Vprašanja Branka Kodriča v zvezi z drugim tirom Koper - Divača

Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča v zvezi z drugim tirom Koper - Divača in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča in predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Branka Kodriča se glasijo:

1. Ali bodo pri vzpostavitvi meddržavnega dogovora med Italijo in Slovenijo, katerega osnova je bila izjava o nameri za izgradnjo železniške povezave skladno z odločbo št. 88472004/EC, ustrezno zastopani gospodarski interesi Slovenije?
2. Kdaj bo prišlo do ustanovitve medvladne slovensko - italijanske komisije za pripravo osnutka meddržavnega dogovora o izgradnji železniške povezave Trst - Divača/Koper - Divača (napovedana je bila v izjavi o nameri za izgradnjo te povezave) in kdaj bodo predvidoma dokončane prve študije in ostala potrebna dokumentacija za začetek izgradnje drugega tira na železniški progi Koper - Divača?
3. Ali se Ministrstvu za promet ne zdi, da se s pretiranim zanašanjem na sodelovanje z italijansko stranjo pri zagotavljanju sredstev, izdelavo potrebne dokumentacije in oblikovanjem mednarodne slovensko - italijanske komisije v zvezi z izgradnjo železniške povezave Trst-Divača/Koper-Divača, upočasnjuje proces oblikovanja in izvajanja projektov na slovenski strani ter povečuje odvisnost od potez italijanske strani?
4. Ali sta stopnji pripravljenosti na izpeljavo projekta izgradnje železniške povezave Trst - Divača/ Koper - Divača na italijanski in slovenski strani primerljivi, glede na podpisano izjavo o nameri za izgradnjo železniške povezave Trst - Divača/Koper - Divača kajti, če slovenska stran zaostaja v aktivnostih, bi to pomenilo absolutno večjo gospodarsko korist za Italijo, ker bi njihov načrt vzpostavitve komplementarnih železniških povezav med Trstom in Divačo lahko bistveno oslabil Luko Koper pri njeni povezavi s svetovnim pomorskim tovornim prometom?
5. Na kateri stopnji se nahajajo katerekoli študije ali preliminarne ocene možnosti v zvezi z gradnjo drugega tira na železniški progi Koper - Divača, saj takšni podatki veliko povedo o resničnosti prioritetne obravnave tega projekta?
6. Kdaj bo pripravljena in sprejeta resolucija o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture, s katero bi se definirali finančni in realni časovni okviri, ki bodo vplivali tudi na izpeljavo prioritetnega projekta izgradnje drugega tira na železniški progi Koper - Divača?
7. Ali je Ministrstvo za promet že sprožilo ustrezne postopke za zagotovitev ustreznih sredstev lastne udeležbe, ki jih mora Slovenija poleg že zagotovljenih evropskih sredstev pridobiti, če želi realizirati projekte na obstoječem železniškem tiru Koper - Divača ter zagotoviti začetek realizacije projekta gradnje drugega tira na železniški progi Koper - Divača?
8. Ali je Ministrstvo za promet v dopisu Agenciji za železniški promet Republike Slovenije z dne 14. 12. 2004 res zahtevalo zaustavitev vseh razpisov, ki bi omogočili pridobitev sredstev za gradnjo II. tira Divača - Koper, saj bi to pomenilo dodatno zavlačevanje s projektom?

Obrazložitev:

Na tiskovni konferenci 23. 1. 2006 ob obisku evropskega komisarja za promet Jacquesa Barrota je minister za promet mag. Janez Božič poudaril, da so projekti investiranja v prometno infrastrukturo za Slovenijo prioritetni, saj so nujni za skladen regionalni, gospodarski in sonaravni razvoj države. Predstavljajo namreč pomemben del trase t.i. "V. koridorja", ki vključuje železniško in avtocestno povezavo Trst - Ljubljana - Maribor -Budimpešta - Lvov ter del čez-evropske mreže od Lizbone do Kijeva. Prav zato bi moralo ministrstvo poskrbeti, da bi s svojim delovanjem v okviru mednarodnih dogovorov in s čimprejšnjim izvrševanjem projektov Sloveniji zagotovilo zgoraj omenjeni vsestranski razvoj države, s poudarkom na naporih, ki bi omogočili, da se doseže čim večja stopnja koristnosti in dodane vrednosti slovenskemu gospodarstvu. V okviru mednarodnega sodelovanja bi se morala zagotoviti pravična delitev koristi od financiranja določenih projektov in morebitnemu vključenemu zasebnemu kapitalu zagotoviti ustrezen donos naložb.

Projekt izgradnje drugega tira Koper - Divača je bil leta 2004 opredeljen kot evropski prednostni projekt št. 6 TEN-T (v okviru vseevropskega V. koridorja) in po besedah Jacquesa Barrota to še vedno ostaja, saj je zagotovil, da EK Slovenijo pri vseh nalogah v okviru tega projekta podpira tako finančno kot vsebinsko. Sredstva v evropski blagajni so torej že zagotovljena, potrebno bi bilo zagotoviti še ustrezna proračunska sredstva ali sredstva zasebnih investitorjev na slovenski strani. Vsekakor je čimprejšnja gradnja drugega tira odločilnega pomena za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, za konkurenčne prednosti Luke Koper (pospešitev pretoka tovora) ter za uspešno mednarodno gospodarsko sodelovanje z ostalimi evropskimi državami, ki uporabljajo storitve pristanišča v Kopru (Avstrija, Madžarska, Slovaška, Češka, Nemčija). Odločilen bi bil tudi pozitiven gospodarski vpliv na zaledje pristanišča, na sprostitev preobremenjenih cestnih povezav, predvidoma bi se zmanjšali tudi negativni vplivi na okolje in prostor.

Prav zaradi velikega števila držav, ki so odvisne od dobre pretočnosti prometnih, v tem primeru železniških povezav preko Slovenije, bi bilo potrebno pospešiti izdelavo in realizacijo projekta gradnje drugega tira na železniški progi Koper - Divača. V še vedno veljavnem nacionalnem programu razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. list RS, št. 13/96), ki je bil sprejet leta 1995, je bila predvidena gradnja drugega tira navedene proge v obdobju od leta 1998 do 2000. Ker po letu 1997 viri sredstev za programirane gradnje niso bili določeni, se z graditvijo še do danes ni začelo. Prav zato sta pospešeno oblikovanje in sprejem resolucije o nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture nujno potrebna, saj bi se s tem določili finančni temelji in realni časovni okviri, ki so potrebni za izpeljavo projektov.

Podpis izjave o nameri za izgradnjo železniške povezave skladno z odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 844/2004/EC Trst - Divača/Koper - Divača med slovenskim ministrom za promet mag. Janezom Božičem in italijanskim ministrom za infrastrukturo in promet Pietrom Lunardijem naj bi pospešil sodelovanje na področju izdelave študije izvedljivosti in priprave ostale potrebne dokumentacije ter pri zagotavljanju finančnih sredstev iz evropskih skladov in ustreznih mednarodnih finančnih institucijah. Imenovala naj bi se posebna medvladna slovensko - italijanska komisija, ki bo pripravila osnutek meddržavnega dogovora in ustanovila posamezne delovne skupine za realizacijo aktivnosti. Ključna vprašanja, ki se postavljajo ob podpisu zgoraj omenjene izjave o nameri, se nanašajo na hitrost izvedbe tako širokopotezno zastavljenega sodelovanja, če se zavedamo, da bi projekt moral že zdavnaj doseči fazo realizacije (prvi projekti naj bi stekli že leta 2005), saj gre za dobrobit celotne države.

Slovenska stran bi morala s svojimi projekti bistveno pohiteti, če si želi zagotoviti enakopraven položaj v tem medsebojnem sodelovanju. Zato bi morali predvsem sami aktivno delovati na projektu izgradnje t.i. drugega tira Koper - Divača in čim prej zagotoviti proračunska sredstva, ne glede na morebitna kasnejša usklajevanja z italijansko stranjo. V programu dela za leto 2006 Ministrstva za promet je razvidno, da se vsi projekti, ki se nanašajo na progo Koper - Divača usmerjajo večinoma na posodabljanje njenega obstoječega tira, medtem ko se predvidene investicijske aktivnosti za drugi tir Koper - Divača nanašajo zgolj na izdelavo dokumentacije daljinskega vodenja stabilnih naprav električne vleke (za ta projekt je EU dodelila sredstva v višini 23.528 mio EUR). Ker je za izvajanje projektov sofinanciranih s strani EU potrebno zagotoviti tudi lastno udeležbo Republike Slovenije, bi bilo zato za dokončanje projektov potrebno najeti kredit s poroštvom države in na tak način zagotoviti ustrezen vir financiranja. Za učinkovito izvajanje projektov družbenega pomena je namreč za državo, ki v njih sodeluje, odločilnega pomena, da se z izvedenim projektom doseže največji možen povraten donos glede na vložena investicijska sredstva. V Sloveniji se pri tem projektu to lahko uresniči predvsem s sočasno usklajeno prenovo koprskega pristanišča (pobuda pomorskih avtocest , ki jo je Komisija Evropske unije prvič objavila v t.i. Beli knjigi o prometu do leta 2010 in ki v svojih predlogih vključuje tudi Slovenijo, temelji predvsem na izboljšanju pristaniške infrastrukture) in ureditvijo druge prometne infrastrukture (drugi tir Koper-Divača), ki bo zagotavljala dobre povezave v tem delu Evrope. To bi namreč omogočilo povezave pristanišča z zaledjem in predstavljalo močen podporni člen nadaljnjemu razvoju slovenskega gospodarstva ter pripomoglo k ustvarjanju visoke dodane vrednosti.

Zagotovo je mednarodno sodelovanje pri takšnem čezmejnem sodelovanju dobrodošlo, vendar je pri tem potrebno zagotoviti tudi varovanje nacionalnih, v tem primeru predvsem gospodarskih interesov Slovenije. Med-sosedski dogovori ne bi smeli upočasnjevati naporov na slovenski strani zaradi morebitnih usklajevanj za sedaj še popolnoma teoretičnih namer o sodelovanju. Prehod iz teorije v izvedbeno fazo se z nejasno določenim časovnim rokom za izpeljavo skupnega projekta, nejasnimi datumi ustanovitve komisije ter roki za izdelavo študije izvedljivosti in ostale dokumentacije, še dodatno odmika. Nikjer tudi ni zagotovil, da bodo sredstva, ki bodo s strani evropskih finančnih institucij namenjena temu skupnemu projektu, razdeljena enakopravno med obe državi oziroma da bo pomen obeh prog relativno uravnotežen.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.