Zapisnik 13. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 21. 1. 2009.

Predsednik je pričel 13. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 16.33 uri.

Opravičil se je:

• Drago Bahun
• mag. Stojan Binder
• dr. Zoltan Jan
• Bojan Papič

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

• Nj. eksc. Ivana Hlavsová, veleposlanica Češke republike k 3. točki dnevnega reda,
• Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve k 4. točki dnevnega reda in k predvideni razširitvi dnevnega reda,
• mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, pristojna za področje lokalne samouprave in regionalne politike k 5. točki dnevnega reda,
• dr. Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo k 6. točki dnevnega reda,
• mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve k 6. točki dnevnega reda
• dr. Franc Križanič, minister za finance k 6. točki dnevnega reda,
• dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo k predvideni razširitvi dnevnega reda.

- - -

Seje so se udeležili:

• Stanislav Vidovič, vodja Sektorja za varnostno politiko pri Ministrstvu  za zunanje zadeve,
• Ondina Blokar Drobič, generalna direktorica Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov, Ministrstvo za zunanje zadeve
• Marko Vrevc, Ministrstvo za zunanje zadeve
• Majda Filipovska, Ministrstvo za zunanje zadeve
• Dragoljuba Benčina, državna sekretarka, Ministrstvo za zunanje zadeve
• Uroš Krek, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo
• gospa Nj. eksc. Ivana Hlavsová, veleposlanica Češke republike k 3. točki dnevnega reda,
• Alena Horáčková, Veleposlaništvo Češke republike
• Michal Černik, Veleposlaništvo Češke republike
• mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, pristojna za področje lokalne samouprave in regionalne politike
• mag. Urban Krajcar, vodja kabineta, Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko
• dr. Barbara Fakin, Služba Vlade za razvoj in evropske zadeve

 

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

S sklicem 14. 1. 2009 so državni svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 12. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Češke republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009
4. Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za zunanje zadeve v obdobju 2008-2012
5. Predstavitev ključnih usmeritev Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012
6. Obravnava zaključkov posveta Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev?
7. Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2008

 

* * *

Zaradi odsotnosti ministra za zunanje zadeve gospoda Samuela Žbogarja je predsednik predlagal, da se točka:

• Predstavitev ključnih usmeritev Ministrstva za zunanje zadeve v obdobju 2008-2012

 umakne z dnevnega reda današnje seje.

 

Predlog za umik je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

- - -

Predsednik je predlagal, da se dnevni red razširi z naslednjo točko:

• Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP), EPA 109-V 

Predlog za razširitev je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za in 3 so bili proti).

- - -

 

Na podlagi sprejetega umika točke in razširitve je predsednik predlagal naslednji

DNEVNI RED:

1. Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP), EPA 109-V * RAZŠIRITEV
2. Predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Češke republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009
3. Odobritev zapisnika 12. seje Državnega sveta Republike Slovenije
4. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
5. Predstavitev ključnih usmeritev Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012
6. Obravnava zaključkov posveta Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev?
7. Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2008

Predlagan dnevni red je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, proti ni bil nihče).

 

1. točka dnevnega reda - RAZŠIRITEV: Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP), EPA 109-V

Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora št. 124/08.
Predlog zakona je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo komisije in predlog sklepa Državnega sveta so svetniki prejeli po elektronski pošti 20.1.2009 in na klop.

Dragoljuba Benčina, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve, je podala uvodno obrazložitev.

Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je pojasnil predsednik komisije Vincenc Otoničar.

Stališče interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je predstavil Alojz Kovšca.

V razpravi so sodelovali prof. dr. Jože Mencinger, Branimir Štrukelj, Anton Peršak, mag. Blaž Kavčič, Anton Peršak (replika), Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, prof. dr. Jože Mencinger (replika), Matej Arčon, Jože Korže, Vincenc Otoničar in Mihael Jenčič.

Po končani razpravi je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednje mnenje:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji 21. 1. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP)

Državni svet je obravnaval predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi (MPPHDSAP) (v nadaljevanju: protokol), ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem posredovala Vlada Republike Slovenije.

