v gospodinjstvih.
Sedaj se pa zgodi tista stvar, ko bomo malo starejši, recimo 80 let, se pa nekatere stvari kr?ijo. Jaz to špekuliram, veste, recimo, najprej ne boš delal na vrtu, potem ne boš delal za trg, potem seveda ne boš delal nakupovanje. Ti bo nekdo nekaj prinesel, popravila sem že prej nehal. Potem rabimo prevoz, ker nekako je z avtom nekaj težav in ne vem kaj še vse. Šport je tudi malo problem.
To je bolj izziv, ampak to je vprašanje tisto, mislim, da je gospod Dimovski rekel, bodo?nost je lahko tudi ?rna, ?e se ne bi o kakšnih koš?kih pogovarjali. Meni je jasno, da bo prišlo do tega, da bo seveda kup podjetnikov skrbelo za to populacijo, ki pa vseeno ima nekaj denarja. Ponudbe že naraš?ajo, torej klientov je kolikor ho?ete. Ampak, jaz nisem za to in ?e boste prebrali moj papir, vem, da boste vse prebrali doma, pa te folije bodo vse prebrane pa sedaj vsi pišete ali pa ne, vsaj eni, vam povem, da je en majhen problem v razumevanju te stvari. Imam sicer še ve?jo shemo, ampak sedaj imam pa tako bolj presenetljivo. Sedaj pa tako. Tukaj sem zbil zadeve v dva kosa in danes je bilo že povedano, kaj je sedaj digitalna lo?nica, to se vedno govori. To je tisto, kjer je eden nepismen, eden je pa skoraj debilen. Tisti, ki je funkcionalno nepismen, to smo rekli, da bomo vse odpravili s temi strategijami. Tistih 60 % slabe zadeve. Ampak imamo problem. Tale rjava ?rta sredi je upokojenska lo?nica. Do ponedeljka delate in tista dva rde?a, strahotno smo obremenjeni, veliko delamo in tako dalje, ?isto vse je hudo, res, da sivo spimo, plavo pa imamo prosti ?as. In tudi prosti ?as, smo tam tudi tako pridni, da smo ?isto zgarani. To veste, koliko imamo vrti?karjev in tako dalje. Potem se zgodi pa zgodba o tem, da je tudi ta srednji del v spodnjem paketu, recimo, da postane plav in ta stvar je lahko grozljiva in je zelo dobro vedeti, da bi bilo dobro, da se ta zadeva zgodi malo takole modro-rde?e.
Jaz imam na koncu predlog, da bi recimo zakonodajalec omogo?il, da tem, ki se ravno ne sovražijo, da delav?ek, ki je zapustil to delovno mesto, enkrat na teden lahko pride, ampak ni treba, da ga pla?ajo, da pogleda knjižnico, da se kaj zmenijo, da prenaša modrost in tako dalje, ampak to je seveda predlog. Ta lo?nica je tista, za katero se je treba vseživljenjsko u?iti. Bolj bo mehka, jaz re?em temu prehodnica, bolje bo. Prehodnica veste, je tista krivulja, vsi imate šoferske izpite in veste, ?e bi prišli v ovinek takole, vas ven vrže . (nerazlo?no) in potem greš po?asi v ovinek in nekako kar živimo. Nimamo prehodnic za te šole in to so prehodnice med vrtci, to ne bom ni? govoril. Jaz sem dolgo ?asa na svetu ali pa malo dlje, kot vi, kot povpre?no vi, vam povem, da kup resorjev je naredilo take prehodnice, da se pravzaprav tam na meji podajajo otroke iz ene v drugo šolo ali pa kaj drugega. Ali pa delavce, saj je vseeno, kako se temu re?e. Teh prehodov ni in finska zadeva, kolikor smo slišali, to rešuje.
Indeks prožne delovne zakonodaje. Škoda, da sem jaz to prinesel, ?eprav ni to moje, ampak sem ukradel gospodu Kova?. Gospod Kova? je analiti?ni ekonomist, ki dela tudi za finance, ampak on je pa nekje drugje ukradel. Slovenija je ?isto na desno. Torej, po vseh teh ocenah smo slabi in temeljno vprašanje, da že napoved po reformah požene ljudi v pokoj. Sedaj je hecna zadeva, da smo znižali datume odhajanja v pokoj, smo imeli že 60, za moške pa malo druga?e za ženske, ampak o?itno je, da nismo nekatere stvari rešili.
To je eden od predlogov, vesel sem, da sem ga videl, Ministrstvu za delo, da se bo to zgodilo. Nemci trdijo, da so najbolj dinami?ni v razporejanju delovnega ?asa in nekaj sem videl, jaz ne bi tega ponavljal. Ampak, kaj je zanimivo. Tele plave pa rjave ?rtice, vidite, tista dva koraka, eni so z individualno pogodbo, tisti, ki so tudi v Nem?iji ta boljši. Ta drugi so pa tarifni ali pa tisti, ki v imenu gospoda Semoli?a ali pa z njim štrajkajo in imajo približno take statisti?ne resnice. Odhod pred za?etkom sprejemanja pokojnine je tak in tak, pretvorba in tako dalje, po izstopu. Lahko ima tudi sobotno, ampak bistveno je, da oni imajo ?asovni fond, ki se dobro vodi in ta ?asovni fond se lahko uporablja tudi na koncu ali pa sredi življenja, vmes, celo lahko narediš sobotno leto. Seveda moraš imeti kar veliko ur na leto. Prednost je seveda krasna. Ta denar ostane v podjetju, podjetje ga vrti. Ko ga izpla?ajo z nadurami vred in z obrestmi, šele podjetje takrat pla?a tudi socialne in druge dajatve. Pa ni fin model? Ampak, ?e bi jaz vedel, da me ta model ?aka, bi se za model tudi izobrazil in jaz mislim, da je temeljno vprašanje pri tem izobraževanju nau?iti ljudi misliti na modele. Ali, kako bi rekel, ko se zobe umiješ, jaz ne vem, kako se temu re?e, ampak na vsak na?in, ne u?imo jih katerega koli pisma ali pa ne vem ?esa, železniškega voznega reda, pa boš potem funkcionalno pismen. Ampak, nau?imo nekatere stvari, vklju?no s tem, to je samo šesti steber v Nem?iji. Govorijo še o petih stebrih pa tudi Amerikanci imajo štiri stebre: podjetniški, penzijski, zdravstveni in tako dalje. Evropa daje premalo na to temo. Evropa daje naloge, ne daje celovitosti.
Sedaj sem pa že kon?al. Ali je minutaža v redu? Potem imam še tole zadnjo. Potem pa v redu. Jaz pravim tako, zadnja alineja je važna. Za?nemo s pojasnjevanjem vseh, ne samo izobraževalnih možnosti varnega staranja. Hvala.
MAG. JOŽKO ?UK: Te lahko nekaj vprašam, Tomaž. Jaz sem ugotovil, da pri nas, vsaj dolgoro?no, se je že za?elo. Problem pomanjkanja delovne sile. Ali je to dejavnik po druga?nem odnosu do vklju?evanja predvsem teh intelektualnih storitev pri starejših v neke redne delovne procese? Misliš, da bo ponudba in povpraševanje tudi na tem podro?ju nekaj naredila?
TOMAŽ BANOVEC: Mislim, da je fleksibilnost delovnega ?asa in tega, da moramo to odpraviti. Ne smeš tega delati, ne smejo ti pla?ati kotizacije, ne smejo ti pla?ati dnevnice. Jaz za tole zadevo lahko deset ur delam, ampak imam nagrado na vaši strani. Sedaj bom ?isto poenostavim, zato, ker nisem pla?al vstopnine. Bom pa dobil kavo. In tako dalje. To so grozne stvari, ki se sedaj dogajajo. Saj bo Zupan?i? o tem tudi govoril in jaz mislim, ?e se to ne sprosti, potem se pa? odre?emo toliko ljudem. Pa ni nujno, da vsi zabušavajo, ta moja generacija. Mislim, da je temeljno vprašanje v tem, da so te toge oblike zakonodaje, jaz ne vem, kdo si jih je izmislil, ampak verjetno z neko predpostavko, da ne bomo ogrožali mladih pri delu, da so težke. Ampak isto?asno bi pa sedaj vseeno prišli po tem, ko štiri leta govorim, vseeno sem slišal gospoda Štrovsa, da bo pa sedaj možno do 70. leta iz dveh razlogov, saj veste. ?e se spomnite tiste ?udne sheme, ta ?udna shema je .. (nerazlo?no) iz tistega tedna v ta teden. Namre?, takrat se še nekaj prekucne. Prej si bil proizvajalec bruto doma?ega proizvoda, potem si pa potrošnik v ponedeljek in to je dvojna razlika. Malo je plasti?no, jaz k sre?i sem priu?en ekonomist, tako da nimam kakšne diplome, ampak je izredno važno. ?e družba ne bo tega razumela, potem je škoda izobraževati ljudi, ki bodo pri 60-ih, 65-ih letih intelektualno odšli. Potem je boljše vrtnarstvo. Ste videli, kako je lepo zeleno pa rožice pa tako. Tisti, ki ne more, tako kot je rekla Alenka, pa ne iti.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa gospod Tomaž Banovec. Želim ti še naprej tako svežega duha. Na oder vabim gospoda dr. Sama Zupan?i?a - Aktivno sodelovanje upokojencev v družbenem in gospodarskem razvoju slovenske družbe. Prosim, Samo Zupan?i?.
DR. SAMO ZUPAN?I?: Hvala lepa. Prvo, da se ?isto na kratko predstsavim. Sem starostni upokojenec, preživel vsa tista leta pla?evanja prispevkov in tako naprej in prišel v tisto kategorijo, kjer mi zakonodaja ne dovoljuje ne opravljati dolo?ene storitve ali omejuje opravljati dolo?ene posle ali pa svetovati mlajšim generacijam. To je razlog, zakaj sem se tudi v to zadevo vklju?il.
Kaj je moj namen? Vsekakor meni, da je zelo v redu, da smo pri nas pregledali, prebrali in se seznanili s politi?no deklaracijo in mednarodnim na?rtom ukrepov v zvezi s staranjem in da je naša strategija, ki jo ministrstvo za delo pripravlja, da je v tej smeri. Menim, da je zelo važni del poudarjanja aktivnega sodelovanja starejših v družbi in pa celotno ali recimo celovito izkoriš?anje potenciala in strokovnega znanja oseb vseh starosti.
Ker materiali Evropske skupnosti tudi vklju?ujejo vse te zahteve, mi zadeva sedaj, ko o tem razpravljamo, ni tako zelo problemati?na. V vsakem slu?aju pa menim, da bi bilo dobro poudariti takoj na za?etku: za Evropsko unijo status upokojenca v nasprotju s Slovenijo ne obstoja in upokojenec nima nobenih drugih pravic in obveznosti od drugih državljanov. Mislim, da je bilo to dobro vedeti. Uživa lahko dolo?ene socialne ugodnosti, ne pa sicer omejitve.
