Iskanje:     Napredno iskanje
Brskanje po kategorijah:
Državni svet / mandat 2002 - 2007 / Seje DS / Redne seje DS / Zapisniki rednih sej DS /


Zapisnik 29. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila dne 19. januarja 2005.

Seja se je pričela ob 12,05 uri in se zaključila ob 16,45 uri.

Predsednik je pričel 29. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičila se je:
- Marta Turk

* * *

Na sejo so bili vabljeni:

  • gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec v Državnem zboru k 3. točki,
  • gospod Matjaž Hanžek, Varuh človekovih pravic, k 4. točki,
  • gospod mag. Janez Drobnič, Minister za delo, družino in socialne zadeve k 4. točki,
  • gospod Andrej Bručan, spec.dr.med., Minister za zdravje k 4. točki,
  • gospod Nj. Eksc. Paul Faber, veleposlanik Velikega vojvodstva Luksemburg k 5. točki,
  • gospod Miran Potrč, poslanec v Državnem zboru k 6. točki,
  • gospod Drago Kos, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije k 6. točki,
  • gospod dr. Dimitrij Rupel, Minister za zunanje zadeve k predlagani razširitvi; predlog zakona o ratifikaciji pogodbe o Ustavi za Evropo s Sklepno listino (MUPE),

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

  • gospod Tone Dolčič, namestnik Varuha človekovih pravic,
  • gospod Jožef Tivadar, v.d. direktor za družino, Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve,
  • gospa Polona Selič, svetovalka Varuha človekovih pravic - višja svetnica,
  • gospa Agata Zupančič, višja svetovalka, Ministrstvo za zdravje,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med..

* * *

S sklicem dne 5.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

  1. Odobritev zapisnika 28. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
  2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
  3. Predlog zakona o dopolnitvi in spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-A) - skrajšani postopek, EPA 52-IV;
  4. Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o Nasilju v družini - poti do
    rešitev, EPA 1508-III;
  5. Predstavitev prioritet luksemburškega predsedovanja EU;
  6. Sprememba 83. člena ustave Republike Slovenije (EPA 56-IV) in vsebinske
    usmerite glede imunitete poslancev in članov državnih svetnikov;
  7. Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije v letu 2004;
  8. Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije;
  9. Zaprosilo Okrožnega sodišča v Murski Soboti v zvezi z imuniteto državnega svetnika;

UMIK

Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da se točka

  • Sprememba 83. člena ustave Republike Slovenije (EPA 56-IV) in vsebinske usmerite glede imunitete poslancev in članov državnih svetnikov,

umakne z dnevnega reda seje.

Kratko obrazložitev je podal predsednik komisije za politični sistem, mag. Adolf Zupan.

Predlog za umik je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 4 so bili proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

UMIK

Na predlog Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev je predsednik predlagal, da se točka

  • Predlog zakona o dopolnitvi in spremembi zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD-A) - skrajšani postopek, EPA 52-IV;

umakne z dnevnega reda seje.

Kratko obrazložitev je podal vodja interesne skupine Jože Ilc.

Predlog za umik je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

RAZŠIRITEV

Na predlog Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je predsednik predlagal, da se dnevni red seje razširi s točko:

  • Predlog zakona o ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo s Sklepno listino (MPUE),

Gradivo je bilo objavljeno v Poročevalcih od št. 4 do št. 4/III.

Kratko obrazložitev so podali Anton Peršak, mag. Zlatko Jenko in Jože Ilc.

Predlog za razširitev ni bil sprejet (36 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 3 so glasovali za in 30 jih je glasovalo proti).

DNEVNI RED:

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli prečiščen dnevni red.

  1. Odobritev zapisnika 28. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
  2. Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
  3. Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o Nasilju v družini - poti do rešitev, EPA 1508-III;
  4. Predstavitev prioritet luksemburškega predsedovanja EU;
  5. Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije v letu 2004;
  6. Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije;
  7. Zaprosilo Okrožnega sodišča v Murski Soboti v zvezi z imuniteto državnega svetnika;

Predlagan dnevni red je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 35 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).


K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 28. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 28. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 5.1.2005.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 28. seje glasujejo.

Zapisnik 28. seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za kulturo glede umetnin, ki jih je Kraljevina Italija odpeljala iz območij sedanjih primorskih občin.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Jože Ilc.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede umetnin, ki jih je Kraljevina Italija odpeljala iz območij sedanjih primorskih občin in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

  1. Koliko umetnin je Kraljevina Italija odpeljala iz območij sedanjih primorskih občin?
  2. Ali Slovenija razpolaga s seznamom odpeljanih umetnin?
  3. Kje se sedaj nahajajo umetnine?
  4. Ali Republika Slovenija zahteva vrnitev odpeljanih umetnin in kakšen bo odgovor?
  5. Kakšen bo postopek slovenskih organov v bodoče?

Obrazložitev:

Organi Kraljevine Italije so v letu 1940 odpeljali iz sedanjih primorskih občin številne umetnine in dragocenosti. Odpeljano niso vrnili in predmete še vedno zadržujejo. Tako ravnanje je bilo nezakonito že od vsega začetka. Umetniški predmeti so imeli svoje lastnike. Predmeti so bili enostavno zaseženi in za ohranjevanje zaplembe ni nobenega razloga. Dolžnost vsake države je, da skrbi in varuje svojo kulturno dediščino. Če je nekaj brez osnove odnešeno ali odpeljano izven države, to ni ovira, da pristojni slovenski organi ne uvedejo ustreznih postopkov, da se samovoljno odnešeni predmeti odkrijejo, vrnejo in zopet shranijo na isto mesto, od koder so bili vzeti.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za pravosodje v zvezi z mirovnim sporazumom, podpisanim v Parizu 10.2.1947, da je bila Nezavisna država Hrvatska - NDH, del hitlerjevske koalicije.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z odgovornostjo Nezavisne države Hrvatske - NDH glede škode na delu okupiranega slovenskega ozemlja in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Marjana Maučeca se glasita:

Ali izhaja iz mirovnega sporazuma z dne 10. 2. 1947, ki je bil podpisan v Parizu, da je bila "Nezavisna država Hrvatska - NDH" del hitlerjevske koalicije?
Če ne, kdo je odgovoren za škodo, ki jo je NDH povzročila na delu okupiranega slovenskega ozemlja?

Obrazložitev:

Po mnenju državnega pravobranilstva (odgovor na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega št. 054-01-63/04 z dne 6.1.2005) je bila NDH priznana le v okviru hitlerjevske koalicije v Evropi in je s koncem II. svetovne vojne prenehala obstajati. NDH je nastala leta 1941 in je pridobila del slovenskega ozemlja s podpisom dogovora med NDH in Nemčijo. V tem smislu je torej odgovorna za povzročeno škodo, ki so jo povzročile okupatorske oblasti NDH, kot to ugotavlja tudi državno pravobranilstvo. Državno pravobranilstvo v gornjem odgovoru navaja, da ne razpolaga s podatki glede morebitne ureditve njenega pravnega nasledstva, zaradi česar je vprašljivo tudi golo navajanje pravobranilstva, da je bila NDH priznana le v okviru hitlerjevske koalicije. Iz škode, ki je bila storjena na slovenskem ozemlju, nedvomno izhaja tudi določen del koristi, ki je bila prenesena na NDH; torej hrvaško ozemlje. Z razpadom NDH je njeno premoženje (in s tem odgovornost za povzročeno škodo) prešlo na njene naslednike. Ti pa so odgovorni za povzročeno škodo, ki je bila storjena na slovenskem ozemlju. Na pravobranilstvu je torej dolžnost, da te naslednike ugotovi in sproži ustrezne postopke.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanju v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

- - -

S pošiljko dne 14.1.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva okolje in prostor, s katerim državni svetnik mag. Adolf Zupan ni bil zadovoljen, zato je postavil ponovno vprašanje Ministrstvu za okolje in prostor glede dolžine reševanja upravnih zadev tako, kot to določa zakon o splošnem upravnem postopku, ki so ga prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, mag. Adolf Zupan.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval ponovno vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana v zvezi z upoštevanjem določb glede dolžine reševanja upravnih zadev in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira ponovno vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za okolje in prostor, da ponovno vprašanje preuči in nanj odgovori.