Državni svet je bil seznanjen, da se je postopek vključevanja držav kandidatk Albanije in Hrvaške v zvezo NATO začel v letu 2008. Po določbah Severnoatlantske pogodbe (v nadaljevanju: pogodba) je k pristopu mogoče povabiti druge evropske države, ki lahko sprejmejo načela sporazuma in prispevajo k varnosti evroatlantskega območja. Odločitev o širitvi zveze NATO z navedenima državama je bila na podlagi določil pogodbe sprejeta s soglasnim dogovorom. Republika Slovenija je od začetka podpirala vstop Hrvaške v zvezo NATO. Napredek Hrvaške je v postopku vključevanja redno spremljala preko akcijskih načrtov. Hrvaška je o svojih aktivnostih oziroma v poročilih o napredku dokazovala, da sledi pričakovanjem držav članic. Do sedaj je protokol ratificiralo 12 držav članic zveze NATO.

Ne glede na sprejeto časovnico vključevanja povabljenih držav, Državni svet meni, da bi Državni zbor moral preložiti odločanje o ratifikaciji protokola na kasnejši čas, upoštevaje zadržke, ki izhajajo iz odprtih vprašanj odnosov s Hrvaško. Pred odločitvijo o ratifikaciji protokola pa bi se Državni svet in Državni zbor morala seznaniti z vsemi dokumenti o pristopu Hrvaške k zvezi NATO.

Državni svet pojasnjuje, da posebno pozornost na področju zunanje politike posveča reševanju odprtih vprašanj s sosedami, med katerimi je najbolj pereč problem odnosi s Hrvaško, zlasti zaradi nerešenega vprašanja meje.

Državni svet meni, da se EU in zveza NATO dopolnjujeta. Državni svet se zaveda, da je v interesu Slovenije, da se čimprej rešijo vprašanja, povezana z integracijo Hrvaške v mednarodne asociacije kot sta EU in zveza NATO, kar bo doprineslo k stabilnosti regije. Zato Državni svet načelno podpira članstvo Hrvaške v EU in zvezi NATO, saj daje skupna prihodnost v omenjenih integracijah upanje na sporazumno preseganje in odpravljanje odprtih problemov.

Državni svet izpostavlja interes, da se Hrvaška čimprej priključi skupnemu evropskemu trgu, kjer veljajo evropski standardi. Da Hrvaška čimprej zagotovi evropske standarde za poslovanje podjetij, je tudi v interesu slovenskega gospodarstva, saj je pomembna gospodarska partnerica Slovenije.

Državni svet meni, da bi se članice zveze NATO morale bolj zavedati preteklosti novih držav članic. Spoštovanje temeljnih evropskih pravic in vrednot je najpomembnejši dejavnik, ki oblikuje proces evropskega združevanja. Zato bi se morala Hrvaška zavedati odgovornosti spoštovanja temeljnih vrednot, ki se pričakuje od članstva v evro atlantskih povezavah.

Dodatna okoliščina, ki bi jo moral upoštevati Državni zbor v postopku ratifikacije protokola, je po oceni Državnega sveta, odnos Hrvaške do tradicij NDH, saj v sodobni hrvaški državi niso na pravi način vrednoteni vsi aspekti nastanka, obstoja in propada omenjene tvorbe. Na nek način je NDH še danes konstitutiven del hrvaške nacionalne zavesti. Hrvaška nikomur ni izplačala vojne odškodnine niti se ni opravičila prizadetim državam in narodom.  

Državni svet obžaluje, da svojih stališč ni mogel izraziti v prejšnjih fazah postopka ratifikacije protokola o pristopu Hrvaške v zvezo NATO.  

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Vincenc Otoničar.

Predlagano mnenje je bilo sprejeto (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za,12 jih je bilo proti).

 

2. točka dnevnega reda: Predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Češke republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009

Veleposlanica Češke republike v Republiki Sloveniji Nj. eksc. Ivana Hlavsova je predstavila prednostne naloge predsedovanja Češke republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil s prednostnimi nalogami predsedovanja Češke republike Evropski uniji v času od 1. januarja do 30. junija 2009.

