|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 41. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
|
|
41. seja Državnega sveta Republike Slovenije je bila v sredo, 12. 10. 2011 Predsednik je pričel 41. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Seja se je začela ob 13. in zaključila ob 15.45. Opravičila sta se:
Ostali odsotni:
Na sejo so bili vabljeni:
Seje so se udeležili:
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Ljuba Germiča in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja. * * * S sklicem 5. 10. 2011 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
Glede na to, da ni bilo predloga za razširitev oz. umik točke dnevnega reda, je predsednik predlagal v sprejem naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
1. točka dnevnega reda: Odobritev zapisnika 40. redne in 34. izredne seje Državnega sveta Osnutek zapisnika 40. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 5. 10. 2011. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 40. seje je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
Osnutek zapisnika 34. izredne seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 5. 10. 2011. Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje. Zapisnik 34. izredne seje je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 2. točka dnevnega reda: Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov Na klop so svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Bojana Papiča glede dolgih rokov za vpis v zemljiško knjigo. Prav tako so na klop prejeli tudi predlog sklepa Državnega sveta. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p: Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanji državnega svetnika Bojana Papiča glede dolgih rokov za vpis v zemljiško knjigo, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Bojana Papiča in predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in nanju odgovori. Vprašanji državnega svetnika Bojana Papiča se glasita:
Obrazložitev: Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani je bil vložen dne 21. 03. 2011 zemljiškoknjižni predlog. Vknjižba je bila predlagana pri nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnih sodišč v Ljubljani, Mariboru, Celju, Žalcu, Jesenicah, Kopru, Murski Soboti, Novem mestu, Brežicah, Krškem in Novi Gorici. V skladu z Zakonom o zemljiški knjigi, ki se je v zvezi z odločanjem o vknjižbi skupne hipoteke uporabljal pred 01. 05. 2011, je, kadar za odločanje o vknjižbi skupne hipoteke in o zaznambi skupne hipoteke pri drugih nepremičninah ni bilo krajevno pristojno isto zemljiškoknjižno sodišče, poslalo zemljiškoknjižno sodišče, ki je pristojno odločati o vknjižbi skupne hipoteke, sklep o dovolitvi vknjižbe po njegovi pravnomočnosti drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, ki so bila pristojna odločati o zaznambi skupne hipoteke. Pravnomočen sklep o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe hipoteke pri glavni nepremičnini je bil pogoj za dovolitev zaznambe skupne hipoteke pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke. Po vložitvi predloga in pred izdajo sklepa o vknjižbi je zemljiška knjiga prešla na elektronski način vodenja in vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov v skladu z novelo ZZK-1C. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zemljiški knjigi se določbe 17. člena, ki nadomeščajo določbe starega zakona o vpisu skupne hipoteke uporabljajo za vpise, o dovolitvi katerih zemljiškoknjižno ali pritožbeno sodišče odloči po 01. 05. 2011. Nerešene predloge, vložene pred 01. 05. 2011, je moralo sodišče, da je lahko izdalo sklep o dovolitvi vpisa, vnesti v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom Dn 2300009531/2011 z dne 12. 07 .2011 dovolilo vknjižbo hipoteke pri vseh nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani. Z istim sklepom je sodišče zadevo Dn 2300009531/2011 razdružilo v zadevo Dn 8000037413/2011, o kateri bo sodišče odločilo z novim sklepom. Pri nepremičninah, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah so pred zadevo Dn 8000037413/2011 plombirane še tri zadeve, pri nepremičnini, vpisani v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem, pa ena zadeva. Ker sodišče v skladu z načelom vrstnega reda odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, so gornje zadeve ovira za odločanje o vpisu Dn 8000037413/2011 s poznejšim vrstnim redom. V skladu z nalogom hipotekarnega upnika je bil zemljiškoknjižni predlog Dn 8000037413/2011 zaradi pospešitve postopka vpisa dne 01. 09. 2011 delno umaknjen samo pri nepremičninah s predplombami in istega dne pri teh nepremičninah ponovno vložen pod Dn 8000088983/2011. Zadeva Dn 2300009531/2011 do danes še ni dodeljena zemljiškoknjižnemu referentu. * * * Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za pravosodje, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) nanju v roku 30 dni odgovori. Predlog sklepa je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). * * * Po elektronski pošti 3. 10. 2011 in na klop so svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika dr. Andreja Rusa v zvezi s problemi kreditojemalcev ob presenetljivi krepitvi švicarskega franka.
3. točka dnevnega reda: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-D) – skrajšani postopek, EPA 2014-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 15. 7. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011. Predlog zakona sta obravnavali Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport kot pristojna komisija in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot zainteresirano delovno telo. Skupno poročilo obeh komisij so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011 in na klop. Poročilo Odbora Državnega zbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino z Dopolnjenim predlogom zakona so prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011. Predlog mnenja Državnega sveta k Dopolnjenemu predlogu zakona so prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Dopolnjen predlog zakona je obravnavala Interesna skupina negospodarskih dejavnosti. Stališče interesne skupine so svetniki prejeli na klop. Predstavnik predlagateljev zakona Franco Juri, poslanec Državnega zbora je podal obrazložitev. Predstavnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide je podala obrazložitev. V razpravi so sodelovali Jernej Lampret, Alojz Kovšca in Boris Šuštaršič. Na dileme iz razprave je odgovoril Franco Juri, poslanec Državnega zbora. Boris Šuštaršič je obrazložil svoj glas. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja:
M N E N J E k Dopolnjenemu predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (ZLPLS-D) – skrajšani postopek
