Državni svet Republike Slovenije je na 34. seji 16. 2. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanje državnega svetnika Bogomirja Vnučca glede višin sodnih taks po Zakonu o sodnih taksah, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Bogomirja Vnučca in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in nanj odgovori.
Vprašanje državnega svetnika Bogomirja Vnučca se glasi:
Ali namerava Ministrstvo za pravosodje glede na trenutno krizno situacijo v gospodarstvu spremeniti ureditev višine predvidenih sodnih taks pri vrednostih spornega predmeta nad 500.000 eurov?
Obrazložitev:
Novi Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08, 86/09 in 97/10; v nadaljevanju: ZST-1) je bil sprejet 1. 4. 2008 in je začel veljati 1. 10. 2008, s čimer je prenehal veljati prejšnji ZST.
Bistvena razlika glede na prejšnjo ureditev - kar zadeva višino sodnih taks, je ta, da sedanji zakon ne določa najvišjega zneska takse pri vsaki taksi posebej, temveč omejuje višino taks s splošno določbo, da znaša vrednost predmeta v postopkih, za katere se odmerjajo takse po tabeli iz 16. člena, največ 30 milijonov eurov, vrednost predmeta v postopkih, za katere se takse odmerjajo po tabeli iz 17. člena, pa največ 60 milijonov eurov. Takšne omejitve višine sodnih taks pa pri večjih sporih lahko pripeljejo do že povsem absurdnih številk pri plačilu sodne takse. Prejšnji zakon, ki je s spremembami veljal od leta 1978 dalje (zadnja pomembnejša vsebina sprememba pa je bila v letu 1998) je podobno kot sedaj določal lestvico za določitev takse glede na vrednost spora, pri čemer pa višina takse za tožbo v nobenem primeru, to se pravi ne glede na vrednost spora, v civilnih sporih ni mogla biti višja kot 380.000,00 SIT oz. kasneje 1.585,00 eurov oz. v gospodarskih sporih 100% višja, to je 3.171,40 eurov. Precej podobno ureditev je prevzel sedanji zakon, ki do določene vrednosti predpisuje lestvico (čeprav na nekoliko drugačen način kot prej), od zneska spora 500.000,00 eurov dalje pa ZST-1 določa, da se taksa poviša za vsakih 50.000,00 eurov za 100 eurov, in sicer neomejeno do vrednosti 30 oz. 60 mio eurov.
Do vrednosti 500.000 eurov so takse po prejšnji in sedanji ureditvi približno primerljive. Tako bi tožeča stranka pri vrednosti spora npr. 41.000,00 eurov po prejšnji ureditvi plačala sodne takse v skupni višini 2460 eurov, če bi šla z zadevo do Vrhovnega sodišča; po sedanji ureditvi pa bi za isto vrednost spora tožeča stranka plačala 2565 eurov sodnih taks do Vrhovnega sodišča. Pri gospodarskem sporu za npr. 700.000 eurov, bi tožeča stranka za tožbo plačala 7.125,00 eurov (prej 3.171 eurov), kar je že znatna razlika; do konca postopka, če bi šla z zadevo do Vrhovnega sodišča, pa bi skupaj plačala za 21.375 eurov sodnih taks. Po prejšnji ureditvi bi isti spor tožečo stranko stal 19.026,00 eurov.
Od tu dalje pa številke postajajo vedno bolj absurdne. Pri vrednosti spora 1 mio eurov je razlika skupnih stroškov sodnih taks že cca. 7.000 eurov (26.775 eurov proti 19.026 eurov) in potem vseskozi raste. Tako bi pri vrednosti spora 10 mio eurov tožeča stranka za tožbo plačala 63.000,00 eurov (prej 3.171 eurov); v primeru, če bi morala iti z zadevo do Vrhovnega sodišča pa skupaj že neverjetnih 189.000,00 eurov. Po prejšnji ureditvi bi za isti spor še vedno plačala 19.026,00 eurov.
Ne glede na to, da se torej takse za povprečni spor niso bistveno povečale – vsaj za pravde, pa so pri visokih vrednostih spora, ki v gospodarskih zadevah niso tako redki, zlasti v sedanji krizni situaciji v gradbenih in nekaterih drugih zadevah, pa menim, da je višina predvidene sodne takse odločno previsoka oz. nesorazmerna ter tako lahko že posega v ustavno pravico do sodnega varstva po 23. čl. Ustave RS oz. pravico do pravnega sredstva po 25. čl. Ustave.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanj v roku 30 dni odgovori.