 

3. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 12. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Osnutek zapisnika 12. seje so svetniki prejeli po elektronski pošti 14. 1. 2009.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi tretjega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega sveta ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik 12. seje in predlagal, da o njem glasujejo.

Zapisnik 12. seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

 

4. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov

Po elektronski pošti 16. 1. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance glede skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost.

Predlog sklepa so svetnik iprejeli po elektronski pošti 16. 1. 2009 in na klop.

Pobudo je obrazložil podpredsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Alojz Kovšca.

Razpravljal je Rastislav Jože Reven.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji 21. 1. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance glede skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance, da upoštevaje postopke, ki so povezani z vračili in likvidnostno situacijo, vzpostavita čim večjo ažurnost pri dejanski izvedbi vračila davka na dodano vrednost. Primerno bi bilo pospešiti vračanje preplačanega davka na dodano vrednost ter skrajšati rok za vračilo davka na dodano vrednost iz 60 na 30 dni.

Obrazložitev:

Vlada Republike Slovenije v svojem mnenju k Predlogu zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost med drugim navaja, da bo preučila krajšanje rokov iz 60 dni na krajši rok, tako da se ne bo povečalo davčno tveganje pri nadzoru davčnih zavezancev in da bo možno zagotoviti potrebna likvidna sredstva na finančnih trgih.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za finance, da pobudo preučita in v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 19. 1. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede lastništva Zdravilišča Rimske Toplice.

Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 19. 1. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji 21. 1. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika mag. Dušana Semoliča glede lastništva Zdravilišča Rimske Toplice in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika mag. Dušana Semoliča in predlaga Vladi Republike Slovenije da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika mag. Dušana Semoliča se glasita:

1. Ali bo Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) Zdravilišče Rimske  Toplice vrnila državljanom Republike Slovenije, da postane skupno dobro za ohranjanje zdravja vseh državljanov Republike Slovenije?
2. Kakšno je stališče Vlade do sklepa o odprodaji kompleksa Zdravilišča Rimske   Toplice z močno podcenjeno vrednostjo, ki ga je v prejšnjem mandatu sprejela Vlada na svoji 49. redni seji 17. novembra 2005?

Obrazložitev:

Analiza verodostojnih dokumentov in objav za obdobje 1992 do 2008 dokazuje, da gre v primeru Zdravilišča Rimske Toplice za utemeljen sum glede zakonitosti opravljenih postopkov in odsotnost pravne države ter veliko oškodovanje državljanov Republike Slovenije.
Upravičeno se pričakuje, da bo Vlada z ustreznim ravnanjem popravila napake iz preteklosti tako, da bo Zdravilišče Rimske Toplice vrnila državljanom kot skupno dobro vseh.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 12. 1. 2009 in na klop so svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Petra Požuna glede priprave predloga zakona o prostovoljstvu.

Po elektronski pošti 16. 1. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo državnega svetnika Cvetka Zupančiča za izgradnjo Veletržnice v Ljubljani v Trnovskem predmestju.

 

Po elektronski pošti 16. 1. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na pobudo državnega svetnika Petra Požuna za zadržanje izvajanja in spremembo Pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvene oskrbe.

Na klop so prejeli odgovor Ministrstva za gospodarstvo na vprašanja državnih svetnikov Marijana Klemenca in Jerneja Verbiča v zvezi z Združenjem SAZAS.

Na klop so prejeli odgovor Ministrstva za notranje zadeve na pobudo državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z napadom na državnega svetnika dr. Andreja Rusa.

Na klop so prejeli odgovor Ministrstva za pravosodje na pobudo državnega svetnika Petra Požuna za zadržanje izvajanja in spremembo Pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v zavodih za prestajanje kazni zapora, vzgojnih zavodih, prevzgojnih domovih in v zavodih za usposabljanje.

Za vprašanja, na katera po preteku 30-dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma druge pristojne institucije.

 

5. točka dnevnega reda: Predstavitev ključnih usmeritev Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012

Mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, pristojna za področje lokalne samouprave in regionalno politiko, je predstavila ključne usmeritve Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012.