Ponovno vprašanje državnega svetnika mag. Adolfa Zupana se glasi:

Kaj bo storila Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, da se bodo začele upoštevati zakonske določbe glede dolžine reševanja upravnih zadev, tako kot to določa zakon o splošnem upravnem postopku?

O b r a z l o ž i t e v :

Po drugem odstavku 120. člena Ustave Republike Slovenije upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Ustavna opredelitev zajema tako vlado kot Ministrstvo za okolje in prostor. S konkretnimi upravnimi akti, kamor se uvrščajo tudi odločitve o pritožbah zoper gradbena dovoljenja, nastopa ministrstvo kot državni organ, ki priznava pravice ali določa obveznosti. O pritožbah bi moral odločiti v roku dveh mesecev, kot to določa zakon o splošnem upravnem postopku. Ministrstvo je na predhodno postavljeno vprašanje z dopisom št. 021-64/2004 RS z dne 10. 12. 2004 odgovorilo, da se zaveda, da postopki pridobivanja gradbenih dovolj za prizadete stranke potekajo prepočasi in da ministrstvo kot organ druge stopnje ne odloča o pritožbah v zakonskem roku. V dejanskem zaostanku glede na zakonski rok 2 mesecev je 340 zadev. Ministrstvo je navedlo, da je uspelo skrajšati dobo čakanja na odločitev iz 2 let na 4 mesece, kar pa za uresničevanje pravic že po zakonu ni dovolj hitro. Stiska ljudi se tako povečuje, povečujejo se tudi njihovi stroški pri gradnji. Država in njeni organi so dolžni spoštovati ustavo in zakon, kot tudi vsi ostali prebivalci Republike Slovenije. Če država za graditev zahteva gradbeno dovoljenje, naj tudi omogoči njegovo čim hitrejšo pridobitev ali zavrnitev ne pa da grobo posega v uresničevanje in omejevanje človekovih pravic.

Vlada Republike Slovenije je odgovorna za politiko države, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister, zato pozivam oba organa, da odpravita nezakonito stanje, saj se zavestno ignoriranje zakonskih določb enostavno ne more dopustiti.


Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za okolje in prostor, da ponovno vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (34 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča Vladi RS k odločitvi javnega zavoda Knjižnica Šiška, da s 1.1.2005 ponovno uvede splošno članarino v višini 3000 SIT letno.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča v zvezi z odločitvijo javnega zavoda Knjižnica Šiška glede ponovne uvedbe splošne članarine in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

  • Kakšno je stališče Ministrstva za kulturo k odločitvi javnega zavoda Knjižnica Šiška, da s 1.1.2005 ponovno uvede splošno članarino v višini 3000,00 sit letno?
  • Ali je navedena odločitev v skladu z določili Zakona o knjižničarstvu in v skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnic?
  • Če da, prosim navedite merila in pogoje v skladu s katerimi se tako zbrana sredstva lahko uporabijo.

Obrazložitev:

Uporabniki storitev knjižnice Šiška so bili konec leta 2004 neprijetno presenečeni nad obvestili, ki so jih prejeli v knjižnici in sicer, da ljubljanske splošne knjižnice z letom 2005 uvajajo enoten cenik storitev tudi enotno ceno za članarino.
Dejstvo je, da v knjižnici Šiški članarine ni bilo od leta 1992, ko so lahko člani uporabljali storitve brezplačno zato je nedopustno, da se sedaj na tak način zmanjšuje dostopnost zainteresiranim uporabnikom do koriščenja različnih storitev knjižnice.
Nesprejemljivost takega ravnanja je dodatno utemeljena zato, ker je pokritje stroškov delovanja knjižnice zagotovljeno v okviru financiranja javne službe s strani lokalnih skupnosti.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča Vladi RS glede stanja zgradbe nekdanjega veleposlaništva SFRJ na Kalifornijski ulici v Washingtonu.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede zgradbe nekdanjega veleposlaništva SFRJ v Washingtonu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

  1. V kakšnem stanju se nahaja zgradba nekdanjega veleposlaništva SFRJ na Kalifornijski ulici v Washingtonu, katerega je konec meseca januarja 2002 prevzel tedanji slovenski veleposlanik v Združenih državah Amerike?
  2. Ali ima Republika Slovenija namen navedeno zgradbo obnoviti in vanjo preseliti slovensko veleposlaništvo, ki se danes nahaja v utesnjenih prostorih na "New Hampshire Avenue"? Če da, zakaj slednje še ni bilo izvedeno v preteklih skoraj treh letih od prevzema zgradbe?
  3. Ali je Republika Slovenija formalno vpisana kot lastnica nekdanjega veleposlaništva SFRJ v Washingtonu in koliko so znašali vsi stroški vzdrževanja prostorov v navedeni zgradbi v obdobju od prevzema ključev zgradbe do 31. 12. 2004?
  4. Kdo danes operativno, "v praksi" izvaja dela in naloge skrbnika zgradbe nekdanjega veleposlaništva SFRJ v Washingtonu?

Obrazložitev:

V skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva in razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ je bilo washingtonsko veleposlaništvo v skupini tistih, ki so si jih države naslednice nekdanje SFRJ najprej razdelile. V skladu z navedenim sporazumom je veleposlaništvo v ameriškem glavnem mestu pripadlo Sloveniji,kar je bilo takrat sprejeto z veliko mero optimizma, celo navdušenjem, kajti realna je postala možnost, da Republika Slovenija končno pridobi primerne prostore in s tem izboljša pogoje delovanja našega veleposlaništva v Združenih državah Amerike.
Slednje je še toliko pomembnejše, ker je Slovenija v preteklosti že zamudila enkratno možnost nakupa zgradbe za ureditev primernih prostorov svojega diplomatskega predstavništva, v kateri sicer danes deluje veleposlaništvo sosednje Republike Hrvaške.

Zdajšnji prostori slovenskega veleposlaništva v Washingtonu so neprimerni za izvedbo kakršnihkoli "malo večjih" sprejemov, ki so nujni in se tako mnogokrat dogajajo v dragih najetih prostorih v središču mesta, kar verjetno predstavlja stroške, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z ureditvijo novih prostorov v pred leti na novo pridobljeni zgradbi.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča Vladi RS glede namer, da se konzulat RS, ki danes deluje v Clevelandu preseli v Chicago.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča glede preselitve konzulata Republike Slovenije iz Clevelanda v Chicago in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Marka Juvančiča se glasijo:

  • Ali ima Vlada Republike Slovenije kakršnekoli namere, da se konzulat Republike Slovenije, ki danes deluje v Clevelandu, preseli v Chicago?
  • Ali je izdelana analiza možnosti preselitve sedanjega slovenskega konzulata iz mestnega centra Clevelanda v prostore, nedaleč od tam lociranega Slovenskega kulturnega doma, ki bi s tem pridobil pomembno novo vsebino za delovanje v prihodnje? Če da, kakšne so ugotovitve te analize?

