Sklepi ob obravnavi stališč s posveta Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji, ki ga je državni svet organiziral 1. 7. 2004

Državni svet Republike Slovenije je na 27. seji, dne 17. 11. 2004, ob obravnavi stališč s posveta Problematika ekonomsko-socialne integracije Romov v Sloveniji, ki ga je državni svet organiziral 1. 7. 2004, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednje

S K L E P E :

1. Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da je posvet, na katerem je bil prikazan položaj Romov na področju urejanja in načrtovanja bivanjskih razmer, predšolske vzgoje in izobraževanja, ekonomsko-socialnih razmer, zaposlovanju, dostopu Romov do medijev, položaju romskih skupnosti v lokalnih okoljih, politični participaciji Romov, mednarodnopravnem urejanju položaja Romov v Evropi ter o drugih aktualnih vprašanjih, nakazal določene smeri za hitrejše reševanje ekonomsko-socialne integracije Romov v sodobno družbo.
2. Državni svet podpira dosedanja prizadevanja Vlade Republike Slovenije, ki je preko pristojnih ministrstev, državnih organov in organizacij pripravila določene programe ukrepov za pomoč Romom in konkretne aktivnosti za izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja Romov, vendar pa ugotavlja, da se določeni programi in aktivnosti v praksi prepočasi uresničujejo.
3. Državni svet Republike Slovenije predlaga, da Vlada Republike Slovenije na osnovi analize o "Položaju in statusu Romov v Sloveniji", ki jo pripravlja Institut za narodnostna vprašanja, pripravi predlog morebitnih zakonskih sprememb za hitrejše reševanje romske problematike ter nov program ukrepov po posameznih ministrstvih z nosilci in konkretnimi roki izvršitve ter s tem seznani Državni svet Republike Slovenije in Državni zbor Republike Slovenije. Istočasno predlaga, da se pri Vladi Republike Slovenije organizira posebno koordinativno delovno telo z nalogo, da koordinira programe ukrepov med posameznimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi in romsko skupnostjo ter nadzira njihovo izvajanje.
4. Državni svet predlaga, da se v letnih finančnih proračunih države in občin zagotovijo potrebna namenska finančna sredstva za reševanje romskih vprašanj po posameznih občinah tako kot je to zagotovljeno za italijansko in madžarsko narodno skupnost. Državni svet tudi predlaga, da se občinam, ki imajo večje število Romov, ki živijo v skrajno neurejenih bivanjskih razmerah, v proračunu Republike Slovenije oziroma rebalansu za leto 2005 zagotovijo finančna sredstva za postopno sanacijo stanja.
5. Državni svet ugotavlja, da Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport namenja precejšnja finančna sredstva za programe izobraževanja romskih otrok, kateri pa ne dajejo pravih rezultatov, saj zelo malo otrok dokonča osemletko, zato naj vse osnovne šole, ki zaposlujejo romskega pomočnika, tekoče obveščajo pristojne občine o poteku izobraževanja romskih otrok in o eventualnih problemih. Državni svet predlaga, da centri za socialno delo v pogodbah o aktivnem reševanju socialne problematike zavežejo prejemnike o obvezni vključitvi predšolskih otrok v organizirano predšolsko vzgojo in obvezni vključitvi šoloobveznih otrok v šolanje ter rednem pošiljanju otrok v šolo ter to tudi striktno nadzirajo in po potrebi sankcionirajo z odvzemom denarne socialne pomoči prejemniku, ki ta določila krši. Vodstva osnovnih šol z romsko populacijo pa naj dosledno upoštevajo 45., 49. ter 102. člen zakona o osnovni šoli, ter starše, ki ne vpišejo oziroma ne pošiljajo svojih otrok v šole, prijavijo sodniku za prekrške.
6. Državni svet predlaga, da Ministrstvo za notranje zadeve pripravi poročilo o učinkih povečanega nadzora policije na območjih občin z romsko populacijo na prometno in siceršnjo varnost, v prihodnje pa naj se pripravlja poročilo mesečno. Hkrati Državni svet predlaga, da se vzporedno izvedejo drugi kratkoročni ukrepi, ki so izredno pomembni in zahtevni in morajo temeljiti na najvišjih standardih vrednot demokratične družbe tako za romsko kot ostalo prebivalstvo.
7. Celovita ureditev romske problematike, upoštevajoč evropske civilizacijske norme sožitja med Romi in večinskim prebivalstvom, bo možna s partnerskim odnosom med državo, lokalnimi skupnostmi in Romi. Pri vsakdanjem konkretnem reševanju te problematike se pričakuje več strokovnosti, nadzora, doslednosti, strpnosti, razumevanja in prilagajanja nastalim situacijam s strani vladnih in občinskih služb, pripadnikov romske skupnosti ter večinskega prebivalstva. Čeprav področna zakonodaja ureja vprašanja, ki zadevajo romsko problematiko, je treba preučiti možnost za izdelavo posebnega zakona, ki bi zajel vsa odprta vprašanja, ki se nanašajo na ureditev položaja in ekonomsko - socialno integracijo romske skupnosti v Sloveniji, predvsem pa jasno opredelil vlogo državnih organov, lokalnih skupnostih in romske etnične skupnosti. V kolikor se pokaže za potrebno, je treba v posebnem predpisu urediti status in organiziranost romske skupnosti.