Razpravljali so Anton Peršak, Rastislav Jože Reven, Branimir Štrukelj, dr. Janvit Golob, Boris Šuštaršič, Milan Ozimič, Andrej Lampret in Darko Fras.

Ministrica je odgovora na vprašanja in dileme, ki so se pojavila v razpravi.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil s ključnimi usmeritvami Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko v obdobju 2008-2012.

 

6. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov posveta Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev?

Skupno poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Interesne skupine delodajalcev s predlogi zaključkov so svetniki prejeli s sklicem 14. 1. 2009 in na klop.

Predlog sklepov Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 16. 1. 2009 in na klop.

Stališče komisije in interesne skupine je pojasnil ima vodja Interesne skupine delodajalcev Borut Meh.

V razpravi so sodelovali Rastislav Jože Reven, mag. Blaž Kavčič, Boris Šuštaršič, Lidija Jerkič, Borut Meh, Drago Ščernjavič, Boris Šuštaršič (replika), mag. Blaž Kavčič, dr. Janvit Golob, Jože Korže (replika).

Po končani razpravi je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednje sklepe:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji 21. 1. 2009, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) ter na podlagi posveta Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev?, sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet je 12. 11. 2008 organiziral posvet Finančna kriza - pot v recesijo ali izziv za novo gospodarsko ureditev? z namenom soočiti mnenja o tem, kakšen vpliv že ima in bo imela finančna kriza na realni sektor, kako se bodo odzvale posamezne dejavnosti, kakšna je vloga bank pri reševanju problematike in kako preurediti gospodarstvo, da se podobne krize ne bodo pojavljale v takšnih razsežnostih.
Razmere v vseh segmentih finančnega in realnega sektorja svetovnega gospodarstva kažejo, da se je obdobje makroekonomske stabilnosti in visoke gospodarske rasti zadnjih let končalo. Kriza, ki je z vso silovitostjo izbruhnila v finančnem sektorju, se nezadržno širi v vse pore gospodarstva. Svetovno gospodarstvo je na poti ali pa je že prestopilo prag recesije. Odvisnost slovenskega gospodarstva od zunanjih virov financiranja, njegova vpetost v mednarodne finančne tokove ter izvozna usmerjenost Slovenijo še dodatno izpostavlja prihajajoči recesiji in vsem posledicam, ki jih ta prinaša.

Zaradi pojemajoče gospodarske aktivnosti bo število brezposelnih oseb v Sloveniji nedvomno naraščalo. Priča smo vsakodnevnim pesimističnim napovedim o drastičnem zmanjševanju delovnih mest. Številke o izgubljenih delovnih mestih v prihodnjem letu se gibljejo v razponu od 40.000 do 60.000. Tovrstna špekulativna napovedovanja so v današnjih kriznih razmerah škodljiva, zato pa so primernejša razmišljanja, kaj storiti, da se proces krčenja števila zaposlenih ne bo začel uresničevati.

Vrh gospodarskega cikla z impresivnimi dosežki, kot so 6,8-odstotna gospodarska rast, 4,9-odstotna stopnja brezposelnosti in kar 3,5-odstotna rast števila zaposlenih, je za nami. V Sloveniji se bo zmanjšana gospodarska aktivnost različno odrazila po posameznih dejavnostih, tako časovno kot po obsegu. Panoge, ki so izvozno usmerjene in delovno intenzivne, posebno avtomobilska industrija, gradbeništvo, tekstilna industrija, pohištvena industrija bodo močno prizadete in to predvsem zaradi dogajanj na trgih njihovih kupcev in naše odvisnosti od izvoza, saj ga 70 % realiziramo na trgih držav EU (največ v Nemčiji). Panoge, ki delujejo zgolj na domačem trgu, to je večina storitvenih podjetij javnega sektorja, bo recesija najverjetneje le oplazila.

Zavedajoč se nujnosti prilagajanja kriznim časom, so podjetja že prisiljena ukrepati. Na področju delovnih razmerij se ukrepi izvajajo z nepodaljševanjem pogodb za določen čas, odpovedujejo se pogodbe tujcem, prilagaja se delovni čas v smislu zmanjševanja števila izmen in podobno.

V takšnih razmerah se vedno bolj kaže potreba po uvajanju načel varne prožnosti, ki bi jih bilo nujno dogovoriti v okviru socialnega dialoga med sindikati, delodajalci in vlado. V aktualnih razmerah potrebujemo trg dela, ki bo omogočal podjetjem lažje povečevanje, kakor tudi zmanjševanje števila zaposlenih in takšna ureditev, ki postavlja delo kot vrednoto in vzpodbuja mobilnost zaposlenih, vse pa je podprto tudi z instrumenti socialne varnosti, ki jih v kriznih časih zagotavlja država. Ukrepi morajo biti naravnani v smeri dopuščanja delne zaposlitve, v spodbujanje prerazporejanja delovnega časa, stimuliranja zaposlovanja na domu in davčnih spodbud za delo na domu ter delo na daljavo. Ob uvajanju teh načel pa se ne sme pozabiti na sprejeto zavezo o negovanju socialne države v duhu evropske tradicije.

Potreben je takojšnji pristop k pogajanjem za novi socialni sporazum, ki je v današnjih razmerah ključen za delovanje trga dela. Obstoječi socialni sporazum je nastal v razmerah visoke gospodarske konjunkture in nizke inflacije. Sporazum, kot rezultat partnerskega odnosa, naj bo sklenjen vsaj za mandat nove vlade in naj ne vsebuje dikcij zakonov, o katerih se več kot leto dni ne bo moč uskladiti. Potreben je kratek, a dolgoročen sporazum, z jasnimi sporočili in zavezami, ki bodo sledljive in merljive.

V novem socialnem sporazumu se bo potrebno opredeliti tudi do plačne politike. Plače naj ohranijo svojo realno vrednost, pri tem pa rasti v okvirih, ki jih dopušča rast produktivnosti. Osnova določanju plačne politike so in naj ostanejo kolektivne pogodbe, ki se določajo z bipartitnim dialogom med delodajalci in sindikati. Minimalna plača naj bo določena z zakonom, vse njene spremembe pa se morajo sprejemati v soglasju s socialnimi partnerji.

Od države se pričakuje ukrepe v smeri davčne razbremenitve gospodarstva in posameznika, bolj prožna delovna zakonodaja, ustrezno vodenje proti-monopolne politike in spodbujanje konkurence v nemenjalnem sektorju. 

Sistem socialnih transferjev mora končno postati transparenten, poenoten, predvsem pa je potreben nadzor nad njim.

Vzpostavitev zaupanja in dostop do finančnih virov mora postati prioritetna naloga države. S tem bo zagotovila potreben minimum za nemoteno poslovanje podjetij. Država mora predvsem kreirati ugodne, mednarodno konkurenčne pogoje poslovanja za podjetja, obvladovati inflacijo, umiriti cene komunalnih storitev in energentov ter zagotavljati gospodarstvu dostop do kreditov po nižjih obrestnih merah. Svojega dela odgovornosti se mora zavedati tudi Banka Slovenije kot vrhovni regulator bančnega sistema ter zagotoviti, da poslovne banke ne bodo mogle izkoriščati težkega položaja realnega sektorja in na njegov račun kovati dodatne dobičke.

Eden od vzrokov globalne krize, ki smo ji priča, je prav gotovo neobrzdani pohlep finančnega sektorja po dobičkih, ki se je preselili tudi v realni sektor. Za dobičke okoli 20 % se zdi, da so postali povsem normalni, zato bo potrebno bančni sektor obrzdati, ga postaviti na realna tla. Danes se posojila podaljšujejo za izjemno kratka obdobja, stroški odobritev se enormno povečujejo, obrestna marža pa narašča. Zato niso presenetljivi rezultati, ki izhajajo iz izkaza uspeha bank, in ki so leta 2006 poslovale z neto dobičkom 303 milijone evrov, lani pa z 412 milijoni evrov, kar pomeni 36 % več. V predelovalnih dejavnostih pa je bil dobiček leta 2006 851,7 milijonov evrov, lani pa 967 milijona evrov, torej 15,4 % višji.

Slabo stanje finančnega sistema, nezaupanje in neposojanje denarnih sredstev med bankami lahko posojilno krizo še poslabšajo. Kazalci gospodarskega zaupanja dosegajo raven izpred 20 let. Nujni so ukrepi, ki bodo ponovno vzpostavili medsebojno zaupanje v bančnem sektorju in medsebojno zaupanje bank, gospodarstva in prebivalstva.

Smiselno je na novo opredeliti nacionalne interese, ki zadevajo gospodarstvo. Stanje, v katerem smo se znašli, je dobra priložnost za redefiniranje vrednot in odnosov v družbi z določitvijo nove družbene paradigme.

Sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o javnih financah in Zakona o bančništvu so za gospodarstvo potreben, vendar nezadosten ukrep vlade. Sprejeti morajo biti ukrepi za zmanjšanje obremenitev gospodarstva na področju davkov in prispevkov. Dinamiko plačil je treba prilagoditi in razmisliti o morebitnem odlogu, znižanju ali odpisu plačila prispevkov za socialno varnost kot interventni ukrep razbremenitve gospodarstva.

Finančnih spodbud naj bodo deležni še posebno tisti deli gospodarstva, ki vlagajo v nova znanja, v razvoj ekološko prijaznih tehnologij, ipd.

Sprejeti je potrebno tudi dodatne ukrepe kot pomoč pri razvojnem prestrukturiranju podjetij s ciljem povečanja dodane vrednosti ter pospešiti izvajanje infrastrukturnih projektov. Proaktivna vloga države naj se izkaže v pospeševanju naložb podjetij z danimi javnimi sredstvi za vse kakovostne dejavnike poslovanja (raziskave in razvoj, prenova poslovnih procesov, izobraževanje kadrov, podpora skupnim projektom gospodarske in RR sfere).

Upravičena je kritika voditeljem EU in odgovornim institucijam EU, da ugotovitvam o resnosti finančne in gospodarske krize niso sledili takojšnji učinkoviti in medsebojno povezani ter usklajeni ukrepi. V prihodnje se pričakuje večja iniciativnost ter bolj poenoteno ravnanje EU v kriznih razmerah, prav tako pa vzpostavitev pogojev, ki bodo vodili k spremembi v sistemu vodilnih svetovnih valut. Zamajano stabilnost dolarja je potrebno izkoristiti kot priložnost, da se tudi Evru prizna status svetovne valute, ki bo postopoma prevzela vlogo dolarja kot vodilne svetovne valute.

Predlagani sklepi so bili sprejeti (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

7. točka dnevnega reda: Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2008

Po elektronski pošti 19.1.2009 in na klop so svetniki prejeli predlog Poročila o delu Državnega sveta v letu 2008.

Na klop so prejeli tudi stališče z amandmajem Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Uvodoma je predsednik Državnega sveta predstavil poročilo.

Anton Peršak je podal stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti.

Razpravljali so Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, Boris Šuštaršič.

Predsednik je dal na glasovanje amandma Interesne skupine negospodarskih dejavnosti:

V tretji alineji podpoglavja 6.1. Posveti se za besedilom "organizator Državni svet" doda naslednje besedilo: ",v sodelovanju z društvom Beli Obroč Slovenije in UNICEF-om Slovenija."

Obrazložitev:

Pobudnica posveta z naslovom Otrok v vrtincu odločitev institucij je bila gospa Vlasta Nussdorfer, predsednica društva Beli Obroč Slovenije, pri zasnovi posveta pa je aktivno sodeloval tudi UNICEF Slovenija. Na posvetu je bila ustanovljena tudi posebna komisija za pripravo zaključkov, ki so jo sestavljali državni svetnik dr. Zoltan Jan, predsednica Belega Obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer in predsednik Nacionalnega odbora za uresničevanje otrokovih pravic UNICEF-a Slovenija dr. Zoran Pavlovič.

Amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa:

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji 21. 1. 2009, na podlagi drugega odstavka 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije je sprejel Poročilo o delu Državnega sveta v letu 2008.

Sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Predsednik je zaključil 13. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje.