Mnenje k predlogu zakona o divjadi in lovstvu

Državni svet Republike Slovenije je na 13. seji, dne 12. 11. 2003, ob obravnavi predloga zakona o divjadi in lovstvu, sprejel naslednje

M N E N J E

k predlogu zakona o divjadi in lovstvu - druga obravnava

Državni svet Republike Slovenije je v razpravi in glasovanju o amandmajih oziroma pripombah na predlog zakona poudaril, da je predlog zakona o divjadi in lovstvu neurejen in nekonsistenten, predvsem pa predlog zakona ne upošteva vloge in pomena lokalnih skupnosti, ki bi morale biti vključene v dejavnost lova, ker se bo gospodarilo na njihovem prostoru. Ena od možnih rešitev bi bila, da se v začetnih določbah opredeli vloga lokalnih skupnosti; država, ki ima v lasti velik delež gozdov, pa bi lahko vse pristojnosti (npr. podeljevanje koncesij) prenesla na lokalne skupnosti.

Državni svet ugotavlja, da se nekateri amandmaji oziroma pripombe na predlog zakona nanašajo na enakopravnost lastnikov zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, medtem ko so nekateri amandmaji oziroma pripombe opredeljeni in usmerjeni v večjo vključitev in vlogo lokalnih skupnosti v predlog zakona.

V izogib preprečitve kolizije in interesov je državni svet sprejel stališče, da se naj v vseh predlogih amandmajev oziroma pripombah besede "lastniki zemljišč" nadomestijo z besedami "organizacije lastnikov zemljišč in lokalne skupnosti", pri čemer je potrebno nekatere amandmaje oziroma pripombe še uskladiti.

Državni svet je z večino glasov podprl naslednje konkretne pripombe (amandmaje) ter Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da jih sprejme:

K 3. členu

1. Tretji odstavek se spremeni in se glasi:

"Lovska pravica pripada na državnih zemljiščih Republiki Sloveniji, na zasebnih
zemljiščih pa lokalnim skupnostim".

K 5. členu

1. Pod pojem "lovski objekti" je potrebno dodati tudi "privabljalna krmišča", ker se to
pojavlja tudi v drugih členih predloga zakona.

K 6. členu

1. Tretji odstavek se naj spremeni tako, da se glasi:

"Meje lovsko upravljalskih območij določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo na podlagi mnenja ministrstva, pristojnega za varstvo narave. Strokovne podlage za njihovo določitev pripravi Zavod v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi".

Obrazložitev:

Lokalne skupnosti morajo biti vključene v pripravo vseh aktivnostih okrog lovstva, saj se bo gospodarilo na njihovem prostoru in zato morajo sodelovati in dajati soglasja pri sprejemanju odločitev lovstva.

K 7. členu

1. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Lovišča s posebnim namenom se ustanovijo z namenom opravljanja posebnih nalog s področja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja praviloma na zemljiščih v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. "

Obrazložitev:

Lovišča s posebnim namenom se ne morejo ustanavljati na zasebnih zemljiščih, ker je že do sedaj prihajalo do različnih interesov med lastniki zemljišč in državnimi lovišči, ki niso našli skupnega jezika za gospodarjenje na prostoru v zasebni lasti in so bili lastniki zemljišč v podrejenem položaju.

2. Spremeni se tretji odstavek, ki se glasi:

"(3) Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada na predlog ministra/ministrice, pristojnega/pristojne za divjad in lovstvo, v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi. Strokovne podlage za ustanovitev lovišč s posebnim namenom izdela Zavod, pri čemer z mnenji sodelujejo lovske in naravovarstvene organizacije."

3. Črta se 4. alinea četrtega odstavka.

Obrazložitev:

Zemljišča, na katerih se izvaja lovska dejavnost ne morejo biti vključena v lovišča s posebnim namenom brez soglasja lastnikov zemljišč, saj bi v nasprotnem primeru bila kršena njihova pravica do zasebne lastnine. Pri tem je potrebno pridobiti tudi soglasje lokalne skupnosti.

Financiranje lovišča s posebnim namenom iz državnega proračuna je nesprejemljivo. Divjad ima tudi gospodarsko funkcijo. Zato mora lovišče svojo dejavnost pokrivati iz lastnih sredstev, še posebej če bodo ostala v takšnem obsegu kot so sedaj. To je podobno, kot če bi bila Gozdna gospodarstva , ki imajo koncesijo za sečnjo v državnih gozdovih še dodatno financirana iz državnega proračuna.

K 8. členu

1. Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

" (1) Lovišče je prostorsko zaokrožena zemljiška in vodna površina, ki glede na naravne ter druge pogoje v prostoru omogoča:
- smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje v lovsko upravljavskem območju načrtovanih ukrepov in nalog pri upravljanju z divjadjo;
- zagotavljanje sredstev za povračilo škod od divjadi lastnikom zemljišč;
- učinkovito spremljanje in nadzor upravljanja z divjadjo."

2. Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Lovišča s predpisom ustanavlja minister/ministrica v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi. Predlog za ustanovitev lovišč izdela Zavod v sodelovanju z lovsko zvezo Slovenije ter k temu pridobi mnenje območnega združenja upravljalcev."

Obrazložitev:

Po kakšnih kriterijih naj bi bila velikost lovišča ravno 2000 ha ? Slovenija je zelo raznolika, zato je takšno togo določevanje velikosti lovišča nesmiselno ter tako ekološko kot tudi gospodarsko vprašljivo.

Zemljišča na katerih se izvaja lovska dejavnost ne morejo biti vključena v lovišča brez soglasja lastnikov zemljišča, saj bi v nasprotnem primeru bila kršena njihova pravica do zasebne lastnine. Pri tem je potrebno pridobiti tudi soglasje lokalne skupnosti.

K 9. členu

1. Člen se črta.

Obrazložitev:

Ta člen je že zajet v 7. členu tega zakona.

K 11. členu

1. Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Meje lovišč, ki jih ustanovi s predpisom minister/ministrica v soglasju z ministrom/ministrico pristojnim/pristojno za varstvo narave ter v soglasju z organizacijami lastnikov zemljišč in lokalnimi skupnostmi, se za potrebe vodenja katastra na novo opišejo. Predlog opisa mej lovišča pripravi Zavod v sodelovanju z Zvezo, pri čemer z mnenji sodelujejo upravljavci in lastniki zemljišč, katerih zemljišča bodo vključena v lovišče."

Obrazložitev

Lastniki zemljišč, katerih zemljišča bodo vključena v lovišče, morajo sodelovati pri določitvi mej lovišča. V nasprotnem primeru bi bila kršena njihova pravica do zasebne lastnine. Pri tem je potrebno pridobiti tudi soglasje lokalne skupnosti.

K 12. členu

1. Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Program upravljanja se izdela v skladu z usmeritvami programov razvoja gozdov, varstva narave, razvoja kmetijstva ter drugih dejavnosti. Program upravljanja izdela Zavod v sodelovanju z Zvezo, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč, ki so vključena v lovišča, znanstveno ??? raziskovalnimi in naravovarstvenimi organizacijami, ob upoštevanju razvojnih programov drugih dejavnosti, ki so povezane z divjadjo in njenim življenjskim okoljem."

Obrazložitev:

Organizacije lastnikov zemljišč morajo sodelovati pri oblikovanju Programa, saj se lovska dejavnost izvaja na njihovem zemljišču. Lastniki zemljišč posredno v največji meri skrbijo za življenjski prostor divjadi. Divjad velikokrat bistveno vpliva na druge dejavnosti kmetijskih zemljiščih in v gozdovih. Pri tem mislimo predvsem na zmanjšanje dohodka od zemljišča zaradi škod po divjadi.

K 13. členu

1. Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Načrte lovsko upravljavskih območij izdeluje Zavod v sodelovanju z lovskimi organizacijami in Kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč, pri čemer z mnenji sodelujejo organizacije varstva narave in druge, katerih dejavnost je povezana z divjadjo in njenim okoljem."

Obrazložitev:

Pri načrtih lovsko upravljavskih območij morajo organizacije lastnikov zemljišč aktivno sodelovati in ne imeti samo pravice podajati mnenja. Lastniki zemljišč posredno v največji meri skrbijo za življenjski prostor divjadi. Poleg tega divjad velikokrat bistveno vpliva na druge dejavnosti na teh zemljiščih. Pri tem mislimo predvsem na zmanjšanje dohodka od zemljišča zaradi škod po divjadi. Z aktivnejšo vlogo lastnikov zemljišč pri načrtovanju, se bo prav gotovo zmanjšalo število konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci lovišč.