Državni svet dopolnjenega predloga zakona ne podpira. Državni svet ugotavlja, da sta Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport kot pristojna komisija ter Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot zainteresirano delovno telo Predlog zakona obravnavali na skupni seji 21. 9. 2011 in se pri tem seznanili z razlogi predlagatelja za predložitev novele, z dopisoma Urada predsednika Republike Slovenije in Varuha človekovih pravic, stališčem Sveta Vlade Republike Slovenije za invalide ter sklepom Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Svet FIHO) v zvezi s predloženo novelo. Državni svet ugotavlja, da je v dokumentih, navedenih v prejšnjih odstavkih, bilo opozorjeno na nujnost zagotavljanja aktivnega sodelovanja invalidov pri oblikovanju kakršnihkoli sprememb na področju invalidskega varstva, na podlagi gesla »nič o invalidih brez invalidov« ter določb Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je ratificirala tudi Slovenija. Prav tako obveznost posvetovanja z invalidskimi organizacijami glede oblikovanja nacionalnih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enake obravnave invalidov določa tudi 4. člen Zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RŠ, št. 108/2002 in 61/2006), Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/2009) pa pripravljavce zakonodajnih aktov napotuje na upoštevanje načela transparentnosti, v smislu predstavljanja politike urejanja določenega področja čim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša. Hkrati pa omogočanje zainteresirani javnosti, da se s predlogi predpisov kakovostno seznanijo, nanje odzovejo in tudi vplivajo. Na nujnost upoštevanja načela »nič o invalidih brez invalidov« sta v dopisih opozorila tudi Urad predsednika Republike Slovenije in Varuh človekovih pravic. V primeru obravnavane novele postopek posvetovanja ni bil opravljen z večinskim delom organizacij, ki bi bile s tem zakonom prizadete, hkrati pa nikjer ni bilo jasno navedeno katere organizacije se s sedanjim sistemom prerazdelitve namenskih sredstev naj ne bi strinjale. Zaradi napačnega postopka priprave predloga zakona, iz katerega je bil izločen zelo občutljiv del populacije, je po mnenju Državnega sveta morebitno vprašanje ustreznosti ali neustreznosti predlaganih sprememb sestave Sveta FIHO postranskega pomena. Državni svet prav tako izraža dvom v utemeljenost obravnave predloga zakona po skrajšanem postopku, saj na podlagi podanih pripomb zainteresirane javnosti ugotavlja, da ne gre za manj zahtevne spremembe, temveč za spremembe, ki bodo posledično vplivale na višino deleža sredstev, namenjenega invalidskim in humanitarnih organizacijam. Hkrati Državni svet opozarja, da predlog zakona ni skladen s 115. členom Poslovnika Državnega zbora v delu, ki govori o nujnosti prikaza ureditve v drugih pravnih sistemih v uvodu k predlogu zakona. V obravnavani noveli je namreč pod podnaslovom 4. Prikaz ureditev v drugih pravnih sistemih in prilagojenost pravni ureditvi Evropske unije, navedena zgolj ureditev področja iger na srečo v posamezni predstavljeni članici EU, ne pa ureditev načina razpolaganja s finančnimi sredstvi iz tega naslova oziroma način delovanja primerljivih organov v primerjanih državah, kar bi bilo skladno z vsebino predlaganih sprememb in dopolnitev v noveli. Predlog zakona prav tako ni bil pripravljen v skladu z napotili Resolucije o normativni dejavnosti iz njenega VI. poglavja, ki govori o namenu izdelave in uporabe presoje posledic predpisov in ki od predlagatelja akta med drugim terja tudi navedbe o sodelovanju z zainteresirano javnostjo. Varuh človekovih pravic pa je v svojem dopisu ocenil, da pri pripravi obravnavane novele niso bila spoštovana minimalna priporočila, ki jih določa tretja alinea točke b) poglavja VII) Resolucije o normativni dejavnosti. Državni svet ugotavlja, da Vlada Republike Slovenije v mnenju k zakonski noveli opozarja na to, da je problematika, povezana z izvajanjem poslanstva FIHO, izjemno občutljivo področje, ki je zelo zahtevno in kompleksno ter da je pri tem potrebno upoštevati socialne, finančne, zgodovinske in druge vidike dosedanjega financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij. Prav tako navaja, da so se koncesijske dajatve od prirejanja klasičnih iger na srečo ob ustanovitvi jugoslovanske oziroma kasneje slovenske loterije namenjale predvsem za financiranje dejavnosti invalidskih organizacij, šele v zadnjem obdobju pa tudi za financiranje humanitarnih in športnih organizacij ter da so zato imele invalidske organizacije vedno večino v loterijskem svetu. Državni svet meni, da predlagateljevi argumenti, da na podlagi trenutne sestave FIHO »lahko« pride do konflikta interesov, brez podkrepljenih dejstev ne morejo biti relevanten razlog za predlagane spremembe. Hkrati Državni svet opozarja, da je država v zadnjih letih, prav na podlagi argumenta preprečevanja konflikta interesov, za katerega je v relativno majhni državi kot je Slovenija vprašljivo ali ga je v praksi sploh moč preprečiti, vzpostavila številne nove organe nadzora, ki predstavljajo neke umetno vgrajene vmesnike, ki pa pogosto bolj zamegljujejo transparentnost delovanja posameznih organov, ki naj bi jih nadzirali, kot pa razrešujejo težave. V ozadju dogajanja namreč še vedno ostajajo enaki, na tak način celo skriti interesi, namesto da bi se organom odločanja oziroma odgovornim osebam dopustilo avtonomnost delovanja, z ustreznim nadzorom in posledično jasnim prevzemanjem njihove odgovornosti za posamezne odločitve. Kar se tiče namena doseganja večje transparentnosti delovanja Sveta FIHO s predlaganimi spremembami njegove sestave, Državni svet dvomi o pravilnosti pristopa k razrešitvi domnevnih težav. Tako razpis za pridobitev sredstev FIHO kot prijavljanje posameznih organizacij za omenjena sredstva sta namreč javna, ocenjevanje je komisijsko, sklep FIHO s poimensko navedenimi organizacijami, ki prejmejo sredstva, je prav tako javno objavljen. Razdelitev denarja in porabo slednjega nadzirajo na podlagi svojih pristojnosti tako FIHO kot Računsko sodišče ter davčna uprava. Vsi podatki o poslovanju pa so javno dostopni. Državni svet ugotavlja, da je po mnenju uporabnikov v Republiki Sloveniji sistem financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij, v katerem se deloma zagotavljajo sredstva za delovanje nekaterih invalidskih organizacij iz državnega proračuna, večinoma pa se ureja financiranje preko FIHO, dobro urejen. Državni svet meni, da se s parcialnimi rešitvami, kot so predlagane v noveli in ki temeljijo na pripombah manjšega števila vzorčno ne-reprezentativnih invalidskih organizacij glede na število članov v zvezi z načinom razdeljevanja namenskih finančnih sredstev Loterije Slovenije, ne more celostno rešiti temeljnega problema, to je splošnega pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev za zagotovitev financiranja delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij v meri, kot bi si vsaka od njih želela. Državni svet ugotavlja, da je FIHO v letošnjem letu razdelil sredstva v višini nekaj čez 22 milijonov evrov 25 invalidskim organizacijam (na državni ravni jih je registriranih približno 220) in 67 humanitarnim organizacijam (registriranih jih je nekaj čez 90) na državni ravni, s tem da so bili prihodki nižji od pričakovanih, zaradi splošnega znižanja prihodkov Loterije Slovenije. S predlagano spremembo glede sestave FIHO bi torej prišlo do prerazporeditve sredstev v korist humanitarnih organizacij, pri čemer bi se po vsej verjetnosti doseglo le to, da bi se do sedaj izražena nesoglasja glede ustreznosti razporejanja finančnih sredstev posameznih invalidskih organizacij prenesla na stran humanitarnih organizacij. Državni svet zato podpira razmišljanja predstavnika ministrstva na skupni seji komisij Državnega sveta, da bi bilo potrebno v prihodnje pripraviti strategijo razvoja tega področja in na osnovi tega pripraviti celovite spremembe Zakona o prirejanju iger na srečo na temo stabilnega in trajnega financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Zaradi pomanjkanja in obremenjenosti proračunskih sredstev bo namreč nujno začeti razmišljati o načinu zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, katerim invalidske in humanitarne organizacije nudijo programe (neodvisno življenje, preprečevanje revščine in osamljenosti ter drugih stisk, s katerimi se soočajo) in za katere so raziskave pokazale, da so njihovi koristniki z njimi zadovoljni ter da so programi ustrezno izbrani in izvedeni. Državni svet ugotavlja, da je marca 2011 sprejel odložilni veto na predlagano novelo istega zakona, s katero je Vlada na novo določila sestavo Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Veto je bil sprejet na podlagi pripomb zainteresirane javnosti, ki je bila mnenja, da ni potrebe po spremembi sestave Sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) ter zaradi mnenja o nesprejemljivem nadomeščanju članov sveta, ki so jih do tedaj lahko predlagale različne športne organizacije, s člani, ki jih predlaga Svet Vlade RS za šport. S tem je v Svetu FŠO, tako kot se predlaga s trenutno novelo, država povečala svoj vpliv na odločanje o delitvi namenskih sredstev, namesto da bi se spodbudilo avtonomnost odločanja s strani zainteresiranih subjektov. V zvezi z večkrat omenjenimi mnenji Računskega sodišča Republike Slovenije in dokumentacije Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije Državni svet opozarja, da je za celovito oceno dejanskega stanja potrebno upoštevati tudi po-revizijska poročila Računskega sodišča iz leta 2004 in 2010, iz katerih izhaja, da je FIHO s popravljalnimi ukrepi zadovoljivo odgovoril na vse izpostavljene nepravilnosti. Ugotovljeni konflikt interesov v letu 2004 med Svetom FIHO kot razdeljevalcem sredstev ter Nadzornim odborom FIHO, torej ne v zvezi s Svetom FIHO samim po sebi, je bil razrešen tudi z zakonsko novelo v letu 2007. V letu 2010 izdano po-revizijsko poročilo navaja časovnico do kdaj naj FIHO pripravi spremembe in dopolnitve Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, da bo lahko razpis leta 2013 potekal po novih pravilih. Tudi zato je po mnenju Državnega sveta nepotrebno predčasno uvajati zakonske spremembe, saj čas za izvedbo omenjenih navodil še ni potekel. Državni svet ne oporeka zakonskim pristojnostim Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije glede omejevanja in preprečevanja korupcije ter nadzora nad nezdružljivostjo funkcij z drugimi funkcijami in dejavnostmi, vendar meni, da bi bilo potrebno področje urejanja državne invalidske in socialne politike distancirati od teh vprašanj v smislu razumevanja slednjega kot avtonomnega področja v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Državni svet opozarja, da je mnenje Komisije za preprečevanje korupcije postavljeno na zgrešeni predpostavki, da FIHO razporeja svoja sredstva tudi posameznim fizičnim osebam, kar ne drži, saj se sredstva razporejajo samo pravnim osebam, to je invalidskim in humanitarnim organizacijam. Državni svet ugotavlja, da sta bili komisiji Državnega sveta na skupni seji seznanjeni, da presežek prihodkov nad odhodki v FIHO, za katerega se predlaga sprememba v 3. členu novele, nikoli ni bil namenjen za kaj drugega kot sofinanciranje posebnih socialnih programov, delovanje organizacij ter razvojne investicije. So pa bile izoblikovane rezervacije v obdobju boljših let, da so se lahko pokrivali nižji prilivi iz naslova koncesij iz iger na srečo v slabših letih. Tako so omenjena sredstva iz naslova rezervacij ravno v letošnjem letu omogočila izvajanje programov, namenjenih okrog 145.000 ljudem, v polni meri, navkljub nižjim prejetim sredstvom iz naslova koncesij od načrtovanih (januarja 2011 v višini 90 % predvidenih sredstev, februarja 2011 76 % in marca 2011 63,5 %). Državni svet ugotavlja, da je Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino na 34. seji 5. 10. 2011 sprejel amandmaje k 1., 2. 3. in 4. členu novele, katerih vsebina pa ne vpliva na stališče Državnega sveta do dopolnjenega predloga zakona. Pripombe in opozorila komisij Državnega sveta v zvezi s predlogom zakona pri njegovi obravnavi na Odboru namreč niso bila upoštevana. Državni svet meni, da se s predlagano novelo na način, ki ni skladen ne z načeli Konvencije o pravicah invalidov, ne z Zakonom o invalidskih organizacijah in ne z Resolucijo o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/2009), posega v sestavo Sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji in na parcialen način rešuje zelo kompleksno vprašanje – vprašanje zagotavljanja ustrezne višine finančnih sredstev za financiranje delovanja invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Predlog mnenja je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 2 pa sta bila proti).
4. točka dnevnega reda: Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2010, EPA 2020-V Poročilo je bilo objavljeno na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 25. 7. 2011. Poročilo sta obravnavali Komisija za državno ureditev kot pristojna komisija in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide kot zainteresirano delovno telo. Mnenje Komisije za državno ureditev so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011 in na klop. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide so prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Prav tako so po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop prejeli predlog mnenja Državnega sveta. Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, varuhinja človekovih pravic je predstavila poročilo. Predsednik Komisije za državno ureditev Bogomir Vnučec je pojasnil stališče komisije. V razpravi sta sodelovala Boris Šuštaršič in dr. Zoltan Jan. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E k Letnemu poročilu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2010
Državni svet se je seznanil z Letnim poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2010. Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2010 je pregledno in metodološko dobro zasnovano poročilo. Odlikujejo ga številne aktivnosti, ki so znotraj poročila strukturirane, vsebinsko obrazložene, podana opozorila in predlogi ter v tabelah ponazorjeni podatki. Državni svet ugotavlja, da sodelovanje med Varuhom in Državnim svetom iz leta v leto postaja intenzivnejše in kvalitetnejše, bodisi na podlagi posvetov, ki jih organa so-organizirata (na primer nedavni posvet o Vlogi invalidov in države pri spremljanju uresničevanja Konvencije o pravicah invalidov ter posvet o revščini in človekovih pravicah iz leta 2008), bodisi preko sodelovanja Varuha z mnenji in pripombami na sejah delovnih teles Državnega sveta. Državni svet kot dom, v katerem ima pomemben glas civilna družba, lahko predstavlja pravega sogovornika Varuhu na številnih področjih družbenih problematik, zato Državni svet daje pobudo Varuhu za še aktivnejše sodelovanje v prihodnje. Državni svet je bil seznanjena s povečanjem pobud, naslovljenih na Varuha, s področja socialnega varstva za približno 15 odstotkov in izraža skrb nad tem trendom. Državni svet v zvezi s tem opozarja na posledice gospodarske in finančne krize, ki se odražata v čedalje večjih stiskah ljudi, tako finančnih kot duševnih. Državni svet ugotavlja, da se velik del opozoril Varuha v poročilu nanaša na področje zagotavljanja vsaj osnovnih standardov socialne države in pri tem kot enega od perečih problemov izpostavlja visoko stopnjo t.i. prikrite revščine, ki pa jo je, zlasti v lokalnem okolju, čedalje težje prikriti. Število posameznikov in družin, ki sicer po nobenih uradnih statistikah niso zabeleženi kot ogroženi, a kljub temu nujno potrebujejo pomoč, se očitno povečuje. Napovedan novi cikel gospodarske krize bo po mnenju Državnega sveta obstoječi prag revščine predvidoma potisnil še nižje. Prav zato bi, poleg že tako obremenjenih humanitarnih organizacij, ki že sedaj rešujejo velik del omenjenih problemov, bilo potrebno ponovno oživeti civilne iniciative na lokalni ravni za pomoč ogroženim družinam in posameznikom, kot smo jih že poznali v preteklosti (posebne civilne socialne komisije). Del skrbi za preživetje posameznika, ki ga država ni več zmožna ali željna prevzeti nase, bo očitno morala prevzeti civilna družba. Pri tem Državni svet opozarja na umikanje države s področij, ki bi jih morala kakovostno voditi in zanje prevzemati odgovornost, ter na drugi strani na njeno formalno in neformalno vrinjenje v civilno družbo ali podrejanje slednje, kar je nesprejemljivo. Državni svet poudarja, da je urejena in učinkovita socialna politika temelj razvoja, tako družbenega kot gospodarskega, zato izraža zaskrbljenost nad velikim številom primerov kršenja delovnopravne zakonodaje in pravic delavcev, ki tudi po pet ali šest mesecev ostajajo brez dohodkov. Na pobudo in v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije zato Državni svet pripravlja predlog novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, ki bo omogočil delavcem, da bodo uveljavili pravice tudi če bodo še v delovnem razmerju pri insolventnem delodajalcu in delavcem zagotovil, da jim bodo poplačane terjatve do delodajalca v veliko krajšem času kot sedaj. Državni svet meni, da bi se številni primeri izčrpavanja družb v državni lasti (Mura, Industrija usnja Vrhnika itd.), ki so imeli za posledico izgube delovnih mest in kršitve pravic zaposlenih, lahko končali drugače, če bi država pravočasno ukrepala ter namenila potrebna finančna sredstva za ohranjanje delovnih mest in proizvodnih zmogljivosti. Zadnje čase smo namreč priča številnim odlivom iz državnega proračuna, ki so neprimerljivo večji od zneskov, ki bi bili potrebni za prestrukturiranje ali finančno sanacijo omenjenih družb, a se utemeljujejo kot upravičeni (pomoč Helenski republiki, dokapitalizacija NLB). Državni svet zaznava tudi pojav nove vrste nasilja v družbi, to je politično nasilje, ki je prav tako kot revščina v večini primerov prikrito, se pa v gospodarstvu kaže v ohromitvi ustvarjalne moči srednjega managementa in s tem zaviranju razvojnih možnosti ter dviga produktivnosti, v javni upravi pa v omejevanju možnosti vplivanja stroke na vsebino javnih politik. Državni svet v zvezi z delom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in invalide meni, da je bilo med področji v njegovi pristojnosti v zadnjih letih precej zanemarjeno področje invalidske politike in s tem povezanih pravic invalidov, navkljub sprejetemu Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov. Zakon sicer ponuja nekatere ustrezne rešitve, a se je njegova vsebina tekom zakonodajnega postopka tako spremenila, da ni več primerljiva z vsebino zakonodajnega predloga, usklajenega med Vlado kot predlagateljem in invalidskimi organizacijami kot zainteresirano javnostjo. Primerov, ko se predlagatelj, najsi bo Vlada ali poslanci Državnega zbora, že v osnovi ne posvetujejo z zainteresirano javnostjo ali pa jo vključijo le formalno, dejansko pa se mnenj in predlogov ne upoštevajo, je Državni svet pri svojem delu zaznal kar nekaj. V zvezi s takšnimi primeri Državni svet opozarja na leta 2009 sprejeto Resolucijo o normativni dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/2009), ki med drugim govori tudi o tem, da je pri oblikovanju in pripravi predpisov potrebno upoštevati načelo transparentnosti, ki »predpostavlja predstavljanje politike urejanja določenega področja čim širši javnosti, posebno pa ciljnim skupinam, na katere se nanaša; najavo, pripravo in sprejemanje predpisov po rednih zakonodajnih postopkih, ki omogočajo kakovostno seznanjanje ter odzive in vplive zainteresirane javnosti«. Državni svet v zvezi z zaščito pravic državljanov in delom Komisije za preprečevanje korupcije meni, da bi se morala poleg zaščite prijaviteljev domnevnih koruptivnih ravnanj ter obveze obveščanja javnosti o delu komisije, ki sta zakonsko urejeni, zagotoviti tudi zaščita in obveščanje fizičnih in pravnih oseb, proti katerim so takšne prijave podane. Do sedaj se je namreč pogosto dogajalo, da so osebe, proti katerim je Komisija za preprečevanje korupcije vodila postopke v skladu z njenimi pristojnostmi, to izvedele iz medijev, kar je nedopustno. Na slednje je opozoril Državni svet v svojem mnenju k Letnemu poročilu o delu Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2010. Državni svet Republike Slovenije podpira prizadevanje Varuha človekovih pravic, njegova opozorila in predloge za izboljšanje problematike na posameznih področjih, ki jih zajema poročilo, tudi za izboljšanje delovanja inšpekcijskih služb in predlaga, da pristojni organ oceni uresničevanje Zakona o inšpekcijskem nadzoru v smeri krepitve medsebojnega sodelovanja inšpekcijskih služb ter v smislu odzivnosti, sodelovanja ter ukrepanja. Predlog mnenja je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti). 5. točka dnevnega reda: Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010 Poročilo so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011. Poročilo je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mnenje komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011 in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta so prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo je predstavil poročilo. Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je pojasnil stališče komisije. V razpravi so sodelovali dr. Janvit Golob, mag. Blaž Kavčič, Boris Šuštaršič in Drago Ščernjavič. Na dileme iz razprave je odgovoril Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E k Poročilu o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010 Državni svet se je seznanil s ključnimi poudarki Poročila o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010, ter predlagatelju izrekel pohvalo tako kvalitetno in pregledno pripravljenemu poročilu. Poročilo ugotavlja, da je bilo leto 2010 tudi za kmetijstvo ugodnejše od predhodnega. Obseg proizvodnje se je nekoliko povečal (+1 %). V letu 2010 je pri večini rastlinskih in živalskih proizvodov zabeležena manjša poraba za prehrano kot v letu prej. Višja stopnja samooskrbe je bila dosežena pri pšenici, rži, ječmenu ter krompirju. Trend zmanjševanja samooskrbe z zelenjavo se je nadaljeval. Pri večini živalskih proizvodov se je stopnja samooskrbe povečala ali ostala na podobni ravni kot leta 2009. Ponovno se je zmanjšala le stopnja samooskrbe s prašičjim mesom. S strukturnimi spremembami v slovenskem kmetijstvu ne moremo biti zadovoljni. Proces koncentracije sicer poteka, vendar se je zlasti pri kmetijski zemlji močno upočasnil. Cene kmetijskih proizvodov so bile na povprečni letni ravni 2,1 % (realno 0,2 %), višje kot v letu 2009. V letu 2010 so nominalno porasle tudi cene proizvodnih vložkov za kmetijstvo, med njimi najbolj cene energije, vendar je bilo to povečanje na agregatni ravni manj izrazito (+1,5 %) kot pri cenah kmetijskih proizvodov. Sicer neugodna cenovno-stroškovna razmerja so se zato v letu 2010 malenkostno izboljšala. Zaradi nekoliko večjega obsega proizvodnje in dviga odkupnih cen (predvsem rastlinskih pridelkov) so se po dveh letih poslabševanja ekonomski rezultati kmetijstva na agregatni ravni v letu 2010 nekoliko izboljšali. Po začasnih podatkih ekonomskih računov je bila bruto dodana vrednost realno za 4 % višja kot v letu prej, faktorski dohodek kmetijstva pa se je realno povečal za 5 %. Obseg proizvodnje v živilski industriji se je nekoliko povečal le pri proizvodnji živil (+1,6 %), pri proizvodnji pijač pa je bil ponovno manjši kot v letu prej (-4,4 %). Kljub razmeroma neugodnim trendom v obsegu proizvodnje so se proizvodni rezultati slovenske živilskopredelovalne industrije na agregatni ravni v letu 2010 nekoliko izboljšali. V večini živilskopredelovalnih dejavnosti se je izvozna usmerjenost povečala. V povprečju je bilo z izvozom ustvarjeno 20,2 % prihodkov, kar je največ doslej. V primerjavi z letom 2009 pa je posek lesa ostal na enaki ravni in je dosegel 63 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih. Državni svet meni, da je z vidika samooskrbe potrebno ugotoviti, ali Republika Slovenija lahko proizvede zadostne količine hrane in zadosti potrebam po proizvodih v primeru nezmožnosti uvoza iz tujine; v tem primeru je potrebno posebno pozornost usmeriti v promocijo in v označevanje slovenskega porekla hrane. Iz poročila sledi, da se je v okviru združevanja kmetij povečalo število večjih kmetij na račun manjših. Slednje pa so za slovensko kmetijstvo in samooskrbo prav tako pomembne, predvsem v dejavnosti zelenjadarstva, ki je tipičen primer dejavnosti, v kateri bi lahko zaposlili večje število ljudi. V tem smislu je potrebno pregledati, kam se usmerja ta struktura zemlje, saj je slovensko kmetijstvo odvisno tudi od manjših oziroma malih kmetov. Zato bodo v določenih predelih Slovenije male kmetije našle pomembno vlogo. Državni svet ugotavlja, da se povečuje trend izvoza okroglega lesa (kot surovine), zato je potrebno spodbuditi večjo porabo lesa doma, predvsem njegovo uporabo v gradbeništvu. Najbolj šibka je poleg gozdarske tudi živilskopredelovalna industrija, kjer primanjkuje predvsem dodane vrednosti. Če nimamo predelovalne industrije, iz tega veje potreba po ureditvi in razvoju teh predelovalnih dejavnosti, s čimer bi lahko zaposlili precejšnje število delavcev. Iz tega poročila je potrebno izluščiti neko napotilo, kaj je potrebno narediti, prerez potrebnih ukrepov, kako izboljšati samoorganiziranje v agroverigi, kakšno povezovanje je nujno v agroživilski predelovalni in lesnopredelovalni industriji. Sami kmetje bodo morali v okviru Zadružne zveze Slovenije iti v povezovanje v teh dejavnostih ter vzpostaviti tržni red in medsebojno razčistiti, kaj je potrebno ukreniti. Državni svet opozarja, da je poročilo pomembno in hkrati bolj zaskrbljujoče, kot si lahko mislimo, saj sta hrana in energija izredno pomembna vira za gospodarstvo države. Primanjkuje nam obvladovanja proizvodnega procesa in industrijskega oblikovanja, zato izgubljamo na dodani vrednosti, uvažamo vse več stopenj visoke obdelave, izvažamo pa vse več surovinskih izdelkov. Glede presežkov hrane bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano moralo dati napotilo vsem subjektov, da se poveča uporaba hrane v vzgojno-izobraževalnih institucijah, ter podati predlog sprememb zakona o javnih naročilih, da ob presežkih hrane te ustanove odkupijo hrano od domačih kmetov. Državni svet poudarja, da gre za problem učinkovitosti živilskopredelovalne industrije, pri čemer resen problem v Republiki Sloveniji predstavlja organiziranost. Problem je zlasti pri primarnih proizvajalcih (npr. zelenjadarstvo), ki se ne želijo organizirati, glede črpanja evropskih sredstev pa je potrebno omeniti, da ni ustreznih programov in projektov, zato je treba spodbuditi inovativnost. Pri določenih ukrepih je omejena tudi država, saj kot člani Evropske unije ne smemo prepovedati uvoza tujega blaga, sama zakonodaja pa ni toliko problematična kot neorganiziranost proizvajalcev. Državni svet predlaga in pričakuje, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na osnovi poročila ter opozoril in predlogov izdelalo učinkovit prioritetni program z vsemi aktivnostmi, ki bodo služile vsem ukrepom, ki jih ministrstvo pripravlja v okviru Resolucije razvoja kmetijstva do leta 2020, saj resolucija prav v tem trenutku dobiva konkretne operativne programe po posameznih sklopih oziroma dejavnostih, ki bodo podlaga za finančni načrt Evropske unije s področja kmetijstva za obdobje 2013-2020. Določen premik je nujno doseči tudi v gozdarstvu s ciljem večjega poseka lesa v zasebnih in predvsem državnih gozdovih ter večjo porabo lesa v višje oblike dodelave in uporabe lesa v gradbeništvu. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Cvetko Zupančič. Predlog mnenja je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
6. točka dnevnega reda: Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010, EPA 2137-V Poročilo je bil objavljeno na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 23. 9. 2011. Poročilo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Prav tako so po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop prejeli predlog mnenja Državnega sveta. Predstavnik Ministrstva za promet David Polutnik, generalni direktor Direktorata za ceste je predstavil poročilo. Podpredsednik Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Jernej Verbič je pojasnil stališče komisije. Na dileme iz razprave je odgovorila Mateja Duhovnik, predsednica uprave Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.). Dr. Janvit Golob, prof. dr. Jože Mencinger in dr. Zoltan Jan so obrazložili svoj glas. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E k Poročilu o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010 Državni svet se je seznanil s Poročilom o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2010, ki ga je Vlada predložila Državnemu zboru v obravnavo na podlagi tretjega odstavka 6. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1). Za izvajanje nacionalnega programa za leto 2010 je bilo porabljenih 217, 3 milijonov evrov, v kar pa niso vštete obveznosti iz zadolževanja in nadomestila za izvajanje naročila oziroma stroškov inženirskih storitev. To pomeni 66,5 % finančno realizacijo Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2010. Za njegovo uresničevanje je bilo zagotovljenih 242, 16 milijonov evrov, kar predstavlja 48,3 % realizacijo planiranih virov sredstev. V letu 2010 DARS d.d. ni prejel namenskih sredstev iz državnega proračuna, je pa prejel sredstva iz Kohezijskega sklada EU v višini 54,79 milijonov evrov ter črpal evropska sredstva iz programa EasyWay in TEN-T v skupni višini 2,37 milijona evrov. Obseg sredstev iz naslova posojil je znašal 185 milijonov evrov. Prometu je bilo predanih 14,8 km avtocest, in sicer odseka Pluska–Ponikve (dolžine 7,6 km) in Ponikve–Hrastje (7,2 km). Poleg navedenega so bili prometu predani priključek Naklo, priključek v razcepu Podtabor in obvozna cesta Dragonja. Dokončana je bila tudi rekonstrukcija krožnega krožišča Tomačevo. Nadaljevala so se gradbena dela na skupaj 19,4 km novih avtocest, hitrih cest in drugih cest. Potekala so tudi obnovitvena dela in naložbe v obstoječe avtoceste, izvajala so se dela za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa ter dela na nekaterih državnih cestah, ki omogočajo boljše navezovanje širših urbanih območij na avtocestno omrežje. Državni svet opozarja, da finančna in fizična realizacija Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji odstopa v takšni meri, da je potreben nov nacionalni program. Po besedah predlagateljev poročila so finančne težave gradbenih podjetij oziroma stanje v gradbeništvu eden ključnih razlogov za nizko stopnjo realizacije nacionalnega programa v letu 2010, saj se že sklenjene pogodbe med DARS d. d in izvajalci niso realizirale. K slabi realizaciji so pripomogli tudi zahtevni postopki javnega naročanja, težave pri pridobivanja nepremičnin. Državni svet poudarja, da je veliko gradbenih podjetij – podizvajalcev zašlo v finančne težave zaradi neizplačil za opravljeno delo pri gradnji avtocest in zato ne moremo govoriti, da so njihove finančne težave eden od ključnih razlogov za slabo realizacijo nacionalnega programa. Čeprav je bilo javno znano, da glavni izvajalec del gradnje avtocest SCT d.d. ne izplačuje podizvajalcev, mu je DARS, d.d. izplačeval sredstva. Državni svet pričakuje pojasnilo, ali potekajo kakršnikoli postopki ugotavljanja odgovornosti ljudi na DARS d.d., ki so pripomogli k nastali situaciji. Postopki umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor so dolgotrajni, čeprav smo v zadnjih letih večkrat spremenili zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja prav z namenom poenostavitve teh postopkov. Lani je bil sprejet Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena s ciljem učinkovitejšega umeščanja infrastrukturnih objektov državnega pomena v prostor. Očitno je, da nobena dosedanja zakonska sprememba ni pripomogla k poenostavitvi in skrajšanju postopkov, saj praksa kaže prav nasprotno situacijo. Iz obravnavanega poročila izhaja, da je treba vzroke za odstopanja od planirane realizacije iskati tudi v zamujanju zakonskih rokov za izdajo smernic in mnenj s strani nosilcev urejanja prostora (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Državni svet opozarja, da je na problem neodzivnosti pristojnih državnih institucij v postopkih dajanja smernic in mnenj ter soglasij v zakonskih rokih že večkrat opozoril, vendar je očitno to postala praksa in brez ustreznih sankcij tega problema ne bomo rešili. Poleg tega Državni svet izpostavlja tudi podatek iz poročila, da prihaja do zamud, ker je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki kot nosilec urejanja prostora sodeluje v postopkih umeščanja v prostor ter postopkih izdaje okoljevarstvenih soglasij, zahteva nadomeščanje kmetijskih zemljišč brez podlage v zakonu. Ključni cilj novega Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1) je bil, da dolg DARS d.d. ne postane javni dolg. Državni svet je že ob njegovi obravnavi opozoril, da bo država, kljub preoblikovanju razmerij med državo in DARS d.d., zavezana izpolniti dosedanje obveznosti družbe DARS d.d., če jih ta ne izpolni sama, saj bi bilo za umik dosedanjih poroštev države potrebno soglasje bank. Predstavnik DARS d.d. je Državni svet seznanil, da je cilj tako države kot DARS d.d., da le-ta tekoče poravnava zapadle obveznosti iz naslova zadolževanj in da ni nobenega razloga za strah pred nezmožnostjo odplačevanja finančnih obveznosti. Krediti DARS d.d. s poroštvom države v višini okoli 3 milijarde evrov (9% BDP) ne smejo in ne morejo biti del javnega dolga. Državni svet poudarja, da mora Vlada kot zastopnica države narediti vse, da bo DARS d.d. solventen, saj v nasprotnem primeru postane Republika Slovenija plačnik dosedanjega dolga. Vprašanje finančne zmožnosti DARS d.d. za poplačilo kreditov bo še posebej izpostavljeno v obdobju med leti 2012 in 2021, ko bodo letne obveznosti vračanja kreditov največje. Predsednica uprave DARS d.d. je lani septembra, ob obravnavi novega Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, seznanila Državni svet in Komisijo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da se bo moral DARS d.d. za dokončanje investicijskega programa dodatno zadolžiti, pri čemer pričakujejo vsaj delno poroštvo države za reprogramiranje že najetih kreditov. Glede na novo informacijo, da Ministrstvo za finance stoji na stališču, da DARS d.d. sedaj ne more pridobiti poroštva države za dodatno zadolževanje, Državni svet ugotavlja, da je postavljen DARS d.d. v položaj, ko bo težje financiral prihodnje cestne povezave. V zvezi z mednarodnim javnim razpisom družbe DARS d.d. za elektronsko cestninjenje Državni svet izpostavlja javno opozorilo informacijskega pooblaščenca, da bi zaradi neustrezne tehnične in pravne ureditve sistema cestninjenja lahko prišlo do nedopustnega prekomernega zbiranja oziroma obdelave osebnih podatkov. Po mnenju informacijskega pooblaščenca so namreč rešitve, ki predvidevajo centralizirano hrambo in obdelavo lokacijskih podatkov voznikov osebnih vozil sporne z vidika varstva osebnih podatkov. Elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku neizogibno terja obdelavo osebnih podatkov, ne zahteva pa centralizirane obdelave osebnih podatkov. Državni svet pričakuje pojasnila DARS d.d. glede opozoril informacijskega pooblaščenca. V letu 2010 se je financiranje gradnje in obnavljanja avtocest odvijalo na podlagi letnega plana in zakonov o soglasju in poroštvu za kredite, medtem ko se financiranje nacionalnega programa na podlagi Zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ni izvajalo. DARS d.d. od uveljavitve ZDARS-1 izvaja gradnjo avtoceste v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni, da mora sam zagotavljati sredstva iz naslova cestninjenja. Državni svet je sprejel dodatna sklepa:
* * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Darko Fras. Predlog mnenja je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
7. točka dnevnega reda: Predlog zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-L) – skrajšani postopek, EPA 2089-V Predlog zakona je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu z dne 7. 9. 2011 in so ga svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Poročilo komisije so svetniki prejeli na klop. Prav tako so na klop prejeli predlog mnenja Državnega sveta. Predstavnica predlagatelja Majda Širca Ravnikar, poslanka Državnega zbora je podala obrazložitev. Podpredsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Peter Požun je pojasnil stališče komisije. V razpravi so sodelovali dr. Zoltan Jan, Alojz Kovšca in Jože Korže. Na dileme iz razprave je odgovorila Majda Širca Ravnikar, poslanka Državnega zbora. Mihael Jenčič, Boris Šuštaršič in Rastislav Jože Reven so obrazložili svoj glas. Predsednik je nato dal na glasovanje predlog mnenja: Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06) sprejel naslednje
M N E N J E k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-L) – skrajšani postopek Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet ugotavlja, da so predlagatelje pri pripravi novele zakona vodili razlogi, ki so bili kot ključno problematično področje izpostavljeni tudi na posvetu na temo Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?, ki sta ga so-organizirala Združenje za pravice bolnih otrok in Državni svet in potekal 30. 6. 2011 v Državnem svetu. Veljavni 78.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. v nadaljevanju: ZZVZZ) namreč zavarovancem in njihovim družinskim članom v času, ko prvi kot zavezanci za plačilo prispevkov nimajo poravnanih prispevkov iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, zadržijo pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Do takrat lahko tako oni kot njihovi družinski člani uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje, kar je še zlasti z vidika cilja zagotavljanja celovitega zdravstvenega varstva otrok nesprejemljivo. Državni svet zato podpira predlog zakona, ki želi omogočiti popolno uveljavljanje otrokovih pravic na področju zdravja, ki poleg nujnega zdravljenja vključuje tudi druge storitve zdravljenja zdravstvenih ustanov in zdravstveno rehabilitacijo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne glede na plačilo prispevkov s strani zavezancev za plačilo, po katerih so otroci zavarovani. Državni svet na podlagi mnenj Združenja za pravice bolnih otrok, Združenja za državljanski nadzor javnega zdravstva - ZaNas, Vlade Republike Slovenije ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotavlja, da vsi navedeni deležniki podpirajo sprejem predloga zakona, pri čemer slednja opozarjata na nomotehnično neustreznost posameznih določb predlagane novele ter nepotreben predlog za nov tretji odstavek noveliranega 78. a člena. Državni svet zato predlaga, da se tekom zakonodajnega postopka na podlagi vloženih amandmajev s strani kvalificiranih predlagateljev besedilo predloga zakona izčisti in nomotehnično ustrezno uredi. Državni svet meni, da se velik del zavarovancev, ki jih omenja 78.a člen in ki ne zmorejo plačati svojih obveznosti iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot na primer samostojni podjetniki, ni znašel v tem položaju po svoji krivdi, temveč so v večini primerov postali žrtve slabih gospodarskih razmer, posledične izgube delovnih mest in iskanja rešitev za preživetje v samozaposlitvi. Insolventnost zanje ne predstavlja lahko rešljive situacije, temveč začaran krog iz katerega se ne morejo izviti, med drugim tudi zaradi neprimerno urejene zakonodaje s tega področja. Državni svet na podlagi mnenja Vlade Republike Slovenije ugotavlja, da je Ministrstvo za zdravje v okviru snovanja zakonodaje s področja zdravstva na temelju dokumenta Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020, že pripravljalo zakonsko rešitev, s katero bi bili v primeru neplačila prispevka upravičeni uveljavljati pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja vsi družinski člani zavarovanca. Državni svet takšno namero Ministrstva za zdravje podpira in poziva, da naj se celovite zakonske rešitve izpostavljene problematike predložijo v obravnavo zakonodajni veji oblasti takoj, ko bo to mogoče. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Peter Požun. Predlog mnenja je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).
8. točka dnevnega reda: Obravnava zaključkov posveta »Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?« Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide s predlogi zaključkov so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Predlog sklepov Državnega sveta so prav tako prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Besedo je imel podpredsednik Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Peter Požun. Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepov: Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji 12. 10. 2011, na podlagi 29. in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) ter na podlagi posveta z naslovom Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?, sprejel naslednje S K L E P E: Državni svet Republike Slovenije je, na pobudo Združenja za pravice bolnih otrok, 30. junija 2011 so-organiziral posvet z naslovom "Ali je zdravljenje otrok res brezplačno?", s podnaslovom Zdravstveno varstvo otrok: pravne podlage in vsakdanja praksa. Cilj posveta je bil poiskati odgovore na vprašanja v zvezi z zagotavljanjem najvišje možne kakovosti, ki jo ta hip lahko ponudi stroka, pri zdravljenju otrok in mladostnikov, s financiranjem takšne ravni zdravljenja, z uveljavljanjem oziroma kršitvami pravic bolnih otrok in dajanjem prednosti pri zdravljenju otrokom, kot ogroženi populaciji. Udeležence posveta sta uvodoma nagovorila Biserka Marolt Meden, predsednica Združenja za pravice bolnih otrok in mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta, z referati pa so sodelovali še predstavniki zdravstvene politike, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, predstavniki pediatrične stroke, predstavniki zavarovancev in drugi. V razpravi, ki je sledila referatom, so bili nanizani tudi konkretni primeri težav, s katerimi se srečujejo bolni otroci in njihovi starši. Na podlagi referatov in razprav na posvetu so bili oblikovani sledeči sklepi:
Predlog sklepov je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).
