Nagovor predsednika Kav?i?a na strokovnem posvetu ob 20. obletnici akcije SEVER

Posvet ob 20. obletnici akcije SEVER
Slavnostni govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 26. 9. 2009

Spoštovani udeleženci današnjega strokovnega posveta, visoki gostje, cenjeni referentje, še posebej pa naj v dvorani Državnega sveta prav lepo pozdravim prisotne veterane slovenske samostojnosti!

V teh dneh, ko se spominjamo dejanj generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo in razmišljamo o trenutkih in obdobjih, ko se je bistrila slovenska nacionalna zavest in državotvorna misel, upravi?eno zadobi izjemno mesto tudi akcija Sever. V veliko ?ast si štejemo v Državnem svetu, da bomo o tej akciji spregovorili v drugem domu slovenskega parlamentarnega sistema. ?eprav gre k sre?i za popolnoma druga?ne okoliš?ine, pa vidimo v akciji Sever tudi zelo ostro, u?inkovito, odgovorno in tvegano obliko veta na Miloševi?ev poskus prevzemanja oblasti v Sloveniji. Šlo za neke vrste odložilni veto, ki je predstavljal uveljavitev že izvedenih parlamentarnih dejanj in podlago za vrsto kasnejših korakov do slovenske osamosvojitve. Šlo je za ustvarjalno upornost ustvarjalcev akcije Sever in pogum pri uveljavljanju stališ?a, da oblast nima vedno in v vsem prav!

Po kritikah kulta osebnosti Tita, skupnih šolskih jeder, vloge armade itd., so zvezne oblasti od leta 1986 ocenjevale, da v Sloveniji poteka protirevolucija. Ker je skladno z zahtevami po politi?ni demokraciji med Slovenci dozorevalo tudi prepri?anje, da prihaja pravi zgodovinski trenutek za uresni?itev tiso?letne ideje slovenske državnosti, je jugoslovanska politika obtožila Slovence še separatizma.

Pred dvajsetimi leti se je le nekaj korakov od stavbe slovenskega parlamenta, hiše demokracije, v kateri se pravkar nahajamo, napovedoval dogodek velikih politi?nih razsežnosti, dogodek ki bi prav lahko vodil v izredne razmere in odkrit vojaški spopad z neslutenimi posledicami. Za prvega decembra 1989 napovedanim "mitingom resnice" v organizaciji Odbora za vrnitev Srbov in ?rnogorcev na Kosovo in Metohijo, se je skrival scenarij, znan iz serije srbskih mitingov, ki so pod budnim o?esom Slobodana Miloševi?a že razširili "resnico" velikosrbskega centralizma od Kosova do Vojvodine. Zaradi enotnosti slovenske politi?ne elite in vsega slovenskega ljudstva ter izredni profesionalnosti takratne milice, je ideja poslednjega "velikega mitinga" na tleh nekdanje Jugoslavije propadla. Jasneje se je zarisala mehkega prehoda v demokracijo.

Spomladi leta 1988 je prišlo do aretacije ter nato do procesa proti ?etverici - posledica je bil revolt velikanske ve?ine Slovencev. Ustanovljen je bil odbor za varstvo ?lovekovih pravic, ki je združeval ve? kot tiso? razli?nih organizacij in ?ez sto tiso? posameznikov. Maja 1989 je bila na Kongresnem trgu slavnostno in z domoljubjem prežeto prebrana Majniška deklaracija, ki je postala temeljni program demokrati?ne opozicije. Istega leta je bil ustanovljen Zbor za Ustavo, ki je pripravil vrsto predlogov za spremembo naše takratne republiške ustave. Spremembe, ki jih je 27. septembra 1989 sprejela skupš?ina Republike Slovenije, so uveljavile "trajno, celovito in neodtujljivo pravico slovenskega naroda do samoodlo?be", pravico, da lahko izredne razmere v Sloveniji razglasi le slovenska skupš?ina, drugi ustavni amandmaji pa so omogo?ali prehod iz enopartijskega sistema v ve?strankarsko demokracijo in iz socialisti?nega v tržno gospodarstvo ter zmanjšali nekatere pristojnosti federacije v Sloveniji. S tem je slovenska politika jasno pokazala, da ho?emo, da imamo voljo, in da si bomo sami oblikovali svojo prihodnost. V zavesti velike ve?ine Slovencev je leta 1989 dokon?no dozorela jasna odlo?itev o nujnosti sprememb. A takratno politi?no vodstvo se je zavedalo izjemno napetih okoliš?in vklju?no z dejstvom, da bo uresni?evanje politi?nih odlo?itev morda treba podpreti tudi z orožjem.

