Pozdravni nagovor predsednika Državnega sveta na dogodku "Ustavimo revš?ino takoj"

mag. Blaž Kav?i?, predsednik Državnega sveta RS
Otvoritveni dogodek ob Evropskem letu boja proti revš?ini in izklju?enosti 2010
Govor predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kav?i?a
Državni svet Republike Slovenije, 12. februar 2010

Spoštovani predsedujo?i, spoštovane udeleženke in udeleženci današnjega posveta! Med prisotnimi vidim zelo veliko osebnosti, ki so že do sedaj zelo intenzivno delale na podro?ju boja proti revš?ini. Vesel sem, da vas vse skupaj lahko pozdravim v dvorani Državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamentarnega sistema, ki mu nekateri pravimo tisti bolj prizemljeni del, ker ga tvorijo nepoklicni politiki, katerih naloga in možnost je, da prenašajo probleme, ideje, spodbude iz svojih delovnih in življenjskih okolij in iz organizirane civilne družbe proti podro?ju formalne politike. Spoštovani gospod minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, spoštovani poslanci, državni svetniki, gospe in gospodje!

Tokrat se je odlo?itev evropskega parlamenta iz julija 2008 izkazala za zelo umestno, in sicer odlo?itev, da leto 2010 postane evropsko leto boja proti revš?ini in socialni izklju?enosti. Takrat se je verjetno malokdo zavedal, za kako utemeljeno se bo izkazala ta odlo?itev, ker se je že kar nekaj mesecev kasneje po tej odlo?itvi v letu 2008 svet soo?il z izbruhom finan?ne, posledi?no gospodarske, v bistvu pa družbene krize. Finan?ni zlom v ZDA, podoben borzni katastrofi daljnega leta 1929, je napovedal za?etek globalne recesije. Recesija je kasneje z vso silovitostjo zarezala v premoženje, prihodke in v blaginjo tistih, ki so pred izbruhom krize še imeli zagotovljene pogoje za dobro življenje. Zarezala je predvsem v srednji družbeni sloj, ga osiromašila in nevarno pove?ala socialno stratifikacijo med bogatimi in revnimi.

?eprav je statistika na podro?ju merjenja revš?ine varljiva, saj obstaja veliko "obrazov revš?ine", poseben problem pa je tudi prikrita revš?ina, vsi razpoložljivi kazalci kažejo, da je stopnja tveganja revš?ine v zadnjih dveh letih povsod narasla. Samo zaradi omenjene aktualne gospodarske krize se je po ocenah OZN število ljudi, ki so v letu 2009 živeli v skrajni revš?ini, to je z manj kot 1 USD na dan, pove?alo še za nadaljnjih 90 milijonov. Tako je ta hip la?na ve? kot šestina svetovnega prebivalstva. V Evropski uniji trenutno ogroža revš?ina 80 milijonov ljudi. Tudi v Sloveniji se je stopnja tveganja revš?ine z 11,5 odstotekov leta 2007 pove?ala na 12,3 v letu 2008, kar pomeni, da letni dohodki ve? kot 12 odstotkov prebivalcev  niso zadostovali za dvig nad dohodkovno mejo revš?ine. ?e k temu dodamo pri?akovanja, da bo letos v Sloveniji brez zaposlitve že preko 100.000 ljudi, da revš?ina strmo naraš?a med zaposlenimi, saj ima v zasebnem sektorju kar 90 odstotkov zaposlenih manjšo pla?o od povpre?ne, da revš?ina naraš?a med upokojenci, saj ve? kot 60 odstokov upokojencev prejema manj kot 500 evrov pokojnine, da revš?ina ogroža družine z ve? otroki, mlade iz revnih družin, enostarševske družine in še bi lahko naštevali, potem lahko re?emo, da Slovenija postaja iz dneva v dan bolj družba revnih. Tako nizke pla?e kot posledi?no nizke pokojnine, so poleg nezaposlenosti glavni generator revš?ine, izhajajo pa iz posledic neoliberalnega oz. neokonzervativnega družbenopoliti?nega modela, v katerem prihaja do grobega nasprotja med deklariranimi, nazivnimi vrednotami svobode, skromne države, privatne, cenejše ponudbe vseh storitev, v dejanskem življenju pa je ta koncept pripeljal do strahovite družbene razslojenosti, do tega, da so bogati še bogatejši, da so storitve za ve?ino državljanov postale dražje in ne cenejše ter da vse manjša svetovna elita kontrolira vse ve?ji  del svetovnega bogastva. Da se torej družba razvija v družbo dveh slojev, družbo elite, ki je vse mo?nejša in vse ožja, in družbo ostalih, ki imajo vse manj vpliva na temeljne življenjske odlo?itve.