Obrazložitev:

Nedavna informacija o morebitni preselitvi slovenskega konzulata iz Clevelanda v Chicago je povzročila mnoga ugibanja saj bi številnim tamkajšnjim državljanom Republike Slovenije otežila izvajanje posameznih opravil in bi tudi sicer negativno vplivalo na številne aktivnosti in vsakdan tamkajšnje slovenske skupnosti. Odgovor s strani uradnih predstavnikov Vlade Republike Slovenije bi take govorice pojasnil.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (33 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Marjana Maučeca glede resolucije med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju.

Omenjeno pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve.

- - -

Dne 5.1.2005 sta bili poslani urgenci na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport za odgovor na pobudo državnega svetnika Antona Peršaka za razrešitev finančnih zadev športnih organizacij.

- - -

Dne 18.1.2005 je bila poslana urgenca Ministrstvu za zunanje zadeve za odgovor na vprašanje državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi z notificiranjem nasledstva Avstrijske državne pogodbe.

K 3. točki dnevnega reda:
- Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o Nasilju v družini - poti do rešitev, EPA 1508-III

Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 121/04.

Poročilo je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal namestnik Varuha človekovih pravic, gospod Tone Dolčič.

Kratko obrazložitev je podal tudi v.d. direktor Direktorata za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, gospod Jožef Tivadar.

Stališča Komisije za družbene dejavnosti je podal njen predsednik dr. Zoltan Jan.

Stališča Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Razpravljali so mag. Zlatko Jenko, Jože Ilc, Anton Peršak, dr. Zoltan Jan, Ivan Bukovec.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

k posebnemu poročilu Varuha človekovih pravic Nasilje v družini - poti do rešitev

Državni svet podpira prizadevanja Varuha človekovih pravic pri tem, da se v Republiki Sloveniji čimprej izdela sistemski zakon, ki bo urejal področje nasilja v družini ter pri tem zaščitil predvsem otroke. Pri tem bi se lahko zgledovali po Avstriji, ki imajo poseben zakon in ne kot pri nas, ko smo zagotovili večjo varnost žrtvam nasilja s pomočjo policije prek uvajanja novih policijskih pooblastil.

Bistvo novih zakonskih rešitev pa naj bo v celovitem pristopu k preoblikovanju pristojnosti posameznih institucij pri obravnavanju nasilja v družini in pri določanju obveznosti države po celovitem pregledu nad obravnavanjem tega pojava in obveznem spremljanju delovanja posameznih institucij in določanju finančnih obveznosti države. Državni svet meni, da je poleg obravnave nasilja v družini treba nameniti bistveno večjo skrb preprečevanju vseh oblik nasilja tudi v drugih okoljih in v vseh segmentih slovenske družbe.

Državni svet ugotavlja, da je v slovenski družbi nasilje v družini odraz naših moralnih, etičnih, socialnih, gospodarskih pa tudi političnih razmer, saj so nam za vzgled vrednote kot so npr. moč, vpliv, prevare, zlorabe, nasilno obnašanje, nasilna komunikacija in drugo. Ker smo kot družba naklonjeni nasilni komunikaciji in nasilnemu obnašanju, bi morali sistemsko pričeti s spreminjanjem naših miselnih in vedenjskih vzorcev ter spreminjanjem vrednot že v osnovni celici naše družbe, to je v družini. Za tako negativno stanje na tem področju v naši družbi nosijo veliko odgovornost tudi mediji, predvsem televizija.

Državni svet tudi ugotavlja, da država ne more prenesti bremena reševanja nasilja v družini na nevladne organizacije, kot tudi ne more prenesti reševanje tega kompleksnega problema samo na določeno področje (npr. policijo, centre za socialno delo,???), temveč se mora začeti sama s tem nerešenim problemom čimprej sistematično ukvarjati.

Vlada Republike Slovenije naj z resornimi ministrstvi tako čimprej spremeni in dopolni zakone, ki zadevajo nasilje v družini in to Kazenski zakonik, Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o policiji, Zakon o prekrških, Zakon o prekrških zoper javni red in mir, Zakon o nepravdnem postopku in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvedbo nujnih projektov, ki bodo v pomoč prizadetim družinam.

Državni svet predlaga, da se v podpoglavju 23.2.4 Zdravstvo doda, da je treba izdelati navodila za ustrezno zdravstveno obravnavo žrtev nasilja. Pri obravnavanju nalog zdravstva se kot tipičen poklic na tem področju premalo upošteva vloga medicinske sestre. Zveza društev medicinskih sester je na to problematiko opozorila že pred leti na način, da je ustanovila delovno skupino za nenasilje v zdravstveni negi in izdelala protokole za prijavo nasilja. Dosedanje programe je potrebno dopolniti z vsebinami, ki bodo vsem članom timov, ki obravnavajo družino in njene člane na vseh nivojih zdravstvenega varstva, zagotovili znanje in veščine na področju obravnave nasilja. Sedanji programi jim ne dajejo dovolj znanj na področju komunikacije z žrtvijo in družino ter v postopkih sodelovanja s policisti in tožilci. V programu zdravstvenega varstva niti časovno niti finančno ni opredeljenih del in nalog ter aktivnosti v celotnem postopku obravnave žrtev. Opredeliti je potrebno tudi obseg dela zdravnika in medicinske sestre v postopku obravnave. Ker te aktivnosti pogosto potekajo izven ambulant in rednega delovnega časa, je potrebno to problematiko čimprej zakonsko urediti in vključiti tudi zdravnikovo možnost, da prijavi storjeno nasilno dejanje v družini in s tem odpraviti njegove dvome z vidika zdravniškega kodeksa, saj etične dileme med njimi še vedno ostajajo.

V Posebnem poročilu Nasilje v družini Varuha človekovih pravic je potrebno tudi dopolniti področje 23.2.5. Centri za socialno delo z opravili in nalogami, ki jih na področju nasilja v družini že opravljajo Centri za socialno delo, pa v tem poročilu niso omenjeni. Posebej je potrebno razviti programe za delo tako s storilci nasilnih dejanj kot tudi žrtvami z izkušnjo nasilja, saj le tako lahko prekinemo začarani krog nasilja, ki se dogaja za domačimi vrati.

Državni svet podpira varuhovo opredelitev proti nasilju v družini in meni, da naj se pospešijo aktivnosti pri pripravah nove sistemske zakonodaje o nasilju v družini, ki bo za zaščito pravic otrok opredelila ukrepe za varstvo njihovih koristi zavezala vse organe in institucije k sodelovanju.

Za poročevalca je bil določen državni svetnik dr. Zoltan Jan.


K 4. točki dnevnega reda:
- Predstavitev prioritet luksemburškega predsedovanja EU

Predsednik je pozdravil Nj. Eksc. gospoda Paula Faberja, veleposlanika Velikega vojvodstva Luksemburg in ga povabil, da predstavi prioritete luksemburškega predsedovanja EU.