Slovenski material menim, da je zelo v redu. Strategija varstva starejših postavlja ustrezna na?ela in ukrepe. Ne bi se podrobneje spuš?al v vse te predloge, ker mislim, da so zelo v redu. Mi je pa ena zadeva, po eni strani pohvaliti avtorje, da upoštevajo sodobna evropska na?ela o aktivnem staranju, po drugi strani pa mi manjka navedba ministrstev, vseh tistih, ki morajo izvesti tudi svoj del naloge. To ni naloga ministrstva za delo, ampak mislim, da je to dale? širša naloga. Lahko bi se spraševali, ali so ustrezni celo tisti podatki, ki jih takole kdaj vidimo v javnosti o primerjavah pokojnin s pla?ami, obremenitev bruto doma?ega proizvoda s pokojninami, pla?evanja dolo?enih davkov, govorim namre? o davku od osebnega prejemka, tisti, ki so malce nad povpre?jem prejemkov penzij.
Kaj pa je s pravicami upokojencev v Sloveniji. Osnovne dolo?a zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in jaz se o teh predvidenih spremembah ne bi želel kaj dosti, ne jih komentirati, ker tudi vseh ne poznam, ampak mislim pa, da je najbolj važno še enkrat poudariti, da brez spremembe pokojninskega zakona diskriminacije upokojencev ne bodo odpravljene. Dolo?ene oblike samostojnega podjetništva so pri nas upokojencem dovoljene. Lahko omogo?ajo izogibanje dolo?enim oviram, ampak to takrat, kadar gre le za velik obseg dela. Popolnoma specifi?no je podro?je samozaposlenih oseb, kjer se tudi pojavijo dolo?eni upokojenci in problemi v zvezi s tem. Ampak, ker je Ustavno sodiš?e v lanskem letu o tem že sprejelo ene sklepe, se bo verjetno zadeva samozaposlenih oseb v dolo?enem doglednem ?asu uredila.
Osnovni namen, kaj sem jaz želel vam mojo problematiko postaviti, da se pojavljajo dolo?ene omejitve, ki mogo?e ve? prizadevajo upokojence kot kakšne druge kategorije oseb. Eno je opravljanje ob?asnih storitev v Slovenijo. Honorarno, ob?asno, strokovno delo je v Sloveniji, lepo priznajmo, nezaželeno in se ga na vse na?ine poskuša spraviti na minimum. Od tega, da se obdav?uje in tako naprej.
Torej, res pa je, da se država nekje za?enja zavedati, da ji te omejitve niso najbolj ustrezne. Pa? izhajajo iz dolo?enega obdobja, ki ne bi želel nobenega kritizirati posebej, ampak jih še o?itno nismo raz?istili ter z njimi raz?istili ter postavili neke druga?ne kriterije. Država je želela nadzorovati intelektualno delo in tega se o?itno še vedno ni rešila. To željo izgleda, kot da jo država še vedno ima.
Slovenija je sprejela dolo?ene obveze, da bo odpravila posamezne omejitve. Tudi že v Marakeškem sporazumu v okviru Svetovne trgovinske organizacije. Tega se ne drži. Je pa zanimiva zadeva druga, da se slovenska zakonodaja poskuša dolo?enih zadev lotiti, da pa ob?asno delo za ve?ino upokojencev sploh ni sposobna spremljati, še manj pa urejevati pa dav?no zajemati. Tu mislim na to, da je velik del tudi upokojencev pa? preusmerjeno v sivo ekonomijo. Veste, da za popravila gospodinjskih aparatov v stanovanju in vrsta zadev, ki bi jih lahko našteli, država ni sposobna, da bi to zajemala, ampak to je dejansko zaslužek posameznih ljudi, tudi upokojencev.
Ampak ravno intelektualne storitve pa prakti?no ni možno izvajati v sivi ekonomiji. Torej, za intelektualce je pa ta meja postavljena dale? ostreje kot za katerekoli druge.
Žele bi pokazati dva konkretna primera omejevanja ob?asnih storitev upokojencem v Sloveniji na podro?ju raziskovanja, podro?ju visokega šolstva. Strategija razvoja Slovenije proklamira olajšanje mobilnosti in tudi delo tujih raziskovalcev. Nikjer še nisem opazil ene besede, da bi se govorilo o doma?ih raziskovalcih. Doma?i raziskovalec je lahko samo tisti, ki je zaposlen na inštitutu ali na samostojnem ali na univerzitetnem. Drugim so vrata raziskovanja zaprta. Ne morejo se prijavljati ne na javne razpise niti v njih sodelovati.
Pri nas imamo nek famozen Pravilnik o postopku in pogojih za vpis posameznikov v register zasebnih raziskovalcev. Izdaja ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost, ki po mojem pravnem znanju sploh ni pristojna za sprejem zakonodaje in tam notri so v 3. ?lenu so navedeni pogoji za vpis v register: Lepo povedano, mora imeti doktorat, mora imeti magisterij in tako naprej. Na konec koncev, ?e nima od nobene od teh stvari, tudi ni? hudega. Naprej je pa 4. ?len tega pravilnika, ki posebej definira, kdo se sme ukvarjati s tem, kdo sme biti. Zasebni raziskovalec na primer ne sme biti upokojenec pa še en kup enih drugih kategorij. To je v popolnem nasprotju z zakonodajo Evropske unije. Upokojenec ne sme imeti statusa raziskovalca. Ima celo težave z vklju?itvijo v komisijo in tako naprej. Te omejitve sigurno niso v skladu s cilji Lizbonske strategije Evropske unije, ne s cilji pospeševanja raziskovalne dejavnosti. Izpade, kot da ima Slovenija raziskovalcev že itak preve?. Izpolnjujejo se pogoji in jim ni potrebno, da mešajo štreno še kakšni drugi, sploh pa kakšni upokojenci. ?e karikiram. Akademik se z raziskovanjem ne sme ukvarjati.
Naslednja zadeva je pa pri visokem šolstvu. Zakon o visokem šolstvu govori sicer, da sme zakon ob dolo?enih pogojih skleniti tudi pogodbo o delu, vendar ne v to?no dolo?enem obsegu in za kakšno obdobje. Pomeni, da zunanji sodelavci na univerzi, kamor spadajo tudi upokojenci, so omejeni s številom ur in to število ur ne omogo?a normalnega izvajanja enega predmeta v enem šolskem letu, onemogo?a pa tudi opravljanje dodatnih aktivnosti npr. projektne naloge, diplome v rednem dodiplomskem študiju in drugo. To vam moram pa priznati v dodiplomskem študiju. V podiplomskem študiju so te meje malce olajšane in te ostre zadeve niso take. Zunanji sodelavec, tudi upokojenec, ne moreš biti ?lan ustrezne katedre na fakulteti, ne moreš biti mentor mladim asistentom ali predavateljem. Ne more dobiti finan?ne pomo?i fakultete pri znanstvenih nastopih, seminarjih in tako naprej. Dodatno je še vrsta drugih omejitev, ki jih ne bi sedaj podrobno podajal.
Obstajajo sicer nekje še zasebni visokošolski u?itelj. Priznam, da kakšrnih koli aktov o teh visokošolskih u?iteljih jaz sploh nisem uspel v naši zakonodaji najti. Mislim, da je ob tem visokem šolstvu zanimivo se malce obrniti nazaj na tisti prvi referat, ki smo ga poslušali. Strategija o življenjskem izobraževanju dovoli izobraževanje, ne pa njegove izrabe.
Iz tega bi jaz želel priti do zaklju?ka. Torej, da je problem aktivnega sodelovanja starejših v družbi v Sloveniji izredno aktualen in da ga je treba tudi razviti pri nas. Seveda pa ne zadeva le zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ampak še vrsto drugih zakonov in v naši specifi?ni slovenski zakonodaji tudi podzakonskih aktov.
Menim, da je treba analizirati ob spremljanju starejših, ne bom uporabil upokojencev, ker smo ugotovili, da je to naš specifi?ni izraz, da je treba ne samo socialne implikacije za pomo? starejšim, ampak tudi videti tisto potiskanje starejših državljanov v kot, namesto, da bi jih zadržali z njihovimi znanji in izkušnjami kot aktivni del populacije.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa gospod Zupan?i?. Hvala tudi za dva primera, ki ste ju obdelali in tudi tukaj primerno prikazali. Grem naprej. Gospod Karel Destovnik - Priporo?ila iz Situacijske analize problematike zaposlovanja starejših v Sloveniji. Dobrodošel.
KARL DESTOVNIK: Pozdravljeni. Moram prvo povedati, kaj je tudi moj namen predstavitve teh priporo?il. Zanesljivo, da je želja avtorjev tega, da bi se slišalo, ko se pripravljajo strateški dokumenti ali pa ko se o njih vodi razprava.
Naro?nik te raziskave, ki je bila narejena lani poleti, je bil Zavod za zaposlovanje. Izvajalci pa tri organizacije, ki imamo vsi ve? desetletne izkušnje s ?loveškimi viri, posebej seveda z ranljivimi skupinami. Nekateri posebej tudi s presežnimi delavci. Vi pa vsi veste, da v skupini presežnih delavcev, vsaj v zadnjem desetletju, so prevladovali starejši delavci. Seveda moram tudi povedati, kaj smo mi v situacijski analizi opredelili kot starejšega delavca, ki je bil predmet raziskave. Starejši delavec je bil tisti, ki je star 50 let, ?eprav seveda imamo zelo razli?ne opredelitve tega, tudi v zakonodaji. Vemo, kdaj se za?ne in tako naprej.
Sama analiza je verjetno eden redkejših ali pa prvih sistemati?nejših pristopov k obravnavi problematike starejših delavcev v Sloveniji. Seveda , namen je bil pa zagotoviti ustrezno podlago za na?rtovanje zaposlovanja starejših in seveda tudi oblikovanja ustreznih ukrepov. Tako je seveda Zavod za zaposlovanje postavil kot izhodiš?e. Sama analiza povzema v bistvu stališ?a klju?nih akterjev in njihove vloge pri problematiki zaposlovanja. Kot klju?ne akterje smo seveda v analizi na eni strani upoštevali in so sodelovali delodajalci in sindikati, na drugi strani pa izvajalci ukrepov, sodelavci zavoda in pa koncesionarji ali agencije za zaposlovanje in skladi dela.