Prvi preizkus destabilizacije razmer v Sloveniji je sledil že decembra 1989 z napovedanim "mitingom resnice" ali tako imenovano "jogurtno revolucijo". Slovenijo se je s tem želelo zaplesti v krvavo obra?unavanje med Srbi in Albanci, dose?i uvedbo izrednih razmer ter posledi?no zrušiti slovensko vodstvo.

Priprava slovenskega politi?nega vodstva in policije na ta dogodek je bila zelo pomembna ne le v organizacijskem, temve? še veliko bolj v simbolno - ideološkem smislu, ker se je, naj navedem beseda Pavla ?elika, "takrat zgodil prelom v glavah" - treba je bilo preklopiti iz ideologije o bratstvu in enotnosti ter o Jugoslaviji. Dogodki so bistveno vplivali na odnos do skupne države. Postalo je jasno, da pri "mitingu" ne gre ve? za neko nostalgi?no ideologijo, temve? za povsem jasen poskus ustvarjanja izrednih razmer in za discipliniranje "moje dežele", v kateri so bile vse glasnejše izražene namere po osamosvojitvi.

Takratna slovenska milica je z odli?no vodeno in izvedeno akcijo prepre?ila manifestacijo. Na ta na?in je zagotovila javni red, varnost in mir in prepre?ila posledice soo?enja demonstrantov s prebivalci Slovenije, kar bi se kaj lahko sprevrglo v množi?en in nenadzorljiv konflikt. V akcijo je bilo posredno ali neposredno vklju?enih okoli 6500 pripadnikov aktivnega in rezervnega sestava organov za notranje zadeve, slovenska policija pa je bila pripravljena na ve? deset tiso? udeležencev.

Akcija Sever je dala Sloveniji veliko samozavest, potrebno za pomembne nadaljnje odlo?itve, ki so sledile kmalu za tem s plebiscitom, osamosvojitvijo in vojno za Slovenijo, vlila pa je tudi samozavest in dostojanstvo policiji, ki je imela nadvse pomembno vlogo v vseh teh dejanjih in kasneje v njihovem zavarovanju.

Brez takšne milice takratni dogodki ne bi potekali tako kot so - varno in mirno; ne bi bilo uspešnih prevzemov mejnih prehodov in carine; ne bi bilo uspehov v prvih bojnih spopadih, ne bi bilo varnih poti slovenskih predstavnikov na mirovna pogajanja z ministrsko trojko takratne Evropske skupnosti v Zagreb; ne na Brione in ne potovanj s celovškega in graškega letališ?a v svet, da se je tam lahko slišala tudi slovenska resnica o dogajanju v Sloveniji in na tleh nekdanje Jugoslavije. Slovenska milica je odigrala vitalno varnostno vlogo vse do mednarodnega priznanja. Danes smo ?lani Nata in Evropske unije, naše meje pa so del schengenskega sistema.

Spoštovani,

o lastni domovini smo sanjali stoletja. Kot vselej se je izkazalo, da nam ne bo podarjena, temve? si jo bomo morali sami vzeti. To so bili pogumni trenutki zgodovinskih odlo?itev in dejanj, za katere se ni vedelo, kako se bodo kon?ala. Za takratne mili?nike je bila dilema še težja, saj so poleg svoje eksistence na kocko postavili tudi lastno življenje. In nekateri so ga v tistih prelomnih ?asih tudi izgubili. Slava jim! Na nas je, da ta spomin ohranjamo in obeležujemo s hvaležnostjo in spoštovanjem. Zato naj ob tej priložnosti vsem ?lanicam in ?lanom policijskih veteranskih društev "Sever" tudi ?estitam ob prihajajo?em spominskem dnevu – 1. decembru.
Hvala!