Pozdravil je tudi Nj. Eksc. gospoda Jana C. Hennemana, veleposlanika Kraljevine Nizozemske in Nj. Eksc. gospoda Erwana Fou?©r?©ja, veleposlanika predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Nj. Eksc. gospod Paul Faber je podal predstavite prioritet luksemburškega predsedovanja v EU.

Nagovor sta podala tudi Nj. Eksc. gospod Jan C. Henneman, veleposlanik Kraljevine Nizozemske in Nj. Eksc. gospod Erwan Fou?©r?©, veleposlanik predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Razpravljali so Jožef Jeraj, mag. Jožko Čuk, prof.dr. Alojz Križman, Boris Janez Bregant in Drago Bahun.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z prioritetami luksemburškega predsedovanja EU in se Nj. Eksc. gospodu Paulu Faberju zahvalil za predstavitev.

K 5. točki dnevnega reda:
- Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2004

Poročilo o delu Državnega sveta Republike Slovenije za leto 2004 so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko dne 14.1.2005.

Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Uvodno besedo je imel predsednik državnega sveta Janez Sušnik.

Stališča Interesne skupine delojemalcev je podal Doro Hvalica.

Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal Anton Peršak.

Razpravljali so Anton Kampuš, Jože Stanič, mag. Stojan Binder, prof.dr. Janvit Golob, Anton Rozman, Marjan Maučec, Branko Kodrič.

Državni svetnik prof.dr. Janvit Golob je predlagal dopolnitev in sicer:

Na strani 5 pod točko 1.4. - Zahteva za parlamentarno preiskavo, se izključi iz poročila.

Predlog je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 17 jih je glasovalo za, 10 jih je bilo proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije sprejema predlog Poročila o delu Državnega sveta Republike Slovenije v letu 2004 z dopolnitvami.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 33 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

 

K 6. točki dnevnega reda :
- Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije.

Pobuda za preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena Ustave Republike Slovenije v zvezi s sumom nezakonitega oziroma neodgovornega dela Državnega tožilstva Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli na klop na 27. seji državnega sveta.

Državni svet je na 27. seji prekinil obravnavo omenjene pobude in sprejel sklep, da se glede na razpravo točka prekine in se jo obravnava na eni od prihodnjih sej.

Pobudo je ponovno obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije, s predlogom zahteve. so prejeli s sklicem 5.1.2005.

Pobudo so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališča Komisije za politični sistem je podal njen predsednik mag. Adolf Zupan.

Prav tako je stališča Interesne skupine lokalnih interesov podal mag. Adolf Zupan.

Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal prof. dr. Janvit Golob.

Kratko obrazložitev je kot predlagatelj zahteve podal mag. Adolf Zupan.

Razpravljali so Doro Hvalica, prof. dr. Janvit Golob, mag. Zlatko Jenko, Marjan Maučec, Jože Ilc.

Repliko je podal mag. Adolf Zupan.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji, dne 19. 1. 2005, na podlagi pete alinee prvega odstavka 97. člena ustave Republike Slovenije in drugega odstavka 44. člena poslovnika državnega sveta sprejel

z a h t e v o ,

da naj Državni zbor Republike Slovenije v skladu s 93. členom ustave, 1. členom zakona o parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, št. 63/93 in 63/94) in drugega odstavka 1. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi (Ur. l. RS, št. 63/93 in 33/2003) odredi parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti Državnega tožilstva Republike Slovenije ter sprejme druge odločitve iz njegove ustavne pristojnosti.


Namen preiskave je:

  • ugotoviti in oceniti dejansko stanje ter preiskava vseh okoliščin, ki povzročajo nezakonito in neodgovorno delo Državnega tožilstva Republike Slovenije na vseh njegovih organizacijskih nivojih,
  • ugotoviti obseg takega dela in vsaj za zadnje petletno obdobje ugotoviti primere, ko državni tožilec sodeluje v predkazenskem postopku in vloži zahtevo za preiskavo, s katero se preiskovalni sodnik ne strinja, število ustavljenih preiskav s strani senata, ker državni tožilec ni hotel odstopiti od preiskave in število primerov odstopov od pregona državnega tožilca po končani preiskavi, ker za sam pregon nima zakonske podlage in podrejeno v koliko primerih je vložil obtožni predlog za dejanje, ki naj bi imelo znake KD ponarejanja listin, dejanje pa se je storilo med zakoncema,
  • ugotoviti razloge, zaradi katerih prihaja do takih nepopravljivih škodovanj posameznikom, število primerov ukrepanja višjega tožilca proti nižjim tožilcem v primeru nezakonitega ali neodgovornega dela in število primerov, v katerih so potencialni osumljenci oziroma obdolženci prejeli za to kakršnokoli opravičilo,
  • ugotoviti število primerov opravljenih strokovnih nadzorov in število utemeljenih nadzorstvenih pritožb v zvezi z nestrokovnim oziroma počasnim reševanjem zadev s strani državnega tožilstva, pravosodnih nadzorov državnotožilske uprave v smislu zagotavljanja in nadzora nad zakonitostjo, strokovno pravilnostjo in pravočasnostjo dela in njihove ugotovitve,
  • ugotoviti razloge, zakaj del teh ??nadzorstvenih pravic?¤ nad delom državnih tožilcev ni zajet v poročilih o delu, ki jih za posamezno obdobje obravnava Vlada Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije in Državni svet Republike Slovenije,
  • ugotovitev dejanskih vzrokov dolgotrajnih postopkov državnih tožilcev, ob ugotovitvi, da je državnih tožilcev po mnenju Državnega tožilstva Republike Slovenije dovolj in da je sprejeta zakonodaja za to področje primerna in podobna kot v primerljivih državah EU (Nemčija, Avstrija..)

   in

  • da se na podlagi ugotovljenih dejstev ugotovi, ali je podana podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in za morebitne druge odločitve državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.

Javni pomen zahteve:

Preiskava je javnega pomena oziroma je v javnem interesu zaradi nespoštovanja oziroma neuresničevanja z ustavo zagotovljenih pravic in dolžnosti, določenih v 14. (enakost pred zakonom), 21. (varstvo človekove osebnosti in dostojanstva) in 22. (enako varstvo pravic) členu ustave Republike Slovenije, ki je analogna pravica do poštene obravnave pred sodiščem, ki jo zagotavlja 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice obsega vrsto iz nje izvedenih načel, med katerimi je tudi pošten in hiter dokazni postopek. Preiskava je javnega pomena oziroma je v javnem interesu, ker državni svet meni, da se ugotovljene nepravilnosti v spodaj omenjenih primerih zaradi načina obravnave raztezajo tudi na druge primere. Rezultati preiskave bodo tako koristili vsem ljudem, ki so se ali se bodo na kakršenkoli način znašli v položaju osumljenca, obdolženca, obtoženca ali celo obsojenca v kazenskih postopkih. Državni svet meni, da se lahko tudi na tak način dviguje splošna raven odgovornosti in strokovnosti sodelovanja državnih tožilcev v vseh fazah kazenskega postopka, s čimer se povečuje tudi predvidljivost, zanesljivost in pravna varnost pred neupravičenimi posegi države v temeljne človekove pravice in svoboščine vsakega slehernega človeka.

V skladu s prvim odstavkom 5. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi naj državni zbor imenuje posebno preiskovalno komisijo.