Sama analiza odkriva glavne težave in ovire pri zaposlovanju starejših in pa seveda opisuje glavne potenciale in izzive na podro?ju zaposlovanja starejših. V enem delu je seveda tudi bila podlaga za kampanjo, ki je bila danes omenjena, da naj bi se seveda pripravljala. V sami analizi je vrsta vsebin ali pa poglavij. Najpomembnejše je, da smo seveda v analizi preko obdelave pisnih virov seveda obdelovali starejše kot populacijo in zna?ilnosti delovanja trga v Sloveniji, zakonodajo, zlasti ta del je izredno obširen. Jaz ga danes ne bom izpostavljal, ker je bil v enem delu omenjen, ampak tu je seveda dejstvo, da ne samo, da je zakon o pokojninski in invalidski zakonodaji tisti, o katerem je vredno govoriti, da bi lahko prispeval k aktivnejšemu staranju, ampak da je seveda potrebno tudi nekatere druge zakone popraviti, dopolniti. Nenazadnje to, kar je bila diskusija pred menoj, seveda ni podlaga v ZPIZ-ovem zakonu, ampak podlaga je v zakonu o delovnih razmerjih, kjer seveda naš unikum opredelitve delovnega mesta, iz katerega seveda potem izhajajo vse druge omejitve. Mi smo ta del izredno pozorno, tudi pri pokojninski zakonodaji, primerjali z evropskimi rešitvami in seveda nedvomno bo potrebno dvigniti starostno stopnjo in druge fleksibilne oblike, ?e bomo seveda želeli na tem podro?ju kaj premakniti.
Povzete so tudi vse strateške usmeritve, ?eprav so seveda nekatere lani bile kot izhodiš?a, letos so bolj operativne. Pomembno je pa to, kar je posebej izpostavljeno: stališ?a in izkušnje delodajalcev glede zaposlovanja starejših in pa seveda zaposlenih na zavodu in pa seveda koncesionarjev glede zaposlovanja starejših.
Jaz bom skušal tudi predstaviti na kratko . (nerazlo?no) analizo o tem in pa seveda, moj namen je danes nekatera priporo?ila, ki seveda govorijo o tem, kako pravzaprav bi morali nekatere stvari izpostavljati enotno v družbi. Nekatere bistvene ugotovitve, ker so vsi akterji seveda odgovarjali na podobno strukturo vprašanj, razen pri nekaterih, je seveda bilo možno stališ?e primerjati in tu seveda bom nekatere skupne ugotovitve izpostavil. Recimo, vprašanje je bilo, kakšna je kadrovska politika do starejših delavcev v vašem podjetju. Tu so seveda primarno odgovarjali delodajalci. Seveda, ve?ina jih pravi, da nimajo izdelane posebne kadrovske politike do starejših, samo z nekaterimi ukrepi se skuša olajševati delo starejšim. Prav tako jih skuša ve?ina opravljati svoje delo do upokojitve. Gre pa seveda za eno specifiko, ki jo je seveda analiza pokazala, da vendar prihaja do pred?asnega, kadar gre za kombinacijo dokupa in pa seveda odpravnine, ko je šlo seveda za razreševanje na mehek na?in in presežkov in seveda zaradi poslovnih razlogov.
Predlog, ki je nekako nastal znotraj teh ugotovitev, je da bi bila nujna seveda za rešitev štiriurnega delovnega ?asa v kombinaciji štiriurnega prejemanja nadomestila. To bi omogo?alo rešitve, vse tisto, kar je bilo že danes re?eno, tega prenosa znanja in izkušenj starejših na mlajše generacije. Še eno zanimivo vprašanje. Kako ocenjujete razmere za delo, ki jih vaše podjetje nudi starejšim delavcem? Dejstvo je, ve?ina pravi, da imajo enake razmere za delo kot ostali, le v nekaterih je recimo je v zvezi, kadar gre za težka fizi?na dela, je vprašanje vibracij, sevanja, hrupa in podobno. Dejstvo pa je, da je analiza zopet pokazala, da so razmere za delovno podro?je, kjer bi bilo možno postoriti ?im ve?, seveda za zaposlovanje in ohranjevanje dela starejših. Od ergonomskih ukrepov in to, kar je seveda posebej v nekaterih primerih bilo izpostavljeno, da se seveda naj bi zmanjšalo fizi?ne in hitrostne obremenitve na delovnem mestu, uporaba bolj prožnih oblik dela in podobno.
Dejstvo je, da smo lani že predlagali ta model, o katerem smo danes slišali, da v vladnih dokumentih že nastaja, in sicer, da bi seveda model podjetje prijazno do starejših delavcev ali pa starejšim prijazno podjetje, to je seveda o?itno, tako kot je bilo danes re?eno, osvojeno in jaz mislim, da bo zanesljivo prispevalo k druga?nemu ozaveš?anju. Stališ?a delodajalcev do starejših. Vsi akterji, ki so bili v analizi, pravijo, da gre seveda delodajalcem samo za dobi?ek in da seveda premalo poznajo prednosti starejših, kar je seveda po eni strani logi?no in da zaradi predsodkov odklanjajo starejše iskalce, na drugi strani pa, da ukrepi aktivne politike zaposlovanja premalo stimulirajo zaposlovanje. Prav nepoznavanje prednosti s strani delodajalcev do starejših in pa predsodki gredo pravzaprav z roko v roki. To je tisto, kar pravzaprav po naši raziskavi poraja stereotipe in predsodke in to seveda tudi blokira po poznavanju starejših. Dejstvo je, da se seveda na ve? na?inom lahko borimo. Tu so seveda trije omenjeni.
Kakšna so bila stališ?a do starejših iskalcev zaposlitve? Dejstvo je, da je na prvem mestu mnenje, da starejši ne izkoriš?ajo dovolj možnosti za prekvalifikacijo in pridobivanje novega znanja. Ravno strokovno znanje in pripravljenost za u?enje pa sta eni izmed najve?jih pomanjkljivosti starejše generacije, ki se skuša vrniti na trg dela. Govorimo seveda o brezposelnih in to je seveda velik problem.
Tu bi svojo vlogo moral odigrati, glede na ugotovitve ali pa odpravljati koncept vseživljenjskega u?enja. Na drugem mestu je šele trditev glede pomanjkanja delovnih mest, primernih za starejše, na tretjem pa seveda, da je stereotip, da brezposelne osebe razmišljajo predvsem o upokojitvi. Moram priznati, z nekaterimi tu sede?imi se seveda poznam, jaz sem se pred desetimi leti za?el posebej ukvarjati s presežnimi delavci in to seveda v ljubljanskem Litostroju, kjer je bil seveda takrat eden najve?jih dogodkov, kako pravzaprav prestrukturirati Litostroj in kaj po?eti s presežnimi delavci. V strukturi presežnih delavcev so bili delavci nad 40 do 50 let in to je prevladovalo kot ve?ina. Mi, ki smo prišli kot strokovni delavci z željo, da jim pomagamo, smo ravno to vseskozi poslušali, ob tem, da jih je bilo ve?ina mlajših od mene, ki sem jim to razlagal. To je seveda naša stvarnost še vedno. Preprosto, ta stereotip je tako mo?an, da je upokojitev edini cilj, o katerem bo treba seveda še kaj re?i.
Predsodki delodajalcev do starejših. Dejstvo je, da po mnenju ve?ine akterjev je seveda problem motivacija za u?enje in seveda ta poudarek je izjemno pomemben, ko želimo karkoli spremeniti. Na drugem mestu pa je seveda nezadovoljiva prilagodljivost starejših na spremembe v podjetju. Sicer so spremembe stalnica, ampak je seveda v tej skupini to resen problem.
Na tretjem mestu pa je predsodek, da imajo seveda neustrezno izobrazbo, kar je pa seveda tudi res in je to dejstvo. Predsodek pa ostane, ko delodajalci menijo, da tu ni možno ni? narediti. Raziskave sicer kažejo, da sposobnosti za u?enje pri starejši generaciji ne upadejo in tudi mi smo v tej analizi, cel kup teh podatkov postregli in bi bilo seveda to potrebno vseskozi imeti v obziru.
Naslednje vprašanje - pomembnost ovir pri zaposlovanju starejših. Zdi se mi seveda, da je le potrebno re?i tisto, kar vsi nekako vemo, da je najvišje rangirana ovira z visokim soglasjem vseh teh vklju?enih v analizo, da dajejo delodajalci prednost izboru mlajšim. Nato je pa seveda možno samo s spreminjanjem negativnih stališ? delodajalcev in pa seveda z uvajanjem seniorske politike v podjetja.
Na drugem mestu je, zanimivo, vendarle analiza je izredno opozorila na pomanjkljivo ra?unalniško pismenost starejših. Še vedno, kljub vsemu, kar smo že po?eli in spodbujali, je to res in resen problem ostaja. Na tretjem mestu je pa seveda tako imenovana zaš?ita delavcev, ki pa seveda po eni strani pravzaprav postaja ovira za zaposlovanje, na drugi strani pa seveda eni omogo?ajo ohranjevanje zaposlovanja, ampak tu smo že lani opozorili, da tako kot pri tako imenovanem zaposlovanju invalidov, kjer je seveda absolutna zapora za prepoved prenehanja odpustitve invalida v bistvu zavirala novo zaposlovanje invalidov in za uvedbo kvotnega sistema. Zato mislim, da je tudi ministrstvo v tem smislu seveda kvotni sistem kot model nastavila. Se je pa situacija spremenila. Se pravi, absolutna prevelika zaš?ita starejših delavcev ne bo prispevala k temu, da se bo tukaj spremenilo.
Lastnosti starejših. Dejstvo je seveda, da je izkušnja prva, rangirana najvišje. Preudarnost, umirjenost, lojalnost, zanesljivost, odgovornost. Na tem, jaz upam, da se bo gradila tudi promocija zaposlovanja starejših, ker je seveda to tisto, kar velja kot prepri?anje v našem slovenskem okolju.
Ukrepi za zaposlovanje. Mi smo jih seveda skozi analizo ugotovili, da je na prvi stopnji seveda problem ozaveš?anja vseh akterjev trga dela, ne samo delodajalcev, tudi politike, tudi seveda medijev, tudi vseh ostalih akterjev, ki seveda prispevajo k temu ali bi lahko prispevali k temu, da bi se situacija spremenila, zlasti pa, da bi bila bolj ugodna družbena klima, ki bi bila bolj naklonjena zaposlovanju starejših.
Na drugem mestu je seveda samo ozaveš?enje in usposabljanje delodajalcev za zaposlovanje starejših in na tretjem pa seveda intenzivno motiviranje, informiranje, izobraževanje, usposabljanje starejših, tako tistih, ki so iskalci zaposlitve, kot tistih, ki so zaposleni.
Svotna analiza v nadaljevanju seveda govori o prednostih. Jaz moram re?i, da verjetno ne bom mogel podrobno se tega lotiti, bo pa seveda, tako kot je bilo prej re?eno, to itak dostopno tudi vama. Dejstvo je, da pri poro?ilih, to sem skušal, ker je seveda težko v tako kratkem ?asu seveda vse poudarke tako strniti, da bi seveda ostalo vendarle nekaj v zavesti o tem današnjem posvetu. Ampak dejstvo je, da je analiza ugotovila, da bi bil potreben nekakšen družbeno politi?ni konsenz, pot k utemeljenim, usklajenim dolgoro?nim aktivnostim za zaposlovanje starejših in bolj na?rtovanje zaposlenosti starejših. To pa ni strategija, ampak to je resolucija. To je nekaj podobnega, kot smo sprejeli za bolj zdravo športno življenje. To je Vlada sprejela, ne vem, ?e ve?ina vas pozna, ampak v tem smislu je to podlaga, ki bi bila s konsenzom seveda podlaga za nekakšno strategijo aktivnega staranja, kjer pa bi bil seveda dokument, ki bi pravzaprav prispeval k reintegraciji ali pa integraciji starejših na trg dela in bi bil seveda sestavni del nacionalnega akcijskega programa zaposlovanja in programa aktivne politike zaposlovanja. Tu pa seveda moram re?i, da se pridružujem vsem tistim, tudi mi smo opozorili, to ni stvar samo ministrstva za delo. To je stvar vsaj štirih ministrskih resorjev. Se pravi, danes je bil posebej omenjen tudi zdravje. Dejstvo je, da je Ministrstvo za zdravje eden tistih, Ministrstvo za šolstvo drugo. Dejstvo je, da brez tega aktivnega sodelovanja strategija ne bo prepri?ljiva in seveda tudi ne bo uporabna.
Poudarek je bil danes tudi re?en, so seveda ukrepi proti diskriminaciji. Vrsto ukrepov bo potrebno usmeriti to, da nevtralizira negativno mnenje o starejših delavcih. Prav tako seveda promocijska kampanja, ki bi morala biti usmerjena na vse klju?ne akterje, tako kot tu piše, od samih delodajalcev, samih starejših brezposelnih do seveda politike, medijev in seveda razli?nih strokovnih javnosti do splošne javnosti.
Posebej se mi zdi, da je potrebno izpostaviti v takšnem dokumentu vprašanje izobraževanja. Izobraževanje je tisto, o katerem smo danes, ker je tudi v samem naslovu, je potrebno vedeti, da za dvig znanja in usposobljenosti starejših je potrebno nekatere programe izdelati. Mi smo v analizi ugotovili, da je potrebno izdelati, še to moram re?i, posebej smo tudi pripravili osnutek enega programa, kajti naro?nik te raziskave kot je bil zavod, ki ga je seveda zanimalo, kaj skozi to analizo, kako priti pravzaprav do primernih vsebin za svetovalce na zavodu, ki se ukvarjajo seveda z brezposelnimi, ki so starejši. Tu je seveda cel kup predlogov bilo danih, ampak zanimivo je, da najbolj kvalitetni predlogi so ravno vklju?eni v raziskavo s strani zavoda sami prispevali. Treba je seveda tudi izdelati programe informiranja, motiviranja, prilagojene seveda starejšim, oblikovati cel model specializiranih centrov za nekakšne u?ne delavnice za starejše in seveda ta misel okoli izobraževanja, ra?unalniško opismenjevanje starejših mora biti stalen proces. Ne more se nehati, celo intenzivirati bi ga bilo potrebno.
?e zaklju?im, kar se ti?e tudi podjetij, tudi na to priporo?ilo, o katerem sem delno že prej omenjal ga, treba je seveda se zavedati, da bi podjetje moralo imeti svoje programe razvoja ?loveških virov, v kar bi seveda tudi vklju?evala ukrepe za zaposlovanje starejših. Posebej skozi model ali pa certifikat seniorske politike zaposlovanje je to možno dose?i. O ohranjevanju zdravja in delovne zmožnosti je pa seveda že bilo re?eno.
Naj zaklju?im z naslednjim. Posebej smo pa seveda v lanski analizi ugotovili, da je seveda treba v Sloveniji spodbuditi vrsto novih raziskav, ki bodo prispevale, da bomo lahko stereotipe spreminjali, da se bo situacija spremenila. Zlasti seveda gre za v podjetjih raziskave o ogroženosti delovnih mest starejših v panogah podjetij, za tehnološke spremembe, spolno izobrazbeno starostno strukturo delavcev, raziskave delovnih mest, primernih za starejše. Jedro problema v zaposlovanju starejših je v razpoložljivih delovnih mestih, primernih zanje. Na drugi strani pa je treba seveda tudi spodbuditi raziskave pri samih starejših, analizo dejanskega potenciala starejših brezposelnih oseb, njihov zdravstveni status, kapital znanja, motivacijski indeks.. Naše družbeno poznavanje o tem je žal premajhno. Hvala.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa Karlu Destovniku. Ker nismo prejeli tega, boš dostavil lahko? Imam še dva referenta in k razpravi sta se tudi dva prijavila. Kdor želi potem pose?i v razpravo, prosim, da odda prijavo. Jaz bom skušal okoli 13. ure posvet zaklju?iti.
Na oder vabim gospo dr. Matejo Kožuh. Predstavila bo pravice starejših do izobraževanja iz vidika kakovosti življenja. Lepo pozdravljeni in dobrodošli.
DR. MATEJA KOŽUH: Dober dan želim. Izjemno sem vesela, da ste povabili na ta posvet tudi predstavnike tistih, ki jih pravzaprav ni. Ker sem danes samo dr. Dimovskega slišala, da je treba zastaviti strategijo aktivnega staranja celovito in vklju?iti tudi tisto slabo tretjino slovenske populacije, ki je ni. To so tisti, o katerih se govori samo ne o njih, ampak o njihovih pokojninah in kako zasegajo državni prora?un.
Danes sem pisala en projekt o neenakostih, zato bom še bolj provokativna, kot sem ponavadi. Nekdo me je prijazno povabil in mi napisal tudi naslov, ki sem se ga jaz ustrašila. Namre?, ko za?nemo starejši ali pa tisti, ki nas ni, nevidni, bom rekla, ali pa tisti, ki rabimo strategijo za varstvo, ki rabimo varstvo, ko mi omenjamo pravice, seveda vi mlajši dobite ošpice. Zato menim, da moramo tudi mi starejši se izobraževati, kar bom še kasneje pokazala, in nehati govoriti o naših pravicah, pa? pa za?eti govoriti o tem, da so nekatere spremembe v gledanju na tiste, ki rabijo varstvo, nujno potrebno, da ne bo prišlo do tega, kot je omenil gospod Dimovski, do vojne generacij, kar se bo nedvomno zgodilo, ?e bomo v Sloveniji nadaljevali trende, kamor kažejo danes.
Jaz sem postavila naslednji naslov, ta mi je bolj vše?: potrebe po izobraževanju; pa nisem ?isto prepri?ana, starejših, tudi starejših bom rekla, ampak kasneje bom pokazala teze, da najbrž potrebujejo mlajši ravno z vidika pogleda na staranje in procese okoli staranja, rabijo mlajši ve? izobrazbe kot mi. Iz vidika kakovosti življenja v Sloveniji. Starejši v Sloveniji se ?utimo zapostavljeni. Jaz bi rekla, da pravzaprav vsak dan bolj, predvsem pri ocenjevanju starosti. Povzela sem dva izraza iz strategije varstva starejših, vladnega dokumenta, ki je nastal lani. O?itno je nekdo uporabil neke analize iz Evrope, ampak ?isto vse iz Evrope pa tudi ne smemo posneti. V tem dokumentu govori o staranju kot o slepi pegi zahodne kulture, da doživljamo starostno praznoto življenja. Jaz trdim, da v Sloveniji še nikoli ni bilo tako aktivne populacije tistih, ki rabijo varstvo, to se pravi upokojenih in starejših, kot je sedaj popolnoma normalno. Bolj zdravi vstopamo v tako imenovano tretje življenjsko obdobje in imamo višji standard kot prejšnje generacije, zato morajo strokovnjaki, ki pišejo namesto nas strategije in nam jih dajo za ocenjevati en teden ?asa, morajo malo prisluhniti tudi populaciji, za katero pišejo. Zelo bom vesela, ?e bo en posvet narejen tako, kot mislim, da bi morali tudi nastajati vsi ti dokumenti, da prvo povabimo populacijo, katere se vsi nastajajo?i dokumenti ti?ejo, da pove, kaj pri?akuje, kaj manjka, kaj želi in potem na to odgovorijo vladni strokovnjaki, mi imamo pa tele rešitve, kaj pa pravite na take rešitve. Tako bi morali v Sloveniji nastajati vsi strateški dokumenti in zakoni.
Rada bi samo to pokazal kot ilustracijo. V našem projektu starejši za višjo kakovost življenja doma smo ve? kot 10.000 starejših povprašali, ali se po?utijo osamljeni in to so vsi tisti, ki živijo doma. Tretjina jih živi samih. Torej, samo 11 % starejših od 69 let je izjavilo, da so pogosto osamljeni in ve? kot 50 % niso osamljeni nikoli. Trdim, da je ta populacija, o kateri se pogovarjamo samo z višino pokojnin, izjemno aktivna. Še nekaj trdim, da ne vem zakaj, ne samo Slovenija, tudi Evropa, zatiska o?i pred dejansko ekonomsko participacijo upokojene generacije. Jaz upam, da bomo slej ko prej dobili kakšen denar iz Evrope, da bomo lahko starejši strokovnjaki izra?unali, koliko danes, ko nas pravzaprav mlajše generacije odrivajo in no?ejo naših nasvetov, no?ejo naših znanj in izkušenj, o ?emer so moji kolegi že govorili, koliko danes participiramo h kvaliteti življenja v Sloveniji, k ekonomskem razvoju Slovenije.
K temu bi rada še to dodala, ker sem pozabila napisati, ne samo slovenski, tudi evropski izraz govori o upokojenih kot o neaktivni populaciji. Že sam izraz je diskriminatoren do starejše populacije in tukaj bomo morali nekaj narediti, predvsem pa seveda to, kar sem že prej rekla, da bomo starejši sami, ker pa? mlajših to ne zanima, izra?unali, kakšen je dejanski ekonomski doprinos nas h kvaliteti življenja v Sloveniji. Moja h?i je danes vsa nesre?na, ker sem jaz tukaj. Njen otrok je zbolel. Ona je novinarka. Jaz bi morala biti deset ur z otrokom. Torej, to je, ?e ra?unam, da dobi snažilka 1.500, ?e mi daste 1.500 dinarjev, je to 15.000 starih SIT, je delo moje h?ere ve? vredno, ?e jaz njej pomagam otroka nadzorovati takrat, ko je otrok bolan.