Poseben segment ogroženih so tudi invalidi oziroma kakorkoli duševno ali telesno zaposlitveno ovirani ljudje. Zelo nas lahko skrbi podatek, da je kar 66 odstotkov gibalno oviranih izklju?enih s trga delovne sile! Dohodkovni vidik je izjemno pomemben segment revš?ine, zato je najve?ja pomo? za izhod iz revš?ine zaposlitev in pošteno pla?ilo za pošteno delo. Šele potem naj bi prišli na vrsto socialni transferi. Žalostno dejstvo je, da ostajajo socialni transferi, kot so družinski in socialni prejemki, še vedno zelo pomemben dejavnik zniževanja revš?ine v Sloveniji, saj bi se brez njih stopnja tveganja revš?ine vsaj podvojila in bi znašala 23 % oz. pri starejših osebah kar 33 odstotkov.   

Gospe in gospodje, bogastva je v ve?ini gospodarstev sveta dovolj! Tudi recesija ni pometla iz obli?ja Zemlje bogastva, sredstev. Problem je v razdelitvi! Slovenija se statisti?no sicer uvrš?a med osmerico držav EU z najmanjšim tveganjem revš?ine. A statistika ponazarja le eno plat medalje. Po ocenah nevladnih organizacij, ki upoštevajo podatke o brezposelnosti, pomanjkanju hrane in osnovnih življenjskih potrebš?in, je procent revš?ine v Sloveniji bistveno višji. Veliko je posameznikov, ki živijo v stanju pomanjkanja osnovnih življenjskih potrebš?in, pa tega ne želijo javno priznati. Revš?ina je za mnoge še vedno sramota, življenjski neuspeh, ki jih je izrinil na obrobje družbe. Revš?ina vselej prizadene ?lovekovo dostojanstvo, ki je temeljni vir ?lovekovih pravic.

Finan?ni, gospodarski in socialni krizi se je pridružila še, ali pa jo je v dolo?enem smislu povzro?ila, moralna kriza. Lahko bi govorili tudi o posebni obliki moralne revš?ine. Revš?ino namre? vse pogosteje spremlja nasilje v družini, alkoholizem in druge oblike bega v zasvojenost. Pri?a smo najrazli?nejšim zlorabam ljudi, ki so se znašli v stiski, kršene so celo osnovne ?lovekove pravice.

V Državnem svetu Republike Slovenije smo na številne strukturne probleme, ki revš?ino generirajo, izhajajo iz nje ali so njena posledica, v zadnjih letih s številnimi posveti in strokovnimi sre?anji ve?krat opozorili, pa naj gre pri tem za ?lovekove pravice, pravice otrok, invalidov, starejših, žensk in drugih, za revš?ino ranljivih družbenih skupin, taka pa je naša naloga tudi v prihodnje. Ko bo recesija mimo, bo revš?ina namre? ostala. Kot kažejo izkušnje, ni nujno, da se z gospodarsko rastjo revš?ina zmanjša. Potrebno je ve?! Potrebna je nova družbenogospodarska paradigma, ki bo temeljila na druga?ni temeljni razdelitvi ustvarjenega družbenega bogastva. Pojavlja se posebna nevarnost, da navidezno okrevanje gospodarstva marsikje že povzro?a nek ob?utek olajšanja, ob?utek, da so problemi veliko manjši, kot se je zdelo, in celo odlagajo reševanje problema pri samem bistvu. V veliko državah z naraš?ajo?o gospodarsko rastjo tudi do sedaj revš?ina ni izginila.

V Državnem svetu se poleg sprejemanja dobre zakonodaje na konkretni ravni še posebej zavzeto zavzemamo za razvoj prostovoljstva in prostovoljnega dela, skozi katerega je mogo?e prepoznavati stisko materialno in socialno izklju?enih ter jim na najbolj neposreden na?in prisko?iti na pomo?.

Spoštovani! Cilji letošnjega Evropskega leta boja proti revš?ini in socialni izklju?enosti so: priznati pravice izklju?enih ljudi do dejavne družbene vloge in njihove zmogljivosti za udejstvovanje v družbi, poudariti odgovornost vseh v boju proti revš?ini, spodbuditi socialno vklju?enost in okrepiti zavezanost vseh glavnih politi?nih akterjev za sprejetje u?inkovitejših ukrepov. Temu se pridružuje tudi Slovenija z današnjim otvoritvenim dogodkom. Naj bo današnji posvet dobra popotnica ne le dogodkom, ki se bodo odvijali letos skozi celo leto, temve? naj bodo njegove posledice u?inkovite, in sicer tako, da bodo ?im prej vidne in zaznavne v konkretnem življenju.  Še enkrat! Bogastva je v ve?ini svetovnih gospodarstev dovolj za dostojno in dostojanstveno življenje slehernega državljana. Revš?ina je posledica nevzdržnih na?el razdelitve. Hvala.