Državni svet Republike Slovenije je na 42. seji, dne 15. 3. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje
M N E N J E
k predlogu resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (REPZK)
Državni svet je obravnaval predlog resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete (RePZK), ki jo je v obravnavo državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Predlagatelj je pojasnil, da je omenjena resolucija strateški dokument, ki določa cilje in načela za uspešno preprečevanje in zatiranje kriminalitete, kar je razbrati tudi iz uvoda resolucije, ki naj bi bil samostojen dokument brez nacionalnega programa. Za izdelavo nacionalnega programa naj bi bila že določena delovna skupina na Ministrstvu za notranje zadeve, pri izdelavi programa pa naj bi izhajala iz resolucije. Na podlagi 135. člena Zakona o policiji (uradno prečiščeno besedilo, Ur.l.RS, št. 102/04 in 14/05) mora Vlada Republike Slovenije do 31.1.2007 izdelati nacionalni program preprečevanja in zatiranja kriminalitete ter ga poslati v obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije, usmeritve podane v resoluciji pa predstavljajo (zgolj) temelj za njegovo izdelavo.
Državni svet je menil, da gre zgolj za nek dokument zgolj zaradi izdelave dokumenta, ki ga potrebuje birokracija za svoje delovanje. Resolucija namreč nima programa; gre za neobvezen dokument zgolj z navajanjem nekih podatkov, kar bi lahko storili tudi v obliki poročila o stanju na nekem področju. V resolucije je opaziti le eno konkretnost: namreč potrebo po nekem zakonu (zadnji odstavek od tč. 5.2 resolucije) .
Po Poslovniku državnega zbora - PoDZ-1 (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je resolucija akt državnega zbora s katerim državni zbor ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih (109. člen). Po tretjem odstavku 171. člena PoDZ predlog resolucije o nacionalnem programu predloži vlada. Iz določb PoDZ je jasno razbrati, da je resolucija akt, v okviru katerega se sprejema nacionalni program. Mnenje predlagatelja, da bo prvo predstavil državnemu zboru resolucijo in mu nato dodatno predstavil tudi samostojen nacionalni program je po mnenju državnega sveta nepravilno in neekonomično. Tudi nacionalni program bo moral predstaviti v obliki resolucije, zato samostojno podana ocena stanja državnemu zboru služi le v seznanitev brez konkretnih ciljev na posameznih področjih, določenih časovnih obdobij in prednostnih nalog ter ukrepov za dosego teh ciljev. Zgolj seznanitev s podatki je danes mogoča skoraj vsakemu državljanu iz javno dostopnih evidenc, ne da bi bila za to potrebna resolucija. Dokler v aktu ni navedenih jasnih pravil, iz njega ne more nič izhajati. Da bi bila resolucija učinkovita, bi morala vsebovati jasno določene naloge posameznih organov na področju kriminalitete in roke za njihovo izvršitev, kar bi moral določati nacionalni program, ki je osnovni strateški dokument iz nekega področja, katerega cilj je splošno izboljšanje stanja in kakovosti življenja na posameznem področju. V ta namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev.
Cilji resolucije, ki se želijo doseči s prejemom resolucije so presplošni; z njimi se namreč strinja vsak in se ne bodo dosegli s samim sprejemom resolucije, pač pa so za to potrebni konkretni ukrepi. Določitev besednih zvez ciljev ("povečanje aktivnosti državnih organov in institucij civilne družbe v ustvarjanje kvalitetnega družbenega okolja s ciljem zmanjšati kriminaliteto in zagotoviti varno okolje; zagotavljanje boljšega in usklajenega delovanja zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti in civilne družbe na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete; določitev ključnih področij varnostne politike in podaja usmeritev s ciljem, da se kriminalitetna politika vključi v politike, ki obravnavajo področja, ki lahko pomembno vplivajo na preprečevanje pojava kriminalitete") brez načinov za njihovo doseganje so premajhen napor za odpravo kriminalitete.
Predlagatelj v uvodu resolucije omenja, da "ni celovitega dokumenta, ki bi podal splošne usmeritve in opredelil vsa pomembnejša področja, določil odgovornosti za stanje ter zagotovil mehanizme za ocenjevanje stanja in nadzor nad izvajanjem sprejetih usmeritev in programov" pri čemer iz same resolucije ni razbrati odgovornosti za stanje, med mehanizmi za ocenjevanje stanja in nadzor nad izvajanjem sprejetih usmeritev in programov je omenjena le posebna ustanovitev posvetovalnega koordinacijskega telesa, sestavljenega iz predstavnikov državnih organov, strokovne javnosti, lokalnih skupnosti, civilne družbe in drugih, brez konkretnejšega "ključa" njegovega sestavljanja, medtem ko program niti ni določen.
Po seznanitvi s predlogom resolucije o preprečevanju in zatiranju kriminalitete s strani predlagatelja in sledeči razpravi je državni svet sprejel naslednje s k l e p e:
- Državni svet ugotavlja, da Resolucija o strategiji nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,št. 56/2001) očitno ni dosegla pričakovanih ciljev, zato predložena resolucija pomeni novo prizadevanje za izboljšanje stanja na področju kriminalitete.
- Državni svet predlaga, da Državni zbor Republike Slovenije pozove Vlado Republike Slovenije, da predlog resolucije dopolni s konkretnejšo določitvijo vsebine resolucije in roki za izpolnitev ukrepov.
- Državni svet predlaga, da se v posvetovalno koordinacijsko telo za ocenjevanje stanja in nadzor nad izvajanjem sprejetih usmeritev in programov, aktivno vključi tudi enega člana Državnega sveta Republike Slovenije.
* * *
Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan.