Starejši se ?utimo zapostavljeni pri informiranju. Neverjetno je, ravnokar sem danes zjutraj rekla mojemu prijateju: ti, ki ne znaš interneta, ?ez tri leta ne boš mogel ni?esar ve? urejati, ker vsi uradi nam dajejo vedno ve? informacij preko interneta. Angelca je zadnji? pripovedovala, kako je bilo na ob?ini: veste, tale obrazec pa dobite na internetu. Vi ste omenjal, da populacija med 50 in 60 ni izobražena. Kje smo šele mi? ?e bomo hoteli starejši kolikor toliko zmanjšati luknjo med nami in mlajšimi generacijami, bomo morali tudi s pomo?jo mlajših generacij pa tudi s finan?no pomo?jo, ker seveda nimamo ra?unalnikov, premostiti to luknjo in se nau?iti uporabo interneta. Obveš?anje preko interneta. Ko kaj sprašujem, pravijo, ja, poglejte na to internetno stran. Da ne govorim o tem, da sorazmerno malo starejših bere ?asopise. Jaz nisem dala podatke, pa jih imam. Zelo veliko jih pa posluša radio in televizijo. Zadnje ?ase se soo?amo s tem, da radijske in televizijske postaje po vrsti ukinjajo oddaje za starejše. Ne to, da mi imamo pravico ali pa moramo. ?e ho?emo, da bomo gradili eno medgeneracijsko sožitje, moramo ?im ve? govoriti o teh medijih, ki jih poslušajo mladi in stari, o tem, kakšna je pravzaprav vloga starejših v slovenski družbi in kaj pri?akujemo in kako doživljamo starejši slovensko družbo. Da ne govorim o tem, kar me vedno znova jezi, kako vlada tega ne zna popraviti pa tudi zato, ker ne zna uporabiti znanja in izkušenj starejših, da nam da za dokumente, ki imajo 50 strani teden dni ?asa za pripombe. Mi imamo najboljšo mrežo v Sloveniji. Zveza upokojencev Slovenije ima najboljšo mrežo v Sloveniji. V vsaki vasi ima svojega zastopnika. Ker nimamo ra?unalnikov, traja pa? en mesec, da do tistih ljudi, ki jih zanima, pride informacija. Tako je in to bi morala vsaka vlada upoštevati. Da ne govorim o tem, da pametna vlada, ko dela dokumente, ki se ti?ejo neke ciljne populacije, zlasti pa populacije starejših, ki ima ogromno akumuliranega znanja in izkušenj, da jih povabi takrat, ko nekdo odlo?i, da bo treba dokument narediti, da jih povabi in re?e: gospe in gospodje, vi imate veliko izkušenj. Napišite, kaj vi mislite, da bi moralo biti v tej strategiji, ki naj ne bo strategija varstva starejših, ker varstvo rabi samo 4 % starejših, 10 % pa še dodatno pomo?, tako recimo, da mu kdo kaj iz trgovine prinese. Napišite dokument, potem se bomo pa skupaj usedli pa bomo mi, ki smo strokovnjaki in moramo paziti, koliko prora?una vi lahko porabite, oklestili vse vaše želje v neko obliko, da boste zadovoljni mi in vi.
Gremo naprej. ?utimo se zapostavljene pri odlo?anju o našem življenju. Jaz trdim, da so stroke uzurpirale starost, da nam na vse mogo?e na?ine pripovedujejo, kako naj živimo, kako naj se obnašamo, kaj naj razpravljamo na naših sestankih medgeneracijskih skupin. Jaz prihajam iz stroke, ki je to vedno po?ela in mi je izjemno žal. Sem zdravnica in trdim, da zdravniki oziroma zdravstveni delavci nikoli niso vprašali bolnike, kaj bi oni radi, ampak smo vedno samo diktirali to, kar smo mi mislili, da rabijo in mi je zelo žal, da socialne stroke to isto delajo kot delamo pa? starejše stroke.
Sveti ustanov so prakti?no brez uporabnikov. Polovica klini?nega centra so starejši pacienti. Vsi zdravstveni domovi, vse bolnice, vsi domovi za starejše bi morali kar krepko število starejših, ki pomagajo pri odlo?itvah, ki jih povedo, kaj starejši pri?akujejo in kaj starejšim ni vše?. Po vrsti smo starejši dejansko odstranjevani, tudi iz tako pomembnih inštitucij kot je recimo zavod za pokojninsko zavarovanje. Da ne govorim o moji bole?ini ali pa neprestanemu dogovoru z gospodom Dominkušem, da v Ministrstvu za delo starejši nismo pripuš?eni kot vodje ve?letnih projektov, zato ker smo upokojeni, pa ?etudi smo mnogo bolj izobraženi ali pa izobraženi pa tudi izkušeni kot naši mlajši kolegi.
O upokojenih znanstvenikih je pa gospod Zupan?i? že povedal. Starejši se po?utimo zapostavljeni pri zanemarjanju problema nasilja nad starejšimi. Najbrž bo o tem Angelca kaj ve? povedala. Zakonodaja, ki se pripravlja o prepre?evanju nasilja starejših ne pozna. Delovna telesa, ki jih imajo v vladi, o nasilju starejših ne poznajo. Mednarodne konference gredo mimo brez nas. Ravnokar je bila ena, ki se mi je zdela izjemno zanimiva o ekonomski participaciji starejših v Berlinu. ?e bom jaz kdaj ministrica, najbrž ne bom nikoli, ampak ?e bom, bom pri takih konferencah poklicala predstavnike velikih organizacij in rekla: poslušajte, tri mesta imam za vas, pridite z menoj skupaj, bomo ve? odnesli kakor mi sami, ki vaših problemov pravzaprav ne poznamo. Gospa Findajzen (?) je v?eraj povedala, da je naša ministrica obljubila, da bo drugo leto konferenca o sožitju generacij in nasilju nad starejšimi. Jaz mo?no upam in ker je gospod Dominkuš tukaj, bo naprej prenesel, da bodo nas, ki smo pravzaprav odprli vprašanje nasilja nad starejšimi, pritegnili zraven k izvedbi te konference.
Starejši v Sloveniji se ?utimo zapostavljeni pri aktivnostih za medgeneracijsko sožitje. To je prav neverjetno. Nekje v strategiji sem zasledila, da nas bodo strokovnjaki starejše u?ili o tem, kaj je medgeneracijsko sožitje. Ja, kdo vrabca v družini pa skrbi za medgeneracijsko sožitje. Že 200.000 let, kdo skrbi? Starejši, jasno, ki držijo družino skupaj, ko mama, o?e umreta, ta družina razpade. Se pravi, da bi se morali mladi strokovnjaki od nas u?iti, kaj je medgeneracijsko sožitje. Še nekaj povem. Ker trdijo, da razpada medgeneracijsko sožitje v Sloveniji. Jaz trdim, da še nikoli ni bilo tako dobro kot sedaj. Ker v?asih so bile generacije med seboj ekonomsko odvisne mnogo bolj kot sedaj. Stari so morali pomagati otrokom zato, da so otroci vra?ali njim, ko so obnemogli. Danes imamo starejši pokojnine, imamo svoja stanovanja, nam ne bi bilo treba toliko dajati mlajšim generacijam, pa dajemo v ve?ini primerov prostovoljno. Mi smo vprašali te naše starejše od 69 let, koliko participirajo z delom, denarjem in s stanovanjem pri življenju mlajših. Ve? kot 50 % starejših od 69 let participira z delom še vedno, z denarjem in stanovanjem za boljšo kvaliteto življenja svojih otrok, vnukov in sosedov. Jaz bi res rada, da se skupaj usedemo pa pogledamo, koliko je tega medgeneracijskega sožitja v Sloveniji pa da ne sledimo slepo zahodnim kulturam, ki so le imele 50 let druga?en razvoj kot mi.
Starejši se ?utimo zapostavljeni pri ocenjevanju našega preteklega dela. To sem pa morala povedati. Jaz sem sicer otrok vojne, ampak tako se mi smilijo tisti, ki so se borili proti okupatorji, kakorkoli temu re?emo, je bila borba proti okupatorji, danes pa je tisto njihovo trpljenje ni? vredno. Jaz mislim, da moramo ta trend zaustaviti. Zgodovina je zgodovina in konec. Ne moremo se delati ali pa pretvarjati zgodovino 50 let nazaj. Moja generacija in generacija pred nami, mi smo ustvarjali socialno državo v Sloveniji. Sam ni prišla leta 1990, ko je prišlo do demokrati?ne spremembe. Da je Slovenija preživela razpad Jugoslavije, so zaslužne generacije gospodarstvenikov 20 let nazaj, ki so pravo?asno za?ele prodirati v svet. Tega danes, kot da ne priznavajo. Ti, ki danes vodijo Slovenijo, tega ne priznavajo in to ni prav. Ne zavedajo se tega, da se tudi oni bližajo starosti in jaz moram re?i, da sem si od otroških let zapomnila rusko zgodbo o leseni skledi. Najbrž jo poznate. Kar bodo sedanje generacije managerjev naredile starim, se bo to njim trikrat vrnilo, predvsem zaradi tega, ker bo starih toliko in bodo lahko nazaj vra?ali.
Znanstveni dosežki so bili takrat ravno tako, kar nekaj znanstvenikov smo imeli, ki so bili mednarodno priznani. Skrb za zdravje prebivalstva je bila na izjemno visoki ravni. Umrljivost dojen?kov je bila bistveno manjša kot je bil naš življenjski standard, da ne govorim o materialni umrljivosti, ki nam, odkar smo šli v demokracijo, raste pa nobenega ni? ne skrbi.
Koga bi torej izobraževati o fenomenu staranja? Jaz mislim, da predvsem vse, da bi marsikaj morali povedati mlajšim o tem, kaj jih ?aka, ko se bodo postarali. Jasno pa je, da starejši potrebujemo izobraževanje. Pa ne samo to, kar delajo na univerzi za tretje življenjsko obdobje. To je nedvomno izjemno dobro, zato, ker pomaga ljudem obdržati zdravje in to je spet ekonomska kategorija. ?e so dlje ?asa zdravi, gredo pozneje v zdravstveni sistem. Pa? pa rabo izobraževanja na uporabi sodobnih informacijskih poti in tukaj pri?akujemo pomo? države, ker dejansko ne zberemo skupaj toliko sredstev, da bi lahko vse naše starejše izobrazili pri uporabi ra?unalnika. Rabimo izobraževanje pri osveš?anju o naših pravicah in tudi o dolžnostih. Nekako se je razpaslo v Sloveniji, da vse generacije razmišljajo samo o tem, kaj ima kdo pravico. Vsaka generacija ima tudi dolo?ene dolžnosti pa tudi mi starejših. Informacijo o na?rtovanih aktivnostih na?rtovalcev razvoja na državni in lokalni ravni. Teh informacij je premalo. Obstojajo v tistih medijih, ki jim starejši ne morejo slediti. Informacijo o problemih, pravicah in dolžnostih starejših v drugih državah, zelo pomembne informacije. V?asih tudi pretiravamo pa mislimo, da se nam slabo godi, pa je treba pogledati drugam, kako se pa godi starejšim v drugih deželah.
