Zahteva za ponovno odločanje o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije

Državni svet Republike Slovenije je na 17. izredni seji, dne 23. 4. 2010, ob obravnavi Zakona o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 16. redni seji, dne 20. 4. 2010, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN)

Obrazložitev:

Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu ZUKN), določa ustanovitev posebne agencije, ki bo upravljala državne kapitalske naložbe - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (v nadaljnjem besedilu agencija). Po določbah ZUKN obsega upravljanje kapitalskih naložb njihovo pridobivanje, razpolaganje in izvrševanje pravic delničarja ali družbenika. Izraz razpolaganje pa pomeni prodajo, zamenjavo ali vsak drugi pravni posel, na podlagi katerega se imetništvo delnic ali deležev Republike Slovenije prenese na drugo pravno ali fizično osebo.

Vlada je pred kratkim predstavila tudi Predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prenosu pravic in pooblastil D.S.U. na Slovensko odškodninsko družbo in naložbeni politiki Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Slovenske odškodninske družbe. Ta predlog zakona določa, da se strateški deleži Kada in Soda (ZUKN ne opredeljuje jasno kaj strateške naložbe oz. deleži sploh so) v gospodarskih družbah prenesejo na državo, kar pomeni, da bo z njimi upravljala agencija. Gre za deleže v podjetjih, kot so Nova Ljubljanska banka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Telekom Slovenije, Nova kreditna banka Maribor, Petrol, Krka itd. Vrednost teh naložb gre v milijarde evrov, namenjene pa so predvsem za pokojninsko blagajno na način, da bi od teh naložb imele korist sedanje in prihodnje generacije upokojencev. Zato je zelo pomembno, kdo in na kakšen način z njimi upravlja in razpolaga, saj bo v primeru neodgovornega, slabega, neučinkovitega in negospodarnega upravljanja "luknja" v pokojninski blagajni še večja kot je sedaj, kriti pa jo bo moralo sedanje in prihodnje delovno aktivno prebivalstvo.

Organe agencije bo imenoval in razreševal Državni zbor na predlog vlade. Agencija bo kapitalske naložbe Republike Slovenije upravljala na podlagi dveh temeljnih dokumentov in sicer strategije upravljanja, ki jo bo sprejel Državni zbor za obdobje najmanj treh let, ter njeno konkretizacijo - letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb, ki bo v pristojnosti vlade. Agencija bo kapitalske naložbe delila na strateške in portfeljske. V kolikor bo v predlagani obliki sprejet tudi predlog zakona o preoblikovanju Kad-a in Sod-a, bomo imeli v Sloveniji kar tri institucije, ki se bodo ukvarjale s portfeljskimi naložbami Republike Slovenije, kar bi težko označili kot gospodarno.

Iz prikaza ureditve v primerjalnih pravnih sistemih je razvidno, da sistem upravljanja družb v državni lasti povsod temelji na načelih in smernicah OECD (preglednost, predvidljivost, učinkovitost in odgovornost), vendar pa je praktična izvedba različna. Tako npr. v Nemčiji upravljanje z naložbami države izvaja Ministrstvo za finance preko posebnega inštituta za upravljanje zveznih naložb. Na Finskem pa je bila ustanovljena enota za lastništvo, ki je centralizirana v kabinetu predsednika vlade in deluje v skladu s priporočili in usmeritvami kabineta za gospodarsko politiko.

Primerjalna analiza kaže, da je model, kot je bil sprejet v Sloveniji, izjema. Z modelom, kot je bil sprejet v Sloveniji se je namreč prenesla odgovornost za uspešno upravljanje s kapitalskimi naložbami države iz vlade na t.i. neodvisno agencijo, katere maloštevilne organe upravljanja bo postavila prav politična oblast. Na ta način se bo prekinila odgovornost med izvoljeno oblastjo in nosilcem upravljanja, javnosti se bo dal "občutek", da so odločitve agencije neodvisne ter strokovne, dejansko pa bo odločala politična oblast. Državni svet je mnenja, da je ureditev, kot jo določa ZUKN v nasprotju z načeli OECD, predvsem z načelom odgovornosti in preglednosti. Prepričani smo, da ZUKN ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnost za učinkovito gospodarjenje s kapitalskimi naložbami države, predvsem pa ni jasno opredeljena odgovornost za dobro upravljanje s tem premoženjem.  Državni svet opozarja, da se z ZUKN na agencijo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prenaša delež Zavarovalnice Triglav, ki je bil ZPIZ-u dodeljen na podlagi referenduma. Res je, da je določeno, da se finančni učinki te naložbe nakažejo v pokojninsko blagajno, vendar upokojenci oziroma ZPIZ ne bodo imeli več vpliva na razpolaganje s to naložbo, kar je po našem mnenju v nasprotju z referendumsko voljo Ijudi.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bogomir Vnučec.