Predlog dokazov:

V parlamentarni preiskavi naj se kot dokaz preučijo:

  • skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2003,
  • magnetogram 24. seje Komisije za politični sistem z 10.6.2004,
  • dopis ODT Novo mesto, št. Kt 248/00-RB/jh, dopisa Vrhovnega državnega tožilstva št. Tu 266/04-FM(JŠ)/Rk in Tu 266/04-FM-sp,
  • besedilo zabeležke z dne 11.10.2004,
  • kazenski spis državnega tožilstva Novo mesto št. Kt 248/00,
  • dopis g. Praprotnika Državnemu tožilstvu Republike Slovenije z dne 28.6.1999,
  • Revizijsko poročilo Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, št. 200-16/97/-2/219 z dne 30.9.1998,
  • dopis Državnega tožilstva Republike Slovenije, št. Tu 254/99 z dne 6.7.1999,
  • dopis Višjega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Tu 70/00-4 SP/zaš z dne 21.6.2000,
  • zahteva za preiskavo št. Kt 2885/93-MŽ/gt z dne 6.8.2001,
  • dopis Višjega državnega tožilstva št. Tu 70/00-15 SP/zaš z dne 9.10.2001,
  • ovadba g. Praprotnika zoper odgovorne osebe podjetja, z dne 21.8.2002 in zoper Okrožno državno tožilstvo z dne 1.5.2003,
  • dopis Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, št. Tu 359/00/ZC-rš z dne 12.6.2003,
  • dopis Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Ktr 1583/03-2-PT-pn z dne 17.9.2003,
  • ovadba g. Praprotnika zoper Zdenko Cerar z dne 26.6.2003,
  • sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt(0) 4644/03-2-PT-pn z dne 17.9.2003,
  • sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt(0) 4644/03-2-PT-pn z dne 6.4.2004,
  • sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, št. Kt 2885/93-VM z dne 5.7.2004,
  • zahteva g. Praprotnika za preiskavo z dne 21.7.2004
  • sklep št. II Kr 26/2004 z dne 8.11.2004
  • pritožba zoper sklep št. II Kr 26/2004 z dne 8.11.2004 ter
  • ostale dokaze, za katere bo preiskovalna komisija v dokaznem sklepu menila, da so potrebni.

U t e m e l j i t e v :

Državni svet meni, da obstaja sum, da se nepravilnosti, ugotovljene v konkretnem primeru pri delu Okrožnega državnega tožilstva Novo mesto, Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in neodgovorno delo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, verjetno raztezajo tudi na druge primere.

Preiskovalna komisija namreč lahko z neposredno in smiselno uporabo institutov kazenskega postopka temeljito razišče vse okoliščine za ugotovitev neustavnega in nezakonitega ravnanja nosilcev javnih funkcij na vseh organizacijskih nivojih Državnega tožilstva Republike Slovenije.

Zoper mag. Adolfa Zupana je bila vložena kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin in goljufije po trinajstih mesecih od prodaje delnic. Primer je bil prvič objavljen v reviji Mag, številka 39, že pol leta pred tem dogodkom. Predkazenski postopek je trajal dve leti in kljub predložitvi vseh pisnih dokazov o dejanskem lastništvu delnic, je Okrožno državno tožilstvo vložilo dne 13. 3. 2002 obtožni predlog zaradi kaznivih dejanj goljufije po členu 271/I KZ in ponarejanja listin po členu 256/I KZ (opr. št. Kt 248/00 ).

Od vložitve obtožnega predloga je preteklo ponovno dve leti, ko je bila razpisana prva obravnava. Na tej obravnavi je okrožno državno tožilstvo, ki je prej sestavilo in vložilo obtožni predlog ugotovilo, da za njegovo sestavo in pregon ni imelo zakonske podlage za postopek, ki se je pred tem vlekel že celotna štiri leta. Tako dejanje se, če je sploh storjeno med zakoncema, preganja glede na določilo 230. člena Kazenskega zakonika, na zasebno tožbo. Zato je s svojim štiriletnim in nezakonitim ravnanjem prenehalo tako, da je umaknilo pregon za temeljno kaznivo dejanje goljufije, nadaljevalo pa kljub pomanjkanju dokazov z pregonom za kaznivo dejanje ponarejanja listin. Po nepotrjenih informacijah državna tožilstva takih dejanj sploh ne preganjajo. Primer je bil od prvotne objave v reviji Mag v letu 1999, v tej reviji opisovan kasneje še trikrat. Pri tem se je poudarjalo, da gre za veliko kriminalno dejanje s strani nekdanjega predsednika Uprave Telekoma Slovenije, podžupana, predsednika stranke, najmeščana Novega mesta za leto 2002, nazadnje tudi predsednika Uprave Zavarovalnice Tilie in državnega svetnika.

Iz opisa dejanja izhaja nepopravljiva napaka v obliki nezakonitega dela, za katerega je Okrožno državno tožilstvo kljub jasnim dokazom potrebovalo štiri leta, da je ugotovilo obstoj takega nezakonitega dela. Takih primerov naj bi bilo po zagotovilih Državnega tožilstva Republike Slovenije na leto pet do šest (magnetogram 24. seje Komisije državnega sveta za politični sistem), čeprav Državno tožilstvo Republike Slovenije ni odgovorilo povsem jasno, ali je sploh kakšen takšen primer in ali je bil ta primer nezakonitega dela edini. Državni svet meni, da obstaja sum, da je takih primerov, ko državni tožilec nima osnove za pregon pa svoje preganjanje nadaljuje, še več in da je primer g. Zupana zgolj eden izmed njih, ki je pritegnil pozornost. Nezakonito in neodgovorno ravnanje je zaskrbljujoče, predvsem z vidika obsodb nedolžnih ljudi, še posebej tistih, ki nimajo sredstev za zagovor z odvetniki. Primer je potrebno obravnavati ob upoštevanju, da so samo v letu 2003 tožilstva sprožila postopek zoper 14.752 oseb. Nadalje je potrebno primer obravnavati ob upoštevanju, da Državno tožilstvo Republike Slovenije ocenjuje, da so tožilstva kadrovsko dovolj zasedena in da je zakonodaja s tega področja ustrezna in primerljiva z drugimi državami Evropske unije. Ob tem Državno tožilstvo Republike Slovenije vidi dovolj veliko oviro za bolj temeljito in efektivno delo tožilstva v tem, da bi morali tožilci imeti poseben status, pri čemer se misli najprej na materialni del, ki bi preprečil razne skušnjave tožilcev, nato pa na obstoj strahu samih tožilcev pred kriminalnimi združbami. Državno tožilstvo Republike Slovenije nadalje ocenjuje, da ima tožilec ??fantastično oblast?¤, ki ji marsikateri tožilec zaradi mladosti, pomanjkanja moralnih vrednot in podobno ni kos. Nadalje ocenjuje, da državnim tožilcem manjka strokovno znanje in ustrezne osebnostne lastnosti. Disciplinskih postopkov pa pravzaprav ni v tožilskih vrstah, saj tožilci večinoma pred tem iz njih že odidejo.

