Odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanji državnega svetnika Petra Požuna v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov

Datum:  18.6.2009
Prejeto: 19.6.2009

Državni svetnik Peter Požun je na Vlado Republike Slovenije postavil vprašanji v zvezi z davkom na dobiček javnih zdravstvenih ustanov, in sicer:

1. Kaj bo Vlada Republike Slovenije storila, da bo v zdravstveni sistem, neposredno pacientom v korist, vrnila 15.421.332 evrov, ki jih morajo javni zdravstveni zavodi plačati kot davek na dobiček v proračun države za leto 2008?
2. Ali namerava Ministrstvo za finance spremeniti Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti v smislu, da se dohodki iz opravljanja javne službe ne štejejo za pridobitno dejavnost?

 V obrazložitvi svojih vprašanj  državni svetnik poudarja, da se bo davek plačal od zbranih sredstev, ki jih davkoplačevalci preko prispevne stopnje vplačujejo v zdravstveno blagajno, kar pomeni, upoštevaje, da so že obdavčeni prihodki državljanov, dodatno obdavčenje, ki ima za posledico to, da so ta sredstva odtegnjena namenu, za katerega so zbrana. V nadaljevanju državni svetnik navede relevantne določbe Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/07; v nadaljevanju: Pravilnik), ki so podlaga za opisano obdavčitev in poudarja, da so zaradi njihovega izvajanja prebivalci Republike Slovenije neposredno oškodovani, ker se zmanjša njihova pravica do zdravstvenega varstva, ter primeroma navede, kakšne zdravstvene storitve bi z uporabo teh sredstev lahko izvedli oziroma koliko njih bi lahko izvedli.

V zvezi s postavljenimi vprašanji Vlada Republike Slovenije podaja naslednji odgovor:

Vlada RS uvodoma pojasnjuje, da je podlaga za izdajo Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti določena v četrtem odstavku 9. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08 in 5/09; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2). ZDDPO-2 ureja obdavčitev dohodkov vseh pravnih oseb, torej tudi javnih zavodov. V 9. člen ZDDPO-2 se uvrščajo zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Gre za širok spekter zavezancev, in sicer je v navedenem členu določena davčna obravnava za društva, ustanove, zavode - javne in zasebne, verske skupnosti, politične stranke in druge t.i. nepridobitne zavezance. Ti zavezanci so oproščeni davka od dohodkov iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, vendar pa je v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZDDPO-2 dohodek teh zavezancev iz opravljanja pridobitne dejavnosti vedno obdavčen, ne glede na to, za kaj je porabljen. Minister za finance je na podlagi pooblastila danega v četrtem odstavku 9. člena ZDDPO-2 izdal Pravilnik, ki za namene ugotavljanja davčne osnove pri zavezancu iz 9. člena dejansko samo jasno in nedvoumno določa, kaj se obravnava oziroma šteje kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost oziroma za dohodke iz opravljanja pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pri zavezancu. Sredstva, ki jih zavezanci iz 9. člena ZDDPO-2, tudi javni zavodi, prejmejo iz sredstev javnih financ v obliki subvencij, dotacij ali drugih namenskih javnih sredstev, vključno s sredstvi za opravljanje javne službe, in dohodki, ki jih ti zavezanci dosežejo z opravljanjem javne službe, se od 1. januarja 2008 tudi pri zavezancih iz 9. člena ZDDPO-2 (tako kot pri vseh ostalih zavezancih) štejejo za pridobitne prihodke.

Posebej pa je treba poudariti, da ZDDPO-2 v 27. členu določa, da se pri določanju davčne osnove zavezanca iz 9. člena, prihodki iz opravljanja dejavnosti, ki ni pridobitna, ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzemajo iz davčne osnove. Opisana določba 27. člena ZDDPO-2 glede priznavanja odhodkov pomeni, da si zavezanec  obdavčljive prihodke lahko zmanjšuje ali za dejanske stroške ali za sorazmerne stroške.  To pomeni, da se davek dejansko plača od razlike oziroma od dobička, če ta nastane. Ob tem je treba poudariti, da se subvencije, dotacije in druga javna sredstva plačujejo namensko (za pokritje stroškov, projektov, programov) in se javna služba opravlja oziroma zaračunava nepridobitno, kar pomeni, da se na ta način ne ustvarja dobiček oziroma presežek, tako da so praviloma prihodki enaki odhodkom, zato iz tega naslova ni davčne osnove, s tem pa tudi ne obdavčitve. Torej, v skladu z načelom davčne nevtralnosti, Pravilnik zagotavlja enakopravno davčno obravnavo vseh davčnih zavezancev, ki opravljajo javno službo ali prejemajo druga namenska sredstva, ne glede na njihovo organizacijsko obliko.

Z določbami Pravilnika in ZDDPO-2, zlasti z določbama 9. in 27. člena, se zasleduje cilj, da se doseže obdavčitev zavezancev po njihovi gospodarski moči ter se vzpostavi davčni sistem, ki je nevtralen z vidika konkurenčnosti. Vlada RS pojasnjuje tudi, da so cilji davčne zakonodaje lahko različni od ciljev druge zakonodaje, denimo zakonodaje, ki določa ustanavljanje in delovanje zavodov. Davčna zakonodaja mora upoštevati, da so javni zavodi ena od skupin zavezancev, ki dobiva javna sredstva oziroma opravlja javno službo. Menimo, da veljavna davčna obravnava vseh zavezancev iz 9. člena ZDDPO-2 (t.i. nepridobitnih zavezancev, ki so glede ustanavljanja, delovanja, financiranja in porabe sredstev v podobnem oziroma primerljivem položaju, ki narekuje tudi enako davčno obravnavo) tudi javnih zavodov prispeva k transparentnosti in enaki obravnavi t.i. nepridobitnih zavezancev ter je v skladu s cilji in nameni ZDDPO-2.

V zvezi s konkretnima vprašanjema državnega svetnika glede davka na dobiček zdravstvenih ustanov Vlada RS ponovno poudarja, da se davek plača od dobička oziroma presežka. Davčna zakonodaja določi obravnavo morebitnega dobička oziroma presežka, ne določa oziroma ne ureja pa vprašanja, zakaj do dobička oziroma presežka pri posameznem zavezancu prihaja, vključno pri zavezancih, ki so javni zavodi. Vlada RS dodatno pojasnjuje namen predmetne davčne ureditve, ki izhaja iz tega, kar je bilo že poudarjeno, da se javna sredstva plačujejo za določen namen, kar pomeni, da jih prejemniki >zaračunajo< eni od državnih blagajn, in sicer na način, da se praviloma plačajo oziroma povrnejo stroški programov, projektov (zavezanec jih porabi za te programe, projekte). To pomeni, da je za davčne učinke pomembna kalkulacija cene, tako pri prejemnikih sredstev in izvajalcih storitev kot pri izplačevalcih sredstev. 

Vlada RS pojasnjuje, da mora biti izvajanje zdravstvene dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov financirano uravnoteženo, kar pomeni, da so prihodki usklajeni z odhodki. Morebitna ugotovitev presežka ob koncu poslovnega leta je lahko le rezultat nepredvidenih, izjemnih dogodkov, ki lahko nastanejo neodvisno od ravnanja poslovodstva javnega zdravstvenega zavoda. Rezultati poslovanja bolnišnic v letu 2008 potrjujejo to dejstvo.  Zaradi uveljavljanja novega plačnega sistema so v drugi polovici leta 2008 javni zdravstveni zavodi prejeli sredstva za ovrednotenje zdravstvenih programov z uveljavitvijo poračuna za plače. Iz tega izhaja, da je bil pozitiven rezultat - presežek prihodkov nad odhodki za leto 2008 posledica neenakomerne dinamike financiranja izvajalcev tekom leta zaradi pričetka izvajanja novega plačnega sistema v drugi polovici leta 2008. Partnerji oziroma nosilci dogovarjanj v zdravstvenem sistemu so zaradi plačne reforme v javnem sektorju in izvedbe njene dinamike šele konec novembra 2008 in v začetku januarja 2009 sprejeli aneksa 3 in 5 k Splošnemu dogovoru za leto 2008, ki sta zagotovila pravno osnovo za finančne prilive, ki so jih bolnišnice prejele od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Javni zdravstveni zavodi so zaradi pogojev poslovanja za leto 2008, ki so bili v pogledu višine namenskih sredstev za plače zaradi novega plačnega sistema nejasni in negotovi, tekom leta 2008 odlagali realizacijo programov za investicije, investicijska vzdrževanja, nabave in za druga plačila. Zaradi tega so bili v pretežnem delu javnih zdravstvenih zavodov izkazani presežki prihodkov nad odhodki, do katerih v normalnih pogojih financiranja ne bi prišlo, saj bi jih javni zdravstveni zavodi porabili za namene, skladne s sprejetimi finančnimi načrti. 

Vlada RS pojasnjuje, da je davek od dohodkov pravnih oseb prihodek državnega proračuna. Sredstva državnega proračuna se porabljajo v skladu s predpisi, ki urejajo proračun.

Vlada RS dodatno pojasnjuje, da je bilo med Ministrstvom za finance in Ministrstvom za zdravje usklajeno besedilo dopisa, ki ga je Ministrstvo za zdravje v informacijo poslalo javnim zdravstvenim zavodom, v katerem so pojasnjene možnosti oziroma pravne podlage, določene v zakonu, ki ureja davčni postopek, da zavodi, ki so plačali davek od dohodkov pravnih oseb za leto 2008 in bi zato morali za leto 2009 plačevati izdatne mesečne akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, lahko vložijo zahtevke na Davčno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: DURS) za znižanje navedenih akontacij (te se znižajo tudi na 0), če pričakujejo, da se situacija iz leta 2008 ne bo zgodila tudi v letu 2009, torej, da ne bodo imeli dobička oziroma presežka ali da ta ne bo takšen kot za leto 2008 oziroma bo nižji. DURS takšne zahtevke rešuje od primera do primera.

V zvezi s Pravilnikom in njegovimi posameznimi določbami Vlada RS pojasnjuje, da bo Ministrstvo za finance pristopilo k spremembi Pravilnika. Spremembe pravilnika bodo pripravljene ob upoštevanju poročila DURS o izvajanju določb predmetnega pravilnika, vključno s podatki iz oddanih obračunov o obračunanem davku teh zavezancev za leto 2008 ter ob upoštevanju pripomb drugih resorjev, v konkretnem primeru tudi Ministrstva za zdravje. Ministrstvo za zdravje meni, da bi moralo biti v Pravilniku jasneje opredeljeno, da se med pridobitne dejavnosti uvrščajo samo tisti dohodki iz opravljanja javne službe, ki so ustvarjeni na trgu, ne pa tudi del opravljanja javne službe, ki se izvaja nepridobitno.  Navedene informacije bodo podlaga za dopolnitve in popravke Pravilnika, ki se bodo uporabljale v naslednjih davčnih obdobjih. Vlada RS poudarja, da se vse rešitve v Pravilniku sprejemajo in se bodo sprejemale v skladu s cilji in nameni davčne politike in upoštevaje tudi cilje in namene drugih politik.

mag. Milan Cvikl
GENERALNI SEKRETAR