Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Vlasta Nussdorfer: Otroci v številnih postopkih; kaj lahko naredimo mi – odrasli? |
|
Kdo si ne želi sre?nega otroštva vseh naših mal?kov kot dobre popotnice za njihovo življenje? ?etudi jih ?akajo preizkušnje, boji in trdo delo, bo njihova pot lažja, ?e bodo opremljeni z ljubeznijo, spoštovanjem in pozitivno samopodobo, ki pa jim jo lahko da le »gnezdo«, iz katerega bodo nekega dne »vzleteli«. Velika ve?ina ima ob porodu oba starša, ki sta si bitje želela, ga ljubita in mu namenjata vso pozornost. Tako ali druga?e, do nekega usodnega trenutka. Ko ne gre ve? dalje, ko se je potrebno raziti, odlo?iti o premoženju, pohištvu, avtomobilu, stanovanju ali hiši in žal še o otroku. ?e je eden ali sta dva; kdo ju bo vzgajal, kako, kje, kaj bo pri tem delal drugi? Spet se ve?ina zedini. Ni lahko in ne brez posledic. Razhod jih prinaša. Razveza namre? poleg selitve in menjave službe spada med enega resnejših stresnih dogodkov življenja. Otrok jo ob?uti kot posebno travmo, vendar lahko starša poskrbita, da tega dogodka ne doživi v vsej krutosti. ?e le ne za?neta boj zanj. S tožbami, za?asnimi odredbami, z vsemi pravnimi sredstvi in izvršbami. Otrok se nenadoma znajde v številnih postopkih; ?eprav mu pravni postopki dajejo dolo?eno veljavo, je obi?ajno njihova žrtev. Ko spregovori, ko sporo?a svoje želje in hotenja, nekomu to ni vše?. Vsaj enemu izmed staršev. Tudi, ?e in ko pride do dodelitve v vzgojo, varstvo in oskrbo enemu, so potrebni stiki drugega. Pa se zatakne, nekdo ne izpolnjuje obvez in ne dovoljuje stikov ali si jih vzame preko dovoljenih meja, grobo krši starševske dolžnosti, celo ne pla?uje preživnine, možne so razli?ne oblike nasilja, surovega ravnanja, zanemarjanja otrok in civilnim postopkom se lahko pridružijo kazenski. Otrok je glavni »igralec«, tista žogica, ki si jo starša podajata, ki jo hkrati želita imeti, a le zase, ker imata med seboj neporavnane ra?une. Koga ima otrok ob sebi? Moral bi imeti starše, a jih obi?ajno nima. Morda ima le enega izmed njih, morda stare starše, ki se tudi borijo zanj, pa strice, tete, sestre, brate, tu so še vzgojitelji, u?itelji in vsak, ki je voljan in pripravljen, veš? in sposoben, da lahko otroku pomaga. A, veliko poklicanih, malo izbranih in prav tako pravih.Tistih, ki znajo in zmorejo. Zato je za »otrokov glas« tako pomemben zagovornik, ki ga zaenkrat ponuja pilotski projekt in pooblaš?enec, ki ga v kazenskih postopkih z njihovo uvedbo nudi zakonodaja. Kaj bi si želeli, da bi otroku prihranili razo?aranja in trpljenje? Predvsem starše, ki si zaslužijo to ime, ki vedo, da bo otrok s temi posledicami živel vse življenje, ki se znajo pogovoriti in dogovoriti. Ki ne rabijo sodiš?a, ki bo glede na številna pravna sredstva morda razsojalo leta in leta, ter postavljalo številne izvedence. Zato je potrebna »šola« zanje, ?e pa to ne pomaga, hitri in u?inkoviti postopki. Ki ne dopuš?ajo manipulacij, ki znajo narediti piko na i. Želela bi si družinska sodiš?a, ki bi združevala civilne in kazenske zadeve, ki bi imela strokovnjake, pa tudi, da bi imele vse te zadeve prioriteto . Uvede naj se torej »šolo za starše«, ki stopajo na pot pravde. Izvršba naj bo res skrajno sredstvo, kajti otroka se ne da rubiti in deliti. Otrok mora imeti pravico do obeh staršev in starša do otroka, seveda, ?e vestno izpolnjujeta svoje starševske dolžnoti. Nimata namre? le pravic. Na potezi je država, ki nedvomno lahko naredi veliko.
Tvoja je, da jo pestuješ Podari ji svojo mo? Michel Guinnes Nih?e ti ne pove, Pam Brown |
Povezane vsebine | |
![]() |
Otrok v vrtincu odlo?itev institucij |