Opis ravnanja Državnega tožilstva Republike Slovenije kaže na neodgovorno delo tega organa. Z nadaljevanjem dopustnosti takega dela se ne zagotavlja izvajanje te pomembne državne oblasti oz. prisile. Nasprotno, spodbuja še naprej neodgovorno delo. Ni sprejemljivo, da se državno tožilstvo še nikoli ni opravičilo v primerih napak z njihove strani, saj bi se tudi na tak način lahko preprečila marsikatera odškodninska tožba na račun proračuna Republike Slovenije. Ne gre samo za opravičilo, ki bi bilo nujno potrebno; gre za dejansko stanje in neodgovoren odnos do storjenih očitnih napak, katerih dopuščanje lahko vodi v nove napake brez vsake odgovornosti njenih povzročiteljev. Ob tem ne gre spregledati same informacije Državnega tožilstva Republike Slovenije, da se takšna dejanja ne preganjajo niti disciplinsko. Ob takih navedbah Državnega tožilstva Republike Slovenije se tako državnemu svetu zastavlja vprašanje kvalifikacije vzrokov (ki vodijo do velikih napak v postopkih), za katere pa Državno tožilstvo Republike Slovenije meni, da morajo privesti do uvedb disciplinskih postopkov oziroma vseh ostalih nadzorstvenih poti, po katerih bi lahko pravočasno zaznali in odpravili kršitve.

Strokovno je nesprejemljiva tudi trditev Državnega tožilstva Republike Slovenije, da je državni tožilec zgolj v funkciji iskati obremenilne dokaze in obtožiti. Tožilstvo je dolžno celovito oceniti vse obremenilne dokaze in obtožiti šele na zadostni stopnji verjetnosti uspeha kazenskega postopka. V nasprotnem dopuščamo obtoževanje brez dokazov in hkrati že ustvarjamo podlago za odškodninske zahtevke ??obdolžencev?¤. Posameznik lahko v dolgih letih čakanja na pravico obupno trpi. Eden izmed primerov se je javno prikazal šele na podlagi enostranskega prikazovanja zaprosila g. Zupana za imuniteto. Na ta način se je primer javno razgrnil. V dosedanji praksi je le na tak način bilo nekaj postorjenega za čimbolj objektivno obravnavo drugih hudih primerov (Orion, Zbiljski gaj in drugi).

Nadaljnji primer se delno tiče bivše vodje skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, go. Jožice Boljte Brus, za katero je ga. Zdenka Cerar predlagala njeno razrešitev. Za ta korak se je odločila zaradi neprimernega ravnanja Boljte Brusove in zaradi načina vodenja skupine za posebne zadeve, kar je še posebej zaskrbljivo. Očitno se je tudi sama, takratna generalna državna tožilka, zavedala pomembnosti učinkovitega vodenja, ki je predstavljal tako tudi eden razlog razrešitve Brusove.
Ko so v javnost prišle informacije o domnevno slabem delu Mirana Železnika in predvidevanjih, da bo generalna državna tožilka zoper njega uvedla disciplinski postopek, posledica katerega bi lahko bila tudi razrešitev z mesta tožilca, je Železnik odstopil sam. Toda to ni edini postopek, ki teče oziroma je tekel zoper katerega od tožilcev. Sprožen je bil tudi disciplinski postopek zoper eno izmed tožilk, ki prav tako dela na ljubljanskem okrožnem tožilstvu. Prej se je ukvarjala z gospodarskim kriminalom, pozneje pa je bila s tega oddelka premeščena in zdaj dela na klasičnih kaznivih dejanjih. V disciplinskem postopku je zaradi zadeve, ki ji je zastarala, kar se po presoji generalne državne tožilke ne bi smelo zgoditi.
Skupina tožilcev je pregledala 160 nerešenih spisov v zvezi z delom nekdanjega vodje gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega tožilstva Mirana Železnika in ugotovila, da ni dokazov za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj. Po besedah Državnega tožilstva Republike Slovenije (časnik Delo z dne 9. 11. 2004), ??skupina tožilcev ugotavlja, da niso podani vsi znaki očitanih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja (261. člen kazenskega zakonika) in nevestnega dela v službi (262. člen). Železniku lahko očitamo zanikrno opravljanje tožilske funkcije, kar bi bila osnova za uvedbo disciplinskega postopka zaradi hude disciplinske kršitve, pri nobenem od navedenih kaznivih dejanj pa skupina tožilcev ni ugotovila, da gre za dokaze utemeljenega suma storitve omenjenih kaznivih dejanj.?¤ Na to temo je tudi pravosodna ministrica povedala, da nimajo osnove za njihovo ukrepanje. Iz poročila naj bi izhajalo, da ni podanih vseh elementov kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, saj naj ne bi bila podana nikakršna škoda. Državni svet meni, da je treba na pojem škode gledati malce širše, saj ni nujno, da zaradi takšnega opravljanja dela nastane škoda, ampak gre lahko tudi za hujšo kršitev pravic drugega. Ko gre za kazenski postopek, so lahko kratene pravice tako obdolženca kot oškodovanca, poleg tega se poraja vprašanje škode na javni dobrini (ki je lahko eden izmed elementov tega kaznivega dejanja), odvisno od tega, kaj za državno tožilstvo pomeni javna dobrina. Besedna zveza ??zanikrno delo?¤, ki jo povzema Državno tožilstvo Republike Slovenije na tako občutljivem področju, kot je področje poseganja v temeljne človekove pravice, nikakor ne zadošča in zahteva odgovornost na višji ravni.
Učinkovite pritožbene poti, učinkovit nadzor nad delom institucij, ki tako ali drugače s svojim ravnanjem posegajo v človekove pravice in učinkoviti disciplinski postopki so nujni takrat, ko se poraja dvom o njihovem zakonitem, korektnem in pravilnem delu. Če gredo stvari po napačni poti, je treba ljudem zagotoviti možnost, da lahko zahtevajo preverjanje svojih trditev o spornem ravnanju posameznikov in institucij. Če tega ni, je vladavina prava za posameznika le črka na papirju. 0 tem je prepričan namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala (časnik Delo, 13. 9. 2004), ki je v zvezi z nadzorom dela pravosodnih organov v najširšem smislu, potem ko so v javnosti izbruhnile nekatere afere izrazil mnenje, da je zunanji nadzor včasih upravičen, čemur se državni svet popolnoma pridružuje. Vsak od nadzornih sistemov ima urejene pritožbene poti, nadzorne mehanizme in disciplinske postopke, vprašanje je le, kako so ti učinkoviti, čeprav si brez tega ni mogoče predstavljati zakonitega dela institucij.
Obstoj problema je začelo zaznavati tudi samo Ministrstvo za pravosodje, saj je sekretar tega ministrstva Igor Bele izjavil, da so se na ministrstvu v tem mandatu zelo resno lotili uresničevanja nadzorstvenih pristojnosti, ki jim jih daje zakonodaja nad delom pravosodnih funkcionarjev, odvetnikov, notarjev, izvršiteljev, stečajnih upraviteljev, državnih pravobranilcev in sodišč. Ljudje se največ pritožujejo nad dolgotrajnostjo sodnih postopkov. Na ministrstvu so vztrajali, da pristojni na pritožbe niso odgovarjali nedoločno, ampak so od njih terjali precej jasne odgovore, kar je pripeljalo do bistvenega napredka pri reševanju nadzorstvenih pritožb (Časnik Delo, dne 18. 11. 2004). O državnemu tožilstvu, ki tudi sodi v okvir tega ministrstva, pa nič.
Eden izmed primerov, ki problemsko sodijo v okvir zahteve, je tudi primer g. Praprotnik Jožeta, ki se je sam neposredno zglasil na Državni svet Republike Slovenije in predstavil svoje težave, na katere je naletel pri delovanju Državnega tožilstva Republike Slovenije. G. Praprotnik je poleg časnika Večer pisno obvestil Državno tožilstvo Republike Slovenije o revizijskem poročilu poslovanja enega znanih slovenskih podjetij. Poročilo Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij iz leta 1998 na 10. strani jasno navaja, da ima ravnanje odgovornih oseb ob ustanovitvi povezanih družb, znake kaznivega dejanja. Državno tožilstvo Republike Slovenije je v dopisu št. Tu 254/99 z dne 6. 7. 1999 odgovorilo, da so navedbe skrbno preučili in opravili poizvedbe o tem, ali morda na državnem tožilstvu v zvezi z nepravilnostmi, ki jih omenja g. Praprotnik, že obstaja kazenska zadeva. Ugotovilo je, da Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani že obravnava ovadbo zaradi kaznivega dejanja zlorabe pooblastil. V nadaljevanju Državno tožilstvo Republike Slovenije navaja, da je primer vsekakor ena od zadev, za katere velja prioritetno obravnavanje.

