Blaž Kav?i?: Govor na posvetu o izgradnji šoštanjske termoelektrarne

Uvodni nagovor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a na posvetu o izgradnji šoštanjske termoelektrarne
Ljubljana, Državni svet RS, 25. marec 2011

Spoštovane udeleženke in udeleženci posveta, cenjeni referenti in vsa zainteresirana javnost,

vsem skupaj lep pozdrav v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije!

Današnji dogodek je namenjen soo?enju argumentov o razli?nih in ve?plastnih vidikih izgradnje šoštanjske termoelektrarne. Osebno bi želel tokrat predvsem poslušati mnenja strokovnjakov in verjamem, da si bomo vsi prisotni uspeli nadgraditi znanja o projektu. Pomembno se mi zdi odgovoriti na vprašanje, ali je ta najve?ji posami?ni investicijski projekt nastajal na dovolj državniški na?in, z dovolj objektivno presojo in odlo?anjem o energetskih, socialni, okoljskih, razvojnih vidikih naložbe. Ali je v ozadju te odlo?itve dovolj široka, objektivna presoja predvsem s celovitega okoljsko – energetskega zornega kota, ob upoštevanju socialnih, gospodarskih, razvojnih implikacij. Ob upoštevanju vpetosti Slovenije v Evropski energetski sistem, ob upoštevanju nujnih ukrepov U?inkovite Rabe Eneregije, možnosti sklepanja razvojnih zavezništev za izgradnjo hidroenergetskih objektov v Sloveniji in v tujini. Politika in stroka zaenkrat izgledata razklani, prav tako tudi javnost, ki ne ve, katerim argumentom naj pravzaprav verjame. Medtem pa v Termoelektrarni Šoštanj zaradi na?rtovane gradnje bloka VI že potekajo intenzivne priprave na rušenje dveh hladilnih stolpov in upravne zgradbe, za?etek podiranja pa je predviden prvega aprila.

V Državnem svetu so zastopani razli?ni interesi in prav njihovo sre?evanje in soo?anje prispeva k sprejemanju lažjih odlo?itev v primeru pomembnih družbenih in razvojnih dilem. Z željo, da bi raz?istili dvome o spornosti naložbe, ki ima lahko pomembne finan?ne in politi?ne posledice, obetal se je celo referendum, in zaradi zagotavljanja celovite obveš?enosti državljanov, ki bodo nosili finan?ne posledice realizacije in kasnejše eksploatacije projekta, je Državni svet podprl pobudo državnega svetnika dr. Janvita Goloba in na vlado oz. Ministrstvo za gospodarstvo naslovil vprašanji, na kateri je po oceni državnih svetnikov potrebno odgovoriti, da bi lahko kasneje odgovorno obravnavali zadeve v zvezi s projektom izgradnje Bloka 6 TEŠ.

Ti dve vprašanji sta se nanašali na postopek sprejemanja odlo?itve o za?etku priprave projekta izgradnje nadomestnega Bloka 6 TEŠ s podvprašanjem ali drži, da je pogodbo podpisal direktor HSE, ki po lastnem priznanju ne pozna dobro jezika v katerem je bila pogodba napisana in ali je imel pred podpisom soglasje Nadzornega sveta HSE oz. vlade, kot edinega lastnika HSE? Drugo vprašanje pa je bilo ali je projekt gradnje Bloka 6 TEŠ res edina smotrna rešitev in najoptimalnejša varianta, ?e vemo da primeri iz drugih držav potrjujejo, da so možne tudi enakovredne cenejše rešitve s podobno obremenitvijo okolja in podobnim vplivom na zaposlenost?

Iz odgovora Ministrstva za gospodarstvo smo izvedeli, da je bilo za odlo?anje o projektu pomembno, da je vlada 7. oktobra 2006 uvrstila projekt TEŠ 6 z mo?jo 600W v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, da pa nabor energetskih projektov ni bil usklajen z Nacionalnim energetskim programom. Resolucija o Nacionalnem Energetskem Programu, ki jo je sprejel  Državni zbor 5.4.2004, med razvojnimi prioritetami na podro?ju proizvodnje elektri?ne energije namre? ne omenja »nadomestnega bloka« TEŠ 6! Glede iskanja najoptimalnejših variant možnih projektnih rešitev na podlagi primerjave »stroškov in koristi« z upoštevanjem obremenjevanja okolja in prostora pa smo dobili odgovor, da se to obi?ajno opravi na za?etku odlo?anja o projektu. Investitor TEŠ d.o.o. in HSE v ?asu pred odlo?anjem o izgradnji Bloka 6 nista izdelala študij o možnih alternativah ali tehnoloških alternativah z uporabo fosilnih energentov. Umeš?anje Bloka TEŠ 6 v prostor je z ob?inskim podrobnim prostorskim na?rtom vodila Ob?ina Šoštanj. Postopek  CPVO (celovite presoje vplivov na okolje), ki ga je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor za ta projekt, je temeljil na predvideni tehnološki varianti in mo?i bloka 6 in »Okoljskem  poro?ilu« za ta blok. Vlada RS oziroma resorno ministrstvo, je zato naložilo vodstvu družbe HSE, da raziš?e tudi alternativne možnosti nadaljevanja proizvodnje elektri?ne energije iz velenjskega lignita. Z rezultati teh študij oziroma z oceno možnih alternativ je HSE dolžan seznaniti Vlado RS.

Spoštovani,

Državni svet, kot drugi dom slovenskega parlamenta, želi z dogodki, kot je današnji, dejavno prispevati h krepitvi kulture vklju?evanja najširše javnosti in krepiti družbeni dialog. Na ravni sodobnih demokracij namre? vse pomembnejšo vlogo igra družbeni konsenz, torej dogovor med razli?nimi politi?nimi in interesnimi skupinami o rešitvah, ki so dobre za vse, ki prispevajo h kakovosti življenja in ravni ?lovekovih pravic ter sledijo na?elom trajnostnega razvoja – tako na okoljski kot tudi na socialni ravni. Ko gre za tako pomembne in dolgoro?ne projekte, kot je TEŠ 6 pa je povsem jasno, da taki projekti terjajo tako politi?no soglasje in pripravljenost na kolektivni napor za  skupno dobro. Nacionalno pomembni projekti ne morejo biti rezervat ozkih vplivnih in neposredno zainteresiranih skupin. Razprava in pobude, ter predlogi rešitev, ki jih boste podali na današnjem posvetu lahko pomagajo Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije pri nadaljnjem odlo?anju.
Hvala.