9. točka dnevnega reda: Pobuda za sprejem Sklepa o ravnanju s tajnimi podatki v Državnem svetu Republike Slovenije (SkRTP) Pobudo podpredsednice Lidije Jerkič so svetniki prejeli po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011 in na klop. Prav tako so po elektronski pošti s sklicem 5. 10. 2011 in na klop prejeli končno mnenje Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov k predlogu sklepa. Pobudo je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročilo komisije so svetniki prejeli po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop. Prav tako so po elektronski pošti 10. 10. 2011 in na klop prejeli predlog sklepa. Pobudnica za sprejem sklepa in podpredsednica Mandatno-imunitetne komisije Lidija Jerkič je podala obrazložitev. Razpravljal je prof. dr. Jože Mencinger. Predsednik je dal na glasovanje predlog sklepa: Na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o tajnih podatkih (ZTP; Ur. l. RS, št. 50/2006 – UPB-2, 9/2010 in 60/2011) in 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Ur. l. RS, 70/2008, 73/2009 in 101/2010) je Državni svet Republike Slovenije na 41. seji dne 12. 10. 2011 sprejel
S K L E PO RAVNANJU S TAJNIMI PODATKIV DRŽAVNEM SVETU REPUBLIKE SLOVENIJE (SkRTP) 1. člen S tem sklepom se v Državnem svetu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) ureja ravnanje s tajnimi podatki in njihovo varovanje. 2. člen Po tem sklepu se morajo ravnati državni svetniki in uslužbenci Državnega sveta. Vsak, ki se seznani s tajnimi podatki, je osebno odgovoren za ustrezno ravnanje s temi podatki oziroma za njihovo varovanje. 3. člen Tajni podatki lahko nastanejo v Državnem svetu ali pa jih Državni svet kot tajne prejme od drugega državnega organa oziroma tuje države ali mednarodne organizacije. Podatki, ki nastanejo v Državnem svetu, se lahko določijo kot tajni samo v tistih zadevah, ki jih določa zakon. Državni svet tajnim podatkom, ki jih prejme od drugega državnega organa, ne sme spreminjati stopnje tajnosti. Tajni podatki, ki jih Državni svet prejme od tuje države ali mednarodne organizacije, praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen z zakonom, pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati enakovredno varovanje. 4. člen Na podlagi zakona določi podatek kot tajni: predsednik Državnega sveta, sekretar Državnega sveta, predsedniki delovnih teles in osebe, zaposlene v Državnem svetu, ki jih je za to pisno pooblasti predstojnik tega organa. Stopnja tajnosti podatka se določi že ob njegovem nastajanju. Stopnja tajnosti se določi na podlagi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bil podatek razkrit. Pisna ocena se shrani kot priloga k dokumentu, kateremu je bila določena stopnja tajnosti. Pooblaščena oseba določi stopnjo tajnosti podatka. Pisno oceno iz prejšnjega odstavka s predlogom za določitev ustrezne stopnje tajnosti lahko pripravijo tudi uslužbenci na uradniških delovnih mestih, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje. Vsi funkcionarji oziroma vsi zaposleni v Državnem svetu so dolžni v okviru svojih delovnih nalog oziroma pristojnosti presojati varnostni pomen podatkov in predlagati pooblaščenim osebam določitev teh podatkov za tajne, če menijo, da je to potrebno. 5. člen Državni svetniki imajo pri opravljanju svoje funkcije pravico do dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop. Uslužbenci Državnega sveta imajo pravico do dostopa do tajnih podatkov s stopnjo tajnosti INTERNO brez dovoljenja za dostop, ko podpišejo izjavo, da so seznanjeni s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov. Za dostop do tajnih podatkov z višjo stopnjo tajnosti morajo pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnih organov. 6. člen Pravico dostopa do tajnih podatkov, ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena tega sklepa, imajo samo tiste osebe, ki se morajo s takimi podatki seznaniti zaradi opravljanja svoje funkcije ali delovnih nalog. Kadar se želijo državni svetniki zaradi opravljanja svoje funkcije ali delovnih nalog seznaniti s tajnimi podatki, ki se hranijo v Državnem svetu, o tem pisno seznanijo predsednika Državnega sveta in sekretarja Državnega sveta, ki jim omogočita vpogled v tajne podatke na način, ki ustreza stopnji tajnosti zahtevanih podatkov. Sekretar Državnega sveta dodeli delovne naloge s tajnimi podatki uslužbencem, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, če se morajo le-ti v okviru svojih delovnih nalog seznaniti s tajnimi podatki, ki se hranijo v Državnem svetu. Za tajne podatke, ki so nastali v delovnih telesih v tekočem mandatu, je v zadevah iz drugega in tretjega odstavka tega člena pristojen predsednik posameznega delovnega telesa. 7. člen Za označevanje, obdelovanje, hranjenje, prenos, razmnoževanje, evidentiranje, uničevanje in arhiviranje tajnih podatkov se uporabljajo podzakonski predpisi, ki urejajo ravnanje s tajnimi podatki.
8. člen V skladu s predpisi iz prejšnjega člena tega sklepa se:
V varnostno območje II. stopnje lahko vstopajo osebe, ki se morajo seznaniti s tajnimi podatki oziroma ki so vabljene na sejo. V varnostno območje I. stopnje lahko vstopajo tam zaposlene osebe oziroma druge osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO ali višje stopnje, če izkažejo upravičen interes za vstop. Taka oseba mora predhodno obvestiti sekretarja ali osebo, ki jo je pooblastil, o nameravanem vstopu drugih oseb v to območje. Sekretar oziroma oseba, ki jo za to pisno pooblasti, osebi za vstop v varnostno območje I. stopnje izda posebno dovoljenje. 9. člen V primeru, ko se na seji Državnega sveta ali njegovega delovnega telesa obravnava gradivo z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, mora predsedujoči v sodelovanju s sekretarjem Državnega sveta pred sejo določiti primeren prostor, kjer se bodo državni svetniki seznanili z gradivom. Če je gradivo, označeno kot ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, razdeljeno državnim svetnikom med sejo, predsedujoči v sodelovanju s sekretarjem Državnega sveta zagotovi, da se gradivo takoj po seji ponovno zbere in shrani v prostoru, določenem za hranjenje takega gradiva. 10. člen Kadar se gradiva s tajnimi podatki obravnavajo na seji Državnega sveta ali seji delovnega telesa, se seje v skladu z določbami Poslovnika Državnega sveta zaprejo za javnost. V prostor, kjer poteka seja, na kateri se obravnava gradivo z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti, ni dovoljeno vnašati kakršnihkoli mehanskih ali elektronskih naprav. Poleg državnih svetnikov so na seji iz prvega odstavka tega člena lahko navzoče samo osebe, ki imajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ustrezne stopnje in pooblaščene osebe za vodenje in izvajanje postopkov v zvezi s tajnimi podatki. Seje (avdio in video snemanje, pisanje magnetogramov, ipd.) se izvedejo ob dogovorjeni strokovno-tehnični podpori Državnega zbora. 11. člen Dokumentov z oznako ZAUPNO ali višje stopnje tajnosti ni dovoljeno odnašati iz prostorov Državnega sveta. V primerih, ko je nujno potrebno zaradi opravljanja delovnih nalog državnega svetnika, to lahko dovoli predsednik Državnega sveta, ki hkrati določi pogoje za prenos tajnega gradiva, ki mora biti stalnim nadzorom. 12. člen Državni svet z Državnim zborom sklene sporazum, s katerim podpisnika določita načine in postopke pri upravljanju s tajnimi podatki v prostorih poslovanja obeh organov. 13. člen Organizacijske, fizične in tehnične ukrepe ter postopke za varovanje tajnih podatkov glede na stopnjo tajnosti in oceno ogroženosti, določi sekretar Državnega sveta z načrtom varovanja. Z organizacijskimi ukrepi se določijo splošni varnostni ukrepi, varovanje oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov, ravnanja pri pripravi, dajanju, dostopu in uničenju tajnih podatkov, s fizičnimi in tehničnimi ukrepi pa se določi način varovanja ter tehnične in druge naprave za varovanje prostorov, kjer se hranijo tajni podatki. 14. člen Za notranji nadzor nad izvajanjem tega sklepa je odgovoren sekretar Državnega sveta. Za druge strokovne in tehnične naloge glede določanja stopnje tajnosti podatkov ter vodenja in izvajanja postopkov v zvezi s tajnimi podatki sekretar pooblasti uslužbenca (enega ali več) Državnega sveta. 15. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlog sklepa je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti). - - - Predsednik je zaključil 41. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnici in svetnikom ter vabljenim zahvalil za razpravo in sodelovanje. Obvestil jih je tudi, da bo naslednja redna seja predvidoma 9. novembra 2011. |
|
| Povezane vsebine | |
 |
41. seja Državnega sveta Republike Slovenije |