Predlog za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini

Državni svet Republike Slovenije je na 39. seji, dne 7. 12. 2005, obravnaval predlog Interesne skupine lokalnih interesov za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05) in na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur.l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel naslednji

S K L E P :

Na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) in na podlagi prvega odstavka 149. člena poslovnika državnega zbora Državni svet Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme avtentično razlago 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05).

Predlog za sprejem avtentične razlage 3. in 5. točke 2. odstavka 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05) se glasi:

Za kmeta vinarja in kmeta oljarja se tudi proizvodnja vina oziroma oljčnega olja za prodajo šteje kot osnovna kmetijska dejavnost. Proizvodnja vina oziroma oljčnega olja za prodajo pa se ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost temveč kot dohodek iz dejavnosti vinarjem trgovcem in oljarjem trgovcem. Kmet vinar oziroma kmet oljar je oseba, ki vino oziroma oljčno olje pridela samo iz lastno pridelanega grozdja oziroma oliv. Vinar trgovec oz. oljar trgovec pa je oseba ali pravni subjekt, ki grozdje oz. olive prosto kupuje na trgu brez omejitve količin, kakovosti ter sortnega izbora in porekla.

Obrazložitev:

Besedilo 57. člena zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 54/04, 53/05, 70/05) se glasi:

(1) Za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, pripisani osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijsko in gozdno zemljišče.
(2) Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje kmetijska pridelava, ki je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru in katastru dejanske rabe kmetijskih zemljišč, in vključuje:

1. pridelavo žit in drugih poljščin, vključno s pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju,
2. pridelavo hmelja,
3. pridelavo grozdja in proizvodnjo vina iz lastnega pridelka, razen proizvodnje vina za prodajo,
4. pridelavo sadja,
5. pridelavo oljk in proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo,
6. rejo govedi, ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov,
7. prirejo mleka,
8. rejo prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi na pretežno lastni krmi

(3) Kot osnovna gozdarska dejavnost se šteje gozdarstvo, vezano na uporabo gozdnih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru, in vključuje:

1. gojenje, obnovo, nego in varstvo gozda,
2. sečnjo in pridobivanje gozdnih sortimentov.

(4) Šteje se, da ima pravico uporabljati kmetijsko ali gozdno zemljišče (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: zemljišča) fizična oseba, ki je na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja, vpisana v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastnik, zakupnik ali imetnik pravice uporabe na podlagi drugega pravnega naslova.
(5) Če zemljišče dejansko uporablja oseba, ki nima pravice do uporabe zemljišča na podlagi pravnega naslova v zemljiški knjigi oziroma zemljiškem katastru, se lahko za namere tega zakona ta pravica pripiše dejanskemu uporabniku. Po veljavni ureditvi za pridelavo hmelja in sadja se lahko proizvede pivo ali žganje, pri čemer ni nobenega razloga, da ne bi takšna ureditev veljala tudi za pridelavo grozdja in oliv. Z obvezno razlago se izognemo izenačevanju spletnih vinarskih oziroma oljarskih hiš z gospodarskimi dejavnostmi, ki so brez tradicije, kmetijskega duha in splošno uveljavljenih evropskih norm.

Nadalje se z avtentično razlago preprečuje, da bi se problem sivega trga še okrepil (kar bi se z limiti letnega prometa za uveljavljanje normiranih stroškov zagotovo zgodilo). Slovenski kmetje vinogradniki in oljarji bodo lahko tekmovali v evropskem prostoru in tako širili sloves slovenskih vin širom po svetu. Republika Slovenija se bo izognila ogromnemu, vendar neučinkovitemu birokratskem delu, ki bi državni proračun zanesljivo praznil, ne pa polnil.

Obenem je avtentično razlago potrebno sprejeti iz naslednjih razlogov:

1. Razlikovanje med kmeti, ki vino in olje pridelujejo sami iz lastno pridelanega grozdja in oliv proti osebam in gospodarskim družbam, ki grozdje in olive kupujejo prosto na trgu in jih predelajo v vino oz. olje.
2. Izenačitev pogojev kmetovanja in vinogradnikov in oljarjev s sadjarji in hmeljarji
3. Ohranjanje stoletnih vinarskih in oljarskih hiš.
4. Preprečevanje širjenja sivega trga (z limiti letnega prometa za uveljavljanje normiranih stroškov bi se ta zagotovo še razširil).
5. Izenačevanje položaja slovenskih kmetov z njihovimi kolegi iz evropske unije
6. Preprečevanje selitve vinogradnikov vinarjev dvolastnikov na italijansko oz. avstrijsko stran.
7. Preprečevanje praznjenja državnega proračuna zaradi novega, ogromnega birokratskega dela.

Obveščam vas, da bo skladno z drugim odstavkom 219. člena poslovnika državnega zbora kot predstavnik državnega sveta na sejah delovnih teles državnega zbora sodeloval državni svetnik Marjan Maučec.