SDK Republike Slovenije je po opravljenem postopku revizije iz leta 1993 podala kazensko ovadbo leta 1993 zoper odgovorne osebe podjetja zaradi storitve kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic. Leta 2000 je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo, ker je zastaral kazenski pregon. Višje državno tožilstvo v Ljubljani je v okviru nadzorstvene pritožbe g. Praprotnika ugotovilo (dopis št. Tu 70/00-4 SP/zaš z dne 21. 6. 2000), da so bili pristopi državnih tožilcev, ki so zadevo obravnavali in reševali, zakoniti in povsem običajni za tožilsko delo. V tem primeru so bili osumljenci torej povsem zakonito in običajno opredeljeni s "statusom osumljenca" celih sedem let. Po drugi strani pa sta dva izmed osumljencev navedena kot odgovorni osebi v revizijskem poročilu iz leta 1998, ki ugotavlja znake kaznivih dejanj, na kar je g. Praprotnik državno tožilstvo nenehno opozarjal (Poročilo Agencije Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij iz leta 1998 je bilo v vednost že s strani same agencije poslano tudi na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani in na Upravo kriminalistične službe). Zastavlja se vprašanje, kako je možno nekomu v dopisu z dne 21. 6. 2000 zatrjevati, da je zadeva zastarana, medtem ko je bila kasneje, dne 6.8.2000, šele podana zahteva za preiskavo zoper iste osumljence za isto kaznivo dejanje ter na podlagi istega revizijskega poročila SDK iz leta 1993. Gre za isto zadevo državnega tožilstva (ista številka primera), vendar je enkrat povsem običajno vodena in zastarana, kasneje se pa šele vloži zahteva za preiskavo. Dne 9. 10. 2001 je Višje državno tožilstvo z dopisom št. Tu 70/00-15 SP/zaš obvestilo g. Praprotnika, da je v okviru reševanja njegove nadzorstvene pritožbe, ki jo je vložil dne 17.4.2000 v zvezi z isto zadevo, državni tožilec sprejel odločitev, zato je po mnenju višjega državnega tožilstva nadzorstvena pritožba rešena. Komu je potem odgovarjalo Višje tožilstvo 21.6.2000 glede nadzorstvene pritožbe za isto zadevo več kot leto poprej, da je bil postopek zakonit in povsem običajen za tožilsko delo?

G. Praprotnik je 1. 5. 2003 ovadil Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ker ni upoštevalo v gornjem postopku Revizijskega poročila iz leta 1998 (iz katerega izhajajo znaki storitve kaznivega dejanja odgovornih oseb), ki ga je sestavila uradna institucija, to je Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije je g. Praprotniku in Uradu za preprečevanje korupcije v zvezi z ovadbo odgovorilo, da zoper ravnanje državnega tožilca Mirana Železnika (katerega je g. Praprotnik v večkratnih razgovorih opozoril na poročilo iz leta 1998), ki je vodil to zadevo, ni razlogov za strokovni nadzor, kakor tudi nobenih elementov, ki bi kazali na obstoj kaznivega dejanja. Zaradi tega se vlogi g. Praprotnika ne more pripisati značaja kazenske ovadbe in zato ne bo odstopljena v obravnavo prvostopnemu tožilstvu. Iz obrazložitve sklepa, s katerim sodišče ni odobrilo zahteve za preiskavo, izhaja, da je tudi sodišče upoštevalo navedbe revizijskega poročila, vendar v drugačnem smislu kot državni tožilec, ki ga je štel za podlago sprožitve kazenskega postopka. Zahteva za preiskavo dejansko omenja revizijsko poročilo, vendar iz leta 1993, ne iz leta 1998, na katerega opozarja g. Praprotnik (in ga je tudi navedel v ovadbi). V zvezi s tem dopisom Vrhovnega državnega tožilstva je g. Praprotniku odgovorilo tudi Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (št. Ktr 1583/03-2-PT-pn z dne 17.9.2003), ki je zasledilo razliko med revizijskim poročilom Agencije iz leta 1998 in revizijskim poročilom SDK iz leta 1993, vendar je takoj v nadaljevanju povedalo, da je postopek v zvezi z navedeno kazensko ovadbo, na podlagi strokovne ocene generalne državne tožilke, zaključen in ga zato obvešča, da niso podani pogoji za ponovno odločanje v isti zadevi. Tožilstvo v Ljubljani je ovadbo g. Praprotnika štelo za ovadbo (kakor jo je tudi naslovil), vendar je ni obravnavalo, na podlagi strokovne ocene generalne državne tožilke, da gre za strokovni nadzor, ki je že zaključen.

Glede na dopis Vrhovnega državnega tožilstva je g. Praprotnik 26.6.2003 ovadil go. Zdenko Cerar. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (št. Kt(0) 4644/03-2-PT-pn z dne 17. 9. 2003) je ovadbo zavrglo, ker ni bilo podanega utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. V obrazložitvi je navedeno, da je revizijsko poročilo iz leta 1998 predmet drugega kazenskega postopka (dva izmed osumljencev sta navedena kot odgovorni osebi v revizijskem poročilu iz leta 1998, ki ugotavlja znake kaznivih dejanj, na kar je g. Praprotnik državno tožilstvo nenehno opozarjal že pred vložitvijo zahteve za preiskavo). G. Praprotnik je tožilstvo pozval, naj pove, katerega kazenskega postopka in kdo ga vodi, vendar do danes še ni dobil nobenega odgovora. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani (št. Kt(0) 4644/03-2-PT-pn z dne 6.4.2004) je ovadbo g. Praprotnika z dne 26. 6. 2003 zoper generalno državno tožilko (ponovno, že drugič v isti zadevi) zavrglo, ker ni bilo podanega utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. Za razliko od prvotnega zavrženja je imelo slednje tudi pravni pouk, ki ga prvotno zavrženje ni vsebovalo. G. Praprotnik je dne 12.6.1999 tudi sam podal kazensko ovadbo zoper iste osebe, ki so bile ovadene že s strani takratne SDK. Tožilstvo je ovadbo g. Praprotnika zavrglo, ker ni bil podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, saj je tožilstvo že zahtevalo preiskavo v tej zadevi, ki je bila s strani sodišča zavrnjena. Zopet je zaslediti sprenevedanje o revizijskem poročilu iz leta 1998. Tako je na podlagi pravnega pouka g. Praprotnik sam vložil zahtevo za preiskavo, dne 21. 7. 2004, za kaznivo dejanje, s katerim je bilo Okrožno državno tožilstvo seznanjeno že koncem meseca septembra 1998. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je s sklepom št. II Kr 26/2004 z dne 8.11.2004 po predlogu preiskovalnega sodnika zaradi nestrinjanja z zahtevo za preiskavo sklenilo, da se zahteva za preiskavo zavrne, ker g. Praprotnik kot delničar in hkrati kot oškodovanec kot tožilec ne more biti oškodovanec po zakonu o kazenskem postopku. Državno tožilstvo ga napoti, da lahko sam začne kazenski pregon, ker ni utemeljenega suma, da bi imenovani storili uradno pregonljivo kaznivo dejanje, sodišče pa mu pove, da sam ne more začeti pregona, ker osebno ni v ničemer oškodovan. Sum storitve kaznivega dejanja iz revizijskega poročila pa še vedno ostaja nepreiskan. Zaradi pritožbe je na vrsti za odločanje Višje sodišče v Ljubljani.

Iz celotne zgodbe se da razbrati sprenevedanje državnega tožilstva o obstoju kaznivega dejanja, katerega elemente je ugotovila Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij v poročilu leta 1998. Poročilo je bilo v vednost poslano tudi na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Tako bi moralo imeti že samo poročilo za državno tožilstvo značaj kazenske ovadbe, katero bi bilo potrebno obravnavati v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Neutrudno pisanje g. Praprotnika, ureditev nadzorstvenih pritožb in strokovnega nadzora ne pomaga, če ni učinkovitega izvajanja, v tem primeru državnega tožilstva. Sedem let so bili vodilni podjetja osumljeni, zoper njih se je zahtevala zahteva za preiskavo, ki ni bila dopuščena. Dvakratno pisanje dokumentov, brez pravnega pouka, zadeva zaključena, ista zadeva še ne vložena, pred tem zastarana, ščitenje sodelavcev, sprenevedanje, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega pregon je temeljna naloga državnega tožilstva itd. Vse to so dejstva, ki vzbujajo sum neodgovornega ravnanja Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki zahtevajo jasno odgovornost.
Sistem nadzora nad delom se mora na podlagi zakonodajne ravni šele udejanjiti tudi v praksi, kar lepo kaže tudi gornji primer. Eno je ureditev na normativni ravni, drugo je njeno izvajanje. Mehanizmi nadzora ne dajejo ustreznega odgovora na vprašanje o načinu vodenja postopkov. Če ga tožilec slabo vodi, je ta jasno dolgotrajen. Prav nepristransko, pošteno in kakovostno sodelovanje v postopku vseh strani, brez nepotrebnega odlašanja pa je tisto, kar javnost in posamezniki utemeljeno pričakujejo. Vse omenjene afere v tožilskih vrstah se ne bi smele zgoditi, če bi v prvi vrsti vodja tožilstva bil pozoren na to, ali tožilci skrbno, vestno in odgovorno opravljajo svoje delo, kar se od njih, kot državnih funkcionarjev, tudi pričakuje. Nadzor ne bi smel biti posebej zapleten, saj že vpogled v vpisnike pokaže, kaj se dogaja s spisom, ki je bil tožilcu dodeljen. Če je torej tožilcu uspelo v omari imeti več sto nerešenih spisov, gre del odgovornosti pripisati tistemu, ki nadzor opravlja, to pa je v prvi vrsti vodja tožilstva.

Navedeni primeri kažejo na sum nezakonitega in neodgovornega dela, dejansko stanje je nedvomno zaskrbljujoče. Ker Državni svet nima pooblastila vpogleda in predočitve številnih dokumentov, ki se nanašajo na delo državnega tožilstva, naj to delo opravi preiskovalna komisija, ki ima za to tudi zakonsko določena pooblastila. Glede na sprotne ugotovitve, bo tako lahko tudi dopolnjevala dokazni sklep. Primeri naj služijo kot utemeljitev suma nezakonitega in neodgovornega ravnanja, katerega naj dokončno razišče preiskovalna komisija. Že sum je dovolj, da se zaščititi prav vsakega posameznika pred nezakonitim delovanjem državnega organa, v tem primeru državnega tožilstva. Gre za več, gre za dopuščanje nezakonitega dela, za popolno neprisotnost občutka odgovornosti za delo tega organa. Ali je možno storiti hujše dejanje državnega tožilca od njegovega dela brez zakonske podlage? Kako si drugače razlagati, da ta organ ni sposoben niti opravičila človeku, zoper katerega je bila ta storjena. Še več, vrhovni tožilec oceni nezakonito delo nižjega tožilca kot strokovno pravilno. Da bi zoper njega uvedel disciplinski postopek, sploh ne razmišlja. Tako ravna kljub temu, da se zaveda težav, povezanih z prenizkim nivojem znanja nekaterih državnih tožilcev, pomanjkanja osebnostnih lastnosti oz. vrednot, nujnih za pravilno in zakonito delo državnih tožilcev.

Državni svet verjame, da bodo institucije, tudi z novimi vodji po volitvah v državni zbor, zmogle zaščititi temeljne vrednote demokratične ureditve naše družbe in zaščititi tudi večino državnih tožilcev, ki delajo ali bi hoteli delati drugače.
Z večanjem zavedanja o pomenu človekovih pravic je še toliko bolj pomembno, da so znotraj vsakega sistema učinkovito urejene pritožbene in nadzorne poti, ker brez tega ni učinkovitega uveljavljanja in zavarovanja teh pravic. Te poti bodo dobro urejene takrat, ko bodo ljudje imeli zaupanje vanj. Dokler pa bo prevladujoč vtis, da cehovstvo onemogoča, da bi posameznik v razumnem roku prišel do poštenega rezultata, toliko časa najverjetneje ne bomo imeli odgovora niti na zgoraj omenjene primere.

Ker so nekateri vidiki vodenja postopka očitno vprašljivi iz strokovnega vidika in so bile že povzročene hujše posledice, je ustanovitev posebne preiskovalne komisije utemeljena.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 9 se jih je glasovanja vzdržalo).

- - -

Predsednik je za poročevalca na seji Državnega zbora predlagal državnega svetnika Jožeta Ilca.

Predlog je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).


K 7. točki dnevnega reda:
- Zaprosilo Okrožnega sodišča v Murski Soboti v zvezi z imuniteto državnega svetnika

Zaprosilo Okrožnega sodišča v Murski Soboti so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 4.1.2005.

Zaprosilo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Izjavo je podal državni svetnik Marjan Maučec.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejem naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije se je na 29. seji, dne 19.1.2005, seznanil z obvestilom Okrožnega sodišča v Murski Soboti o teku kazenskega postopka zoper državnega svetnika in na podlagi prvega in 60. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92), 24., 27. in členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) sprejel

S K L E P :

da državnemu svetniku Marjanu Maučecu v zvezi z obvestilom o teku kazenskega postopka na Okrožnem sodišču v Murski Soboti (opr. št. Kt. 582/99-14) ne prizna imuniteto in se postopek lahko nadaljuje.

Predlagan sklep je bil sprejet ( (35 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil 29. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se državnim svetnicam in državnim svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.
Povezane vsebine
document 29. seja Državnega sveta Republike Slovenije