Odgovor Ministrstva za promet na vprašanji državnega svetnika Marka Juvančiča v zvezi z izvajanjem javne gospodarske službe

Spoštovani gospod Sušnik

V zvezi z vašim dopisom, št. 321-10798-2-686, ki smo ga prejeli na Ministrstvo za promet, v katerem ste nam posredovali vprašanji državnega svetnika gospoda Marka Juvančiča glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati krajevne skupnosti in drugi del lokalnih skupnosti, ki imajo status pravnih oseb, da lahko samostojno izvajajo javno gospodarsko službo "vzdrževanje javnih poti", vam pošiljamo naslednji odgovor:

I

Kot izhaja iz vašega vprašanja, vas zanima, če lahko krajevne skupnosti in drugi ožji deli lokalnih skupnosti, ki imajo status pravne osebe, samostojno izvajajo javno gospodarsko službo "vzdrževanje javnih poti".

Glede na to, da tolmačenje pristojnosti krajevnih skupnosti in drugih ožjih delov lokalnih skupnosti, ki imajo status pravne osebe ne spada v pristojnost Ministrstva za promet, smo od Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobili potrebno pojasnilo.
Hkrati pa smo na spletnem portalu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobili informacije, ki vam jih posredujemo:

V skladu z ustavnimi določbami in določbami zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odl.US, 45/94-odl.US, 57/94, 14/95, 20/95-odl.US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odl.US, 44/96-odl.US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99-odl.US in 70/00) ureja javne zadeve lokalnega pomena občina , ki je odgovorna tudi za izvajanje gospodarskih in negospodarskih javnih služb, kakor tudi za skrb in infrastrukturo, namenjeno njihovemu izvajanju. Naloge ožjih delov občine se določijo s statutom občine na podlagi zakona. V določbi
19.b člena ZLS so primeroma navedene poglavitne naloge ožjih delov občine s poudarkom, da gre zgolj za prenos nalog občine v izvajanje ožjemu delu. Naloge se nanašajo na: lokalne javne službe, vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva, pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje ožjim delom občine določijo z odlokom. Z določbo 19.c člena zakon še naprej ohranja  možnost, da se s statutom občine določi, da so ožji deli občine pravne osebe. Z zakonom je določen obseg pravne subjektivitete. Ta je omejena z nalogami, ki jih občina s statutom oziroma z odlokom prenese v izvajanje ožjemu delu občine.

Zakon o lokalni samoupravi je v določbi 61. člena le na splošno opredelil dolžnost občine zagotavljati opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).

Način opravljanja javne gospodarske službe predpiše občina z odlokom, s katerim določi, da se posamezna gospodarska javna služba lahko opravlja v

• režijskem obratu,
• javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju,
• s koncesionirano javno gospodarsko službo,
• ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Z zakonom o gospodarskih javnih službah je predpisano, da mora občina ustanoviti posebno telo (ali telesa) za varstvo uporabnikov javnih dobrin, za posamezno ali več gospodarskih javnih služb. To telo je omenjeno tudi v 12. alinei 29. člena ZLS, v kateri je določeno, da občinski svet imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin. Funkcija sveta je dajanje pripomb in predlogov občinskemu svetu, nadzornemu odboru občine, županu in občinski upravi v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb, ki sta jih ti dolžni obravnavati ter svet obvestiti o svojih stališčih in ukrepih. Podrobnejše se sestava ter pravice in dolžnosti sveta določijo z aktom o ustanovitvi.

Posebnost v oblikah opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb je možnost neposrednega prenosa (35. člen ZGJS) v opravljanje zasebnim, zadružnim ali drugim organizacijskim oblikam uporabnikov javnih dobrin. Med te oblike v skladu z ugotovitvami ustavnega sodišča sodijo tudi ožji deli občine (krajevne, vaške ali četrtne skupnosti), ki so pravne osebe in imajo kot svoj organ, v skladu s statutom opredeljen in na podlagi neposrednih volitev izvoljen svet. Neposredni prenos se lahko opravi, kadar to narekuje lokacijska pogojenost ali če to narekujejo potrebe lokalnega prebivalstva. Organizacijska oblika uporabnikov javnih dobrin lahko opravlja gospodarsko javno službo sama, ali pa druga pravna ali fizična oseba, če so izpolnjene vse zahteve predpisanih tehničnih, sanitarnih in drugih normativov in standardov. Neposredni prenos opravi občina z odlokom, s katerim ožjemu delu poveri izvajanje javne službe, določi obveznosti ožjega dela občine za izvajanje javne službe in opredeli nadzor občinskih organov nad izvajanjem javne službe.

Ožji del občine (krajevna skupnost) ima dejansko položaj koncesionarja, gre za koncesijskemu razmerju podobno razmerje med občino in njenim ožjim delom oziroma organiziranimi uporabniki kot izvajalci To pristojnost imajo občinski organi. Zagotovitev javne službe, določanje cenovnega režima, režima izvajanja, nadzor nad finančnim poslovanjem, odgovornost za kvalitetno zadovoljevanje potreb občanov po storitvah in proizvodih javnih služb ter spoštovanje predpisov v zvez z njimi, je še vedno v pristojnosti občine.

II

Kot je bilo navedeno način opravljanja javne gospodarske službe predpiše občina z odlokom, s katerim določi, da se posamezna gospodarska javna služba lahko opravlja v

• režijskem obratu
• javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju,
• s koncesionirano javno gospodarsko službo,
• ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava

Odgovorne osebe pri navedenih oblikah so:

Režijski obrat je organiziran kot nesamostojen ali samostojen režijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo oziroma službe lokalnih skupnost (17. člen ZJGS).

Javni gospodarski zavod v skladu z 23. členom ZJGS upravlja upravni odbor. Sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti organa upravljanja se določijo s statutom zavoda, pri čemer ustanovitelj imenuje v upravi odbor najmanj polovico članov.

Javno podjetje v skladu z določbami 25. člena ustanovi vlada RS oziroma lokalna skupnost kot podjetje v lasti republike ali lokalne skupnosti. Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor. Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom. S statutom se določijo tudi pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja (27. člen ZGJS).

Koncesionirana javna gospodarska služba v skladu z določbami 32. člena ZJGS opravlja gospodarsko javno službo v skladu s pogoji, ki jih določi koncesijski akt. Koncesijski akt pa je predpis Vlade RS oziroma za lokalno skupnost odlok lokalne skupnosti. Če pa tako določa zakon, se s koncesijskim aktom lahko da javno pooblastilo.

S spoštovanjem,

Pripravil: