Vprašanja Rastislava Jožeta Revna v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil

Državni svet Republike Slovenije je na 18. seji 16. 9. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08), obravnaval vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna v zvezi z merjenjem hitrosti motornih vozil in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Rastislava Jožeta Revna se glasijo:

1. Zakaj policisti niso zavezani k ponovitvi meritve hitrosti, če to voznik zahteva, ker sumi, da meritev v danih okoliščinah tehnično ni izvedljiva v skladu s tehnično stroko ?
2. Zakaj optični merilniki hitrosti niso opremljeni z avtomatsko izpisanim datumom in časom opravljene meritve, da se bi lahko voznik prepričal, ali je prikazana hitrost res hitrost, ki je bila izmerjena na njegovem vozilu in da ni morda to stara meritev hitrosti - nekoga tretjega ?
3. Zakaj policisti nimajo obveze pokazati vozniku navodilo za uporabo laserskega merilnika, če voznik to zahteva, da bi ugotovil, kaj pomeni lučka, ki trenutno gori na merilniku ?
4. Zakaj policisti ne delujejo v prometu preventivno in merijo hitrosti tam, kjer je to resnično potrebno zaradi varnosti v cestnem prometu (v bližini šol, vrtcev, ob nevarnih točkah na cesti,...) ampak opravljajo meritve tam, kjer pričakujejo največji izplen kazni in s tem največje polnjenje državnega proračuna ter se s takim početjem sami spreminjajo iz policisti v  inkasante in izgubljajo ugled med občani ?

O b r a z l o ž i t e v :

k 1.
Če voznik dvomi v tehnično izvedljivost meritve hitrosti zaradi tehničnih parametrov, ki kažejo, da meritev po pravilih stoke ni izvedljiva in zaprosi policista za ponovno meritev, da se ugotovi samo možnost izvedbe meritve, mu le-ta ne omogoči ponovitve meritve. V tehnični stroki je namreč prav ponovljivost meritve eden izmed ključnih elementov, ki dokazujejo pravilnost izbrane metode in izbranega inštrumenta. Z odbijanjem ponovne meritve policisti izpodbijajo zaupanje v opravljeno meritev.

k 2.
Brez avtomatskega izpisa datuma in časa meritve obstaja utemeljen sum, da je prikazana hitrost rezultat neke druge meritve, ne pa meritve hitrosti dejanskega vozila.

k 3.
Na displeju merilnika je možen prikaz tudi nastavitvenih parametrov merilnika. Kaj je trenutno prikazano na displeju označuje ustrezna lučka. Zato bi moralo biti vozniku omogočeno, da se objektivno, na podlagi originalnih slovenskih navodil, seznani s pomenom posamezne lučke.

k 4.
Ni dvoma, da je potrebna meritev hitrosti in kaznovanje prehitrih voznikov tam, kjer je za varnost v cestnem prometu to res potrebno. Vse pogosteje pa se dogaja, da policisti merijo hitrosti tam, kjer z vidika varnosti v cestnem prometu to sploh ni potrebno, so pa povprečne hitrosti vozil zaradi nepravilno postavljenih tabel, ki ne ustrezajo stanju na terenu nekoliko višje od dovoljenih. Povečana hitrost v takih primerih ne zmanjšuje varnosti v cestnem prometu Navajam samo dva taka najbolj očitna  primera:

• Na priključku na avtocesto, kjer praktično ni več naselja, se policisti postavijo za tablo konec naselja (ta tabla je povsem napačno postavljena, saj tam ni več naselja) in od tam merijo hitrost vozil, ki vozijo proti avtocesti. Zaradi nastajajočega klanca in ker ni več naselja, v povprečju vsi vozniki povečajo hitrost. S tako vožnjo ne ogrožajo nikogar v cestnem prometu, ampak samo polnijo proračun.
• Na povsem ravni in pregledni cesti je križišče s stransko cesto, ki je lepo vidna več kot 300 m od križišča, kjer je postavljena tabla za omejitev hitrosti na 50 ali 60 km/h, čeprav je zaradi preglednosti možna varna vožnja s hitrostjo 70 km/h ali celo 80 km/h in to celo v slabem vremenu, ko je vidljivost močno zmanjšana. Torej je omejitev zopet postavljena nesmiselno nizko. In tu zopet policisti pogosto merijo hitrost, ne da bi pri tem kakor koli prispevali k varnosti v cestnem prometu.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) na njih v roku 30 dni odgovori.