Rada bi res vas mlajše opozorila, da je zelo težko, tako kot otroci rabijo poseben pedagoški prijem, da razumejo to, kar jim skušamo dopovedati, tako rabimo tudi starejši poseben pedagoški prijem in zelo težko je v?asih poslušati mlade managerje, ki pridejo pa nam solijo pamet, kako je treba delati o tistih stvareh, ki smo jih mi po?eli in ki smo jih po?eli dobro.
Torej, starejši smo usposobljeni in izkušeni izobraževalci in vse generacije bi nas morale bistveno ve? uporabljati. Na koncu sem rekla, ra?unajte na nas. Mi smo tukaj. Ne da se nas kar pobiti. Morali bomo nekako razviti medsebojno sožitje. Smo najštevil?nejša organizirana skupina prebivalstva. Smo najbolj disciplinirani volivci. Smo dobri kupci storitev in blaga. S tem v zvezi bi rada še nekaj rekla, kar sem prej pozabila. Nikakor ne zastopim, da ekonomisti nikoli ne govorite o tem, da pravzaprav je doba, ko smo svoje prihranke zakopavali v zemljo, že zdavnaj minila. Mi to, kar s pokojnino dobimo, se vrne v družbo s pla?ami mladih ljudi. Se vrnem s pla?ami v turizmu, ?e ho?ete. Nikakor mi ne gre v ra?un, da se tako pogovarjamo ves ?as o tem, kako zajedamo državni prora?un s pokojninami, ko vendar ?isto vse vrnemo. ?e ne vrnemo otrokom direktno, vrnemo pa državi takrat, ko rabimo pomo?.
Imamo tudi veliko znanj in izkušenj, tudi v lobiranju, ?eprav je sedaj malo druga?e pa se tudi zelo hitro u?imo, kako se lobira v moderni demokraciji. Torej, želimo sožitje generacij in ne vojno med generacijami. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Dr. Mateja Kožuh, mislim, da se lahko zahvalim tudi za demonstracijo radoživosti, ali ne. Hvala lepa.
Žiberna. Ona bo govorila o pravicah starejših do informiranosti in obveš?enosti o kvaliteti življenja. Prosim.
ANGELCA ŽIBERNA: Podpiram vse razpravljavce, ki ste govorili pred menoj in upam, da bi bilo to gradivo zelo pomembno, da ga predstavimo tudi našim vladnim ustanovam, tudi vladi. Namre?, letos je leto enakih možnosti. Veliko smo slišali o neenakih možnostih, tako da prosim, da bi se to poslalo temu odboru, ki obstoja pri Ministrstvu za delo in tudi v tem odboru nas ni zraven.
Današnji ?as res predstavlja zelo zanimivo podro?je življenja in mislim, da imamo tudi mi pravico, da se vklju?ujemo polnopravno kot aktivni državljani in da smo tudi bolj informirani in tudi bolj seznanjeni o naših pravicah in dolžnostih in prav letos smo tudi izdali knjigo pri Zvezi upokojencev o teh vprašanjih, tako da smo kar veliko prispevali k osveš?anju naših starejših ljudi.
V naši družbi so ?lovekove pravice in temeljne svoboš?ine opredeljene v ustavi in mnogih zakonih. Toda, ?e ljudstvo ne pozna teh na?el in vsebin so tudi ti zapisani zakoni in v njih napisane besede mrtve.
Starejši spadamo v skupino državljanov, ki so najmanj informirani o svojih pravicah in dolžnostih, kar onemogo?a tudi uresni?evanje nekaterih naših osnovnih življenjskih potreb. Ker smo neinformirani, neosveš?eni, socialno izklju?eni, podrejeni, ne moremo izraziti svojega dostojanstva in tako celo dopuš?amo, da se nad nami izvaja nasilje, zloraba, diskriminacija, kar vodi še tudi v osamljenost, izoliranost in tudi bolezenska stanja. Nasilje pa vemo, da je najbolj groba kršitev ?lovekovih pravic..
Na katerih pa smo najbolj ogroženi oziroma najmanj tudi obravnavani? To smo že slišali, vendar bi morala naglasiti, da naše po?utje in zdravje starejših je v mnogo?em odvisno tudi od prijazne države. Nesprejemljivo je in celo žaljivo, ko v javnem in medijskem govoru pogosto poslušamo politike in ekonomiste, ?eš kako veliko trošimo in obremenjujemo državni prora?un. To je za nas bole?e. Vemo, da je starejša generacija še danes aktivna in potrebna mladih v državi. Slišali smo že nekaj podatkov. 54 % naših babic in dedkov varuje naše otroke, naše vnuke in kar 57 % naših starejših pa je izrazilo, da nudijo tudi materialno pomo? mladim, zlasti kadar so nezaposleni oziroma brezposelni. S takimi sovražnimi ocenami, kot jih dajejo nekateri naši politiki oziroma ekonomisti, slabo vplivajo na medgeneracijsko sožitje. Ali ne bi morda ti ekonomisti tudi napravili neko oceno naše participacije k ekonomskemu in družbenemu razvoju države.
Danes domnevajo tudi, kot smo že slišali mnogokrat danes, da se znanje in izkušnje upokojenih strokovnjakov ne upošteva, ne raziskovanje na drugih podro?ij, celo na podro?ju, ko vodimo programe za starejše ljudi, smo starejši strokovnjaki nezaželeni in tudi s tega vidika imamo najmanj sredstev iz državnih skladov oziroma prora?una oziroma na razpise, ker pa? starejši lahko delamo zastonj ali pa sploh naše delo ni vredno kakšnega financiranja.
Zakaj govorim o tem? V naši organizaciji Zvezi upokojencev sodeluje 270.000 ljudi. Zato smatramo, da bi bili pomembni tudi pri vklju?evanju v razne skupine in projekte, da sodelujemo, ker poznamo življenjske razmere ljudi in ko smo danes poslušali o teh strategijah, ki so pri šolstvu, pri socialnem ministrstvu, ampak nikjer nas zraven ni, ki bi lahko sodelovali. Slišali smo, šele potem pet dni imamo pravico do razprave.
Tudi gospod Jelenc je govoril tukaj, ne poznamo strategije tega njihovega dokumenta, in nismo bili vklju?eni, zato prosim, da bi se lahko tudi predstavil ta dokument naši organizaciji.
Zaskrbljujo?e pa je stanje tudi na podro?ju informacijske tehnologije, ki je starejšim nedosegljiva bodisi iz ekonomskih in drugih razlogov. Nekje smo slišali, komaj 10 % starejših ljudi obvlada internet. Ko gremo v razne urade in to, kar smo tudi že slišali, nam kažejo internetno stran in pomislimo, ali lahko dovoljujemo tudi v prihodnje eno ?etrtino slovenskih ljudi, prebivalstva, da je izklju?enih zaradi tega, ker je nam tehnologija informativna nedosegljiva.
Še posebej pa smo prikrajšani za zdravstvene storitve. Med nami je mnogo bolnikov, tudi invalidov, kajti podaljšana starost tudi proizvaja neko bolezen. Na domu smo zlasti prizadeti, ker ne dosegamo zdravstvenih storitev, na primer fizioterapije, zdravstvene nege. Vse bolj se omejujejo pravice oziroma možnosti patronažnih storitev, negovalnih oddelkov, vse dražja so zdravila. Najbolj pa trpi naša generacija v bodo?e, ?e bo privatizacija zdravstva nastopila.
Domska oskrba še ni dosegljiva starejšim ljudem. Nad 10.000 ljudi v Sloveniii je na ?akajo?ih listah. Samo v Ljubljani 4.700. Zasebnost kot neko? proklamirana pravica starejših ni uresni?ljiva, saj se gradijo domovi z ve? posteljami, le redki so, kjer je lahko enoposteljna soba. Tudi pri pravici do volilne pravice starejših, ki živijo v domovih, ni uresni?ljiva. Namre?, še vedno je ?lovek zaznamovan kot stalno bivališ?e, recimo nekje, kjerkoli je bil rojen ali je živel, in ko je v domu, je pa? izklju?en iz tega sistema. Morda mu kakšen dom še ponudi neko skupno voliš?e, vendar pa malo je takih, ki so tega deležni.
V programih stanovanjske gradnje smo tudi veliko že povedati o prejšnjih ?asih, da bi bilo nujno, da se v stanovanjskih naseljih gradijo tudi manjša stanovanja za starejše. Tako bi ohranili celovitost medgeneracijskega življenja v naravni soseski, ne pa tako, kot je danes, da se gradijo varovana stanovanja, domovi, kot geto centri, nekje izven mesta, tako je tudi v Ljubljani, namesto da bi se gradili skupaj s stanovanji za mlade ljudi. Tako bi najbolje ohranili naše sožitje in ne bi bilo potrebno graditi in vlagati sredstev v gradnjo raznih medgeneracijskih centrov.
Širi se nasilje nad starejšimi, to smo tudi že slišali. Omejuje se svoboš?ina osebnega odlo?anja. Potrebovali bi boljšo zakonodajo. O tem smo že tudi veliko dali predlogov, toda na žalost smo komaj letos s pomo?jo tudi varuhinje uspeli dose?i, da nas je razumela, da spadamo v zakon o prepre?evanju nasilja v družini, tudi starejši, ne samo otroci in žene.
Predlagamo, da bi Državni svet kot najbolj demokrati?no organ v naši domovini ve?krat o takih vprašanjih razpravljal ali vsaj enkrat letno o celostni podobi starejših ljudi in da bi vplival na ?imprejšnjo ureditev zakonodajnih predpisov s tega podro?ja, predvsem pa tudi nas seveda angažiral, da se tudi ve? vklju?ujemo v razna taka vprašanja. Vplivati je treba tudi na medije. Namre?, ukinejo naj se programi, vemo pa, da je ta medij najbolj v hiši doma in zato bi veliko, tudi izobraževanje, prenesli na stare ljudi prav preko takih medijev. Moramo vplivati, da se ti programi bolj sigurno nekje tudi vklju?ujemo. Tudi nov delovni ?as, danes je dan družine, ali smo zadovoljni s takim delovnim ?asom. Ali lahko družine, najbolj zaposlene žene so v Sloveniji, najve? je zaposlenih, lahko uresni?ijo potrebo otrok in tudi starejših ljudi, saj so one poleg svojih poklicev pogostokrat negovalke. Tudi o tem bo treba, da povedemo razpravo.
Da bi pa lahko bolj tvorno sodelovali in uresni?evali razne projekte, bi želela, da bi se pobuda iz Evropske unije prenesla tudi v našo državo. Namre?, ustanavljati bi morali tudi neodvisne svete za vprašanja starejših. Mi smo menda edina država, ki nimamo nobenega pravega neodvisnega organa za vprašanje starejših. Imeli smo pobudo, da se ustanovi urad, tako kot ga ima mladina, invalidi in drugi, nam ni bilo dano. Ustanovili smo s pomo?jo ministrstva oddelek za starejše pri ministrstvu za delo. Tega je bivši minister tudi ukinil.
Skratka, predlagam, da se o tem vprašanju vsi, ki ste nekje soodgovorni za to, le poskusi, da se ustanovi neodvisni organ za vprašanja starejših, ki bi tudi v raznih strokovnih vprašanjih lahko s pomo?jo tudi naših strokovnjakov uspešno deloval in prav tako smo že za?eli, v Ljubljani že imamo tak svet, za vprašanja starejših v ob?inah, da bi neposredno lahko pozdravili svetnike in druge vladne organizacije in še nazadnje, da bi ve? morali storiti tudi za to vprašanje sodelovanja med nevladnimi organizacijami in vladnimi, kajti to sodelovanje je še vedno zelo šibko in neproduktivno dostikrat. Hvala lepa vam za vse prispevke. Mi jih bomo pridno izkoristili tudi v naši dejavnosti s starejšimi. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Gospa Angelca Žiberna, prav lepa hvala za vse pobude, ki jih bomo preu?ili in skušali vklju?iti potem v ustrezne dokumente. Imam še dve prijavi k razpravi. Prva je dr. Dušana Findeisen, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje.
DR. DUŠANA FINDEISEN: Lep pozdrav vsem skupaj. Z nekaterimi se ne poznam, zato bi se rada predstavila. Sem Dušana Findeisen. Sem predsednica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. To je pravzaprav Univerza v Ljubljani, ki je spodbudila razvoj izobraževanja starejših odraslih leta 1984 v takratni federativni Jugoslaviji. Danes pa imamo v Sloveniji 35 univerz za tretje življenjsko obdobje. To je mo?na mreža, pravzaprav naša najmo?nejša mreža v izobraževanju odraslih. Ta mreža ima seveda okrog 21.000 študentov, približno 2.000 mentorjev, veliko število prostovoljcev. Ukvarja se pa z najrazli?nejšimi temami in ena od tem se seveda nanaša tudi na temo današnjega posveta. Mislim, da je dr. Kožuh pripovedovala o tem, da pravzaprav so univerze za tretje življenjsko obdobje pomembne za osebnostno rast. To drži, ampak že ve? let se ukvarjamo tudi s preu?evanjem izobraževanja starejših delavcev, delodajalcev, svetovalcev, starejših in programi za zviševanje zaposljivosti so pomembni programi univerze za tretje življenjsko obdobje, za zaposljivost starejših gre seveda. Pa tudi programi za izobraževanje starejših za organizirano profesionalno prostovoljno delo v javnih ustanovah. Jaz lahko navedem mogo?e samo dva primera, ki te?eta sedaj skupaj s seveda javno kampanjo, to je izobraževanje kulturnih mediatorjev za delo v slovenskih muzejih. Izobražujemo mediatorje in izobražujemo tudi muzeje same zato, da lahko sprejmejo starejše prostovoljce. Izobraževanje za pripovednike, ki so že za?eli delati v razli?nih organizacijah. Delali bodo v šolah, v vrtcih seveda, v nevladnih organizacijah, delali bodo tudi v slovenskem narodnem muzeju.
Skratka, naš namen je izobraževati ljudi za osebnostno rast, seveda, potem za pove?anje zaposljivosti in pa za prostovoljno sodelovanje pri družbenem in ekonomskem razvoju. Mi smo danes govorili o dejavni starosti, nismo se pravzaprav ni? vrnili k temu, kaj pravzaprav ta koncept dejavne starosti zares je. Mi govorimo o politiki dejavne starosti, je pa to zelo star koncept iz leta 1956. Uvedli so ga v Združenih državah. Kasneje so govorili o uspešni starosti pa potem o proizvodni starosti in sedaj imamo politiko starosti in staranja, ki se nanaša na dejavno starost. Mogo?e eno samo opozorilo. Danes so predhodniki na?eli to vprašanje na ve? na?inov. Ampak samo eno opozorilo. Dejavna starost je celosten koncept. Mi ne moremo govoriti, ko govorimo o dejavni starosti, samo o zadrževanju starejših ljudi na trgu dela ali o ponovnem vklju?evanju starejših ljudi na trg dela. Ne moremo o tem govoriti lo?eno od ravnovesja in dobrega po?utja. Mi potrebujemo pravzaprav eno celo vrsto ukrepov, ker vemo, da se upokojitvena starost viša. ?e ne bomo imeli dobro pripravljenih spremljevalnih ukrepov, bodo starejši ljudje kon?ali med nezaposlenimi, med ljudmi, ki bodo uživalci socialne pomo?i ali pa kot dolgotrajno bolni. Mi potrebujemo te celostne ukrepe in jaz bi še enkrat rada poudarila, kako je pravzaprav ta celostnost na podro?ju dejavne starosti pomembna. Potem pa mogo?e tudi kot povzetek marsikaterih pripomb, ki smo jih slišali pri predhodnih govornikih. Za božjo voljo, razmišljajmo o dejavni starosti skupaj z ljudmi in pa s starejšimi strokovnjaki, ki to podro?je poznajo oziroma poznamo. Jaz sama še ne sodim med upokojene strokovnjake, ampak vendarle na nek na?in to že ?utim. Povezava med civilno družbo in povezava med državnim sektorjem. Povezana tudi z zasebnim sektorjem. To se pravi, ta trikotnik je pomemben zato, da sprejmemo in udejanimo pomembne ukrepe na podro?ju dejavne starosti. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa dr. Findeisenova tudi za ta pojem, ki ste ga danes tako lepo obrazložili - dejavno staranje. Mislim, da je to ena dodana vrednost k temu. Hvala lepa.
K razpravi se je prijavila tudi mag. Marija Drofenik, naša prejšnja generalna sekretarka Državnega sveta. Dobrodošli. Prosim.
MAG. MARIJA DROFENIK: Pozdravljeni. Nastopam v imenu enega izmed centrov vseživljenjskega centra v Sloveniji. To je center vseživljenjskega u?enja osrednje slovenske regije. Imenuje se INTI, v katerem sodeluje 15 izobraževalnih, kulturnih organizacij, podjetja in se tudi širi naprej. Namenjen je celotni slovenski populaciji, seveda pa tudi brezposelnim, starejšim, torej vsem posebnim skupinam, tudi gluhim, tako da se ne samo preko interneta, komuniciramo tudi neposredno. Tukaj sem vam pripravila en prikaz, eno demonstracijo našega predloga kariernega na?rta po 50. letu, ki smo ga izvedli v Društvu univerze za tretje življenjsko obdobje v Sevnici letos januarja.
Ko govorimo o karieri, me ljudje vprašajo oziroma re?ejo, ne glede na starost, mene kariera ne zanima. Pravzaprav, kako si lahko to dovolimo, da nas kariera ne zanima. Zlasti pa ljudi kariera, menijo, da jih kariera ne zanima po 50. letu.
Poglejmo, kako je to lahko druga?e. O starosti 50 let imamo danes druga?en pogled od predhodnih generacij. Smo bolj aktivni, bolj zahtevni, imamo daljše obdobje življenjskega pri?akovanja pred seboj. Današnji 50-letniki smo bolj fizi?no sposobni, bolje izobraženi, imamo ve? finan?nih sredstev na razpolago kot predhodne generacije. Torej, poglejmo, kaj je rekel znani kirurg pri vprašanju glede zdravja. Kako priti do tega, da so ljudje bolj zdravi? Odgovori: v izobraževanju. Kako biti bolj zdrav? Zakaj torej izobraženi živimo dlje in smo bolj zdravi. Ohranjamo delovanje možganov in ostajamo produktivni ?lani družbe, ne glede na starost. Ustvarjamo koristne stvari za druge tudi v starosti. Zdravimo posamezniki se ljube?e staramo in ohranjamo zdravo kognitivno funkcijo. Smo ustvarjalni, pišemo knjige, pomagamo u?iti druge, lahko smo mentorji mladim podjetnikom s svojimi izkušnjami. Torej, ljudje bomo v Sloveniji v prihodnje delali ve? in dlje ter se upokojevali pozneje kot danes in v bližnji preteklosti. Hkrati se bosta družba in gospodarstvo navadila zaposlovati bistveno ve? starejših ljudi. Seveda pa je tukaj pomembno, da starejši skrbimo sami za svojo zaposljivost, za izobraževanje, za seznanjanje z najnovejšimi tehni?nimi in tehnološkimi dosežki. Ko prekora?imo 50 let, se nekateri po?utimo kot da nikamor ne pripadamo in da se ne bomo nikoli ve? izkazali niti sami sebi niti drugim. Mnogi med nami pa tudi najdemo sebe, ko smo pripravljeni narediti korak navzdol ali stran, da bi lahko naredili korak k ve?ji kakovostni življenja. Torej, ljudje med 40. in 50. letom odkrijemo, kdo pravzaprav smo in kakšna je naša misija v življenju. ?e nismo o tem prej razmišljali, je pri 50-ih pravi ?as, da ponovno ovrednotimo svoje cilje. Kaj želimo delati do konca svojega življenja?
Preden se odlo?imo za odhod v pokoj in smo še na delovnem mestu in ko uživamo pri svojem delu, to se vidi, da uživamo. V podjetju prepoznajo veselje do dela in bolj bodo pogrešali tistega, ki rad dela kot tistega, ki ne uživa v svojem delu in samo ?aka, da se mu izte?ejo urice do odhoda v penzijo. Pri 50-ih je ?as, ko ?lovek uglasi svojo kariero, tako kot bi uglaševal violino, naostril svoja orodja, da lahko znova tekmuje na trgu dela. Stabilnost, predanost in lojalnost povzro?ijo, da so starejši zaposlenci bolj zaželeni na današnjem trgu dela.
Torej, kaj storiti po 50. letu? Pogoj, da lahko tekmujemo na trgu dela, da se želimo u?iti, da pridobivamo vedno nova znanja s podro?ja managementa, komunikacije in organizacije ter da sledimo treningom in delavnicam na lastne stroške ter vzdrževati, nagrajevati ra?unalniška znanja. Torej, preizkusimo lastna znanja. Ali sedanji položaj v službi zahteva specifi?na znanja, ki so uporabna samo za to delo. Nadgradimo svoje kvalifikacije z dodatno stopnjo izobrazbe. Sedaj nam je na razpolago tudi elektronsko u?enje. U?imo se lahko od doma. To u?enje je cenejše, enostavnejše in nam je na razpolago. Pravi izziv je, da si privoš?imo še eno akademsko stopnjo. Torej, nadaljujemo tudi s seminarji, z delavnicami in samostojnim elektronskim u?enjem. Eno izmed osnovnih pravil je, ?e smo obiskovali zadnji seminar pred desetimi leti, smo pred tem, da bomo izpadli iz konkurence. Torej, starejši kandidati za delo vemo, da je pogosto klju? do uspeha prilagoditev ustreznemu delovnemu okolju, v katerem smo vstopili. Smo bolj fleksibilni od drugih glede delovnega ?asa, delovnih pravic in pri?akovanj.
Torej, kako doživljamo svojo kariero. Posebne vrste motivacijsko sredstvo, ki ?loveka sili v ustrezne aktivnosti, je tudi doživljanje kariere. Ni tako pomembno, kako doživljamo svojo preteklo kariero, vendar pomembno je, kako doživljamo prihodnjo, ne glede na starost, tako kot ste danes rekli. Tudi pri 70-ih je še ?as, da razmišljamo o naši karieri. Karieri na katerem podro?ju, je pa stvar naše osebne odlo?itve. Torej, ko izdelamo osebni karierni na?rt, ko želimo izdelati svoj karierni na?rt, je prav, da spoznamo naše osebne lastnosti, naše izkušnje, naša opravila, ki jih poznamo, znanja, treninge, veš?ine, cilje in filozofijo svojo. Torej, karierni na?rt se tako sestoji iz osebnega profila, iz razvoja kariernih ciljev, iz raziskave možnosti za lastno kariero. Ugotovimo lastne kompetence in izdelamo karierni na?rt ter ga seveda potem tudi predstavimo.
Jaz bi se vam tukaj sedaj zahvalila za vaše poslušanje. Še z eno sliko bi popestrila. Jaz vidim vas in bodo?e generacije, da si bomo lahko privoš?ili ugodje uporabe ra?unalništva. Hvala lepa.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa Marija Drofenik, tudi za zadnjo sliko. Na oder vabim še zadnjega k razpravi, Ivana Erzeti?a. Prihaja iz DESUS-a, MO Nova Gorica. Potem bom pa dal besedo za zaklju?ek še Marti Turk. Prišla je s svojo skupino. Žal moramo zaklju?iti, ampak potem Marta pa še tebe prosim za par besed. Prosim, gospod Erzeti?.
IVAN ERZETI?: Lep pozdrav iz son?ne Primorske. ?akal sem do konca, da sem vse slišal in sem nekaj prezrl oziroma nekaj so govorniki prezrli, kar je zelo bistveno. Dejansko se življenjska doba podaljšuje. Obremenjen je s tem tudi pokojninski fond. Število nezaposlenih se zmanjšuje. Sedaj pa, kako iz tega problema iziti. Podaljševati delovno dobo za tiste starejše, ki imajo zmanjšano možnost dela oziroma niso konkuren?ni. Imajo manjše reflekse, slabše vidijo, slabše slišijo in ne moremo konkurirati mlajšim. Na drugi strani pa so brezposelni mlajši in tudi pomanjkanje delovnih mest za dolo?ene delovne profile. To lahko vidimo v ?asopisju. Ponavadi ob ponedeljkih imamo cel seznam delovnim mest, za katere pa nimamo ljudi.
V ?em je problem? Jaz sem že pred leti z gospodom Gabrom se udaril, ko smo ustvarjali program za šolstvo in šolstvo je družboslovno usmerjeno. Kar poglejte, koliko se jih vpiše na gimnazije, na ekonomske in management in jezike, tako da imamo ogromno jezikoslovcev in filozofov, za katere seveda ne vemo, kam jih zaposliti. Ko se ho?ejo zaposliti, filozofov ne rabijo in zato ostane doma. Ti pa so na grbi nam starejšim. Živijo kot ve?ni šolarji lahko ali pa brezdelneži, Hotel mama, kjer dobi vse, kjer se mu kuha, pere in se mu tudi finan?no kaj iz žepnine da. Tem pa, ki nimajo finan?ne baze, se ne morejo poro?iti in nam otroci napišejo, ali si izra?unal, da se ne izpla?a imeti otrok. Prav danes je dan družine in bi bilo dobro o tem razmišljati. Zakaj ni rojstev? Prav zaradi tega, ker ni finan?ne baze. Otrokom se pravzaprav ne godi slabo, ker imajo ugodnosti. Njim smo dali vse. Stanovanje smo dali, štipendijo pa? dobijo iz našega fonda in tako, da se jim sploh slabo ne godi. ?e primerjamo, takrat smo se menili, kot šolnik lahko povem, da je slovenš?ine preko 20-krat ve? kot tehnike in angleš?ine 12-krat ve? kot tehnike. Mi pa želimo imeti dolo?ene profile, kot so recimo kovinar, strojni inženir in podobno. Posledica tega pa je udor tuje tehnologije, ki prihaja iz tujine. Tako imamo v Meblu, ?e smo hoteli kaj dobiti materiala v Meblu, sem moral pa? v italijanš?ini napisati prošnjo, ker lastnik ne zna besede slovenske. Tudi v .. (nerazlo?no) lastnik ne zna besede slovensko. Je Nemec. V Revozu so Francozi. Njim ni treba se u?iti tujih jezikov, ker imajo svojo tehnologijo. Zato je prvi pogoj, tako kot je nekdo od predgovornikov rekel, da se morajo uskladiti ministrstva in pogruntati, kaj je potrebno, da se bo mlada generacija zaposlila, najbolj pa sprememba šolstva. Delodajalci pa so neizprosni. Oni ne bodo, ?e ima delavec že 55 let ali pa 50 let ali pa 48, ga ne bo zaposlil, ker ni toliko ve? zmožen, produktiven. Nose?nice ne bo zaposlil, to vemo, ker se mu ne izpla?a. ?e bo napravil pogodbo, bo le-ta za dolo?en ?as. Mi starejši, zaradi tega, ker smo danes tukaj, pa smo gradili tovarne, smo gradili infrastrukturo, smo gradili stanovanja. Sedaj je ?as, da kon?no za?nemo razmišljati o takem življenju, ki ga zaslužimo. S tem še ni re?eno, da ?e nehamo z delom na delovnem mestu, da ne bomo delali. Seveda, za svojo dušo, kot je že nekdo rekel, in sicer to, kar nas veseli.
Še posebej pa strokovnjake, ki so zelo potrebni za podjetja, take je pa treba zadržati kot svetovalce. To je potrebno. Mi starejši imamo izkušnje. ?e bi še enkrat bili mladi, bi to?no vedeli, kako je prav in zato naše izkušnje moramo posredovati, kot je že bilo re?eno danes in še za svojo rekreacijo je potrebno poskrbeti. Starejši bomo zaš?iteni takrat, kadar bodo mlajši zaposleni, kadar bodo mlajši na svojih finan?nih nogah, takrat bo tudi ve? rojstev in takrat bo tudi standard višji. Hvala lepa za poslušanje.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala tudi vam za povedane misli. Na oder vabim še Marto Turk. Žal, Marta, ni ?asa za prezentacijo. Zato sem tudi avditorij obvestil. Prosim za tvojo intervencijo.
MARTA TURK: Hvala kolega ?uk. Jaz sem res dolžna tudi v imenu cele svoje mednarodne skupine, ki se vam je sedaj pridružila, eno globoko opravi?ilo za tole zamudo, zato tudi seveda prezentacije ne bomo naredili. Naj pa samo to povem, da so z nami iz Škotske, pravzaprav iz Halenda (?) in Alenca (?), ljudje, ki bodo vsaj v kasnejši diskusiji lahko dali še kakšne druge mednarodne razsežnosti današnjih diskusij. To, da nas je sedaj popoldan toliko malo, pravzaprav pomeni, da se vsi skupaj v Sloveniji še ne zavedamo tega velikega problema, ki stoji pred nami in ki se vidi skozi demografske številke, ki ste jih gotovo danes tako ali druga?e že enkrat obravnavali in še velikokrat jih bomo. Moja tema je bila samo vklju?itev oziroma predstavitev nekaterih vidikov skozi družinsko aktivnost in pa ženske. Kot veste, vsaj tisti, ki me poznate, se že vrsto let ukvarjam z ekonomskim položajem žensk in ženskim podjetništvom. Ne bom vam jemala besed, samo na kratko bi rekla to.
Nih?e na svetu si ne more ve? privoš?iti, da bi zanemarjal ve? kot polovico populacije, intelekta, znanja in sposobnosti, ki jo skrivamo ženske v sebi. Ne re?em, da pri nas v Sloveniji vsega tega vendarle nimamo zagotovljena s formalnega vidika, vendar pa iz dejanskega ne. Pa tudi me same ženske, ker to je bila moja tema, smo tiste, ki se moramo tega bolj zavedati in nekaj ve? postoriti, tudi zaradi tega, ker imamo družine. Tam zunaj vas ?aka eno gradivo v zvezi z mentorstvom za mlade podjetnice. Tukaj je gradivo, v katerem predstavljamo vse delujo?e EQUAL projekte v Sloveniji in ?e bo le možno in ?e bomo le zmogli, bomo verjetno na mednarodnem podro?ju z mednarodno izmenjavo lahko poiskali nekatere rešitve, do katerih so drugi že prišli, mi pa morda še ne, ker se dolo?enih stvari ne zavedamo.
?isto na koncu pod ?rto pa komentar v zvezi z rabo slovenš?ine. Imamo celo zakon o zaš?iti slovenš?ine, pa ga premalokrat in premalo ponosno uporabljamo. Res najlepša hvala, da ste se udeležili tega posveta v Državnem svetu. Državni svet se že ves ?as trudi, predvsem zato, da bi opozoril na tisto, kar je v naši družbi najbolj pomembno. Skupna socialna odgovornost za našo skupno prihodnost. Hvala lepa za besedo.
MAG. JOŽKO ?UK: Hvala lepa Marta. Torej, kolegice in kolegi, prispeli smo na konec. Želim povedati, da sem zadovoljen z zbranimi današnjimi informacijami. Rad bi se zahvalil vsem referentom in pa vsem razpravljavcem. Strokovne službe bodo gradiva preu?ile, ga uskladile in tudi na podlagi tega predlagale dolo?en predlog ukrepov, ki se bo zrcalil potem v ustrezni zakonodaji. Danes je tudi bil dan predlog, ampak to je sestavni del tudi našega razmišljanja. To ni zaklju?ena tema. Državni svet smatra to temo, tudi v okviru evropskega združenja parlamentov, da je tako pomembna, da bo kontinuirano spremljal to zadevo. Vabim vas že sedaj tudi na naslednje dogodke, ki bodo pokrivali to temo.
Jaz bi se rad na zaklju?ku zahvalil tudi Mariji Lon?arjevi in pa kolegicam, ki so mi pomagale pripraviti to sre?anje danes in res iskrena hvala vsem tistim, ki ste kreativno in ustvarjalno sodelovali na današnjem sre?anju. Hvala lepa. Zaklju?ujem posvet.