K 16. členu

1. Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev, Zavodom, Kmetijsko gozdarsko zbornico in drugimi organizacijami lastnikov zemljišč smotrno razdelijo v letnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom."

Obrazložitev:

Pri določitvi ukrepov organizacije lastnikov zemljišč aktivno sodelovati. Divjad velikokrat bistveno vpliva na druge dejavnosti na teh zemljiščih. Pri tem mislimo predvsem na zmanjšanje dohodka od zemljišča zaradi škod po divjadi. S tem se bo zmanjšalo tudi število konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci lovišč.

K 24. členu

1. Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Z divjadjo v loviščih upravljajo lovske družine. Za upravljanje z divjadjo v lovišču se podeli koncesija proti plačilu in določi upravljavca z upravno odločbo na podlagi javnega razpisa ter za dobo 10 let, skladno z obdobjem veljavnosti dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja."

Obrazložitev:

Koncesija se mora podeljevati za določen čas, sicer je zakon diskriminatoren do drugih lovskih organizacij na istem področju. Koncesija za nedoločen čas tudi dopušča nepravilnosti pri gospodarjenju z divjadjo zaradi prevelike brezskrbnosti koncesionarjev za nedoločen čas. Menimo, da je doba 10 let primeren okvir za smotrno in načrtno gospodarjenje, še posebej, ker se ta doba ujema z obdobjem veljavnosti dolgoročnega načrta lovsko upravljavskega območja.

K 25. členu

1. V četrtem odstavku se naj črtajo besede "lahko pa tretjim osebam odda izvedbo
posameznih ukrepov in nalog".

Obrazložitev:

Ukrep in naloge so tudi lov in kaj lahko se zgodi, da bodo posamezne lovske organizacije (lovišča s posebnim namenom) oddajale lov tretjim osebam in bo tako prihajalo do špekulacij in odstrela samo trofejne divjadi.

K 26. členu

1. Spremeni se prednostni vrstni red pri izbiri koncesionarjev, ki je naslednji: ??
(1) Lovske organizacije, katerih večji del članov/članic so lastniki zemljišč in gozdov na območju lovišča.
(2) Lovske organizacije, kateri večji del članov/članic ima stalno prebivališče na območju lovišča.
(3) Lovske organizacije, ki so do uveljavitve tega zakona s predpisi in načrti ustrezno upravljale z loviščem.
(4) Lovske organizacije, ki mejijo na lovišče sedanjega upravljavca.?¤

Obrazložitev:

Po tem predlogu so lastniki zemljišč in gozdov v izrazito diskriminatornem položaju saj so lovske organizacije, kateri večji del članov/članic so lastniki zemljišč šele na 3. (tretjem - predzadnjem mestu) mestu. Menimo, da morajo imeti lovske organizacije lastnikov zemljišč in ostalega lokalnega prebivalstva prednostno pravico za pridobitev koncesije, saj najbolje poznajo njihovo področje in tudi kot lastniki skrbijo za zemljišča in gozdove in s tem posledično tudi za življenjski prostor divjadi.

K 29. členju

1. Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

"(1) Zavezanci za plačilo za podeljeno koncesijo so vsi koncesionarji. Plačila se zbirajo na posebnih računih občin in razdeljujejo po sprejeti metodologiji, ki jo predpiše minister/ministrica."

2. Spremeni se 3. odstavek, ki se glasi:

"(3) Osnova za izračun koncesnine je letni načrt odvzema posameznih vrst divjadi za lovišče in lovišče s posebnim namenom."

3. Četrti odstavek se črta.

4. Spremeni se 5. odstavek, ki se glasi:

"(5)Koncesnina za posamezno lovišče ali lovišče s posebnim namenom je enaka vsoti 70% prodajne cene vseh uplenjenih trofej divjadi in 70 % prodajne cene vsega mesa uplenjene divjadi."

5. Spremeni se 6. odstavek, ki se glasi:

"(6) Koncesnina se nameni:
- lastnikom zemljišč, kot nadomestilo za uporabo zemljišča - 70 % celotne koncesnine,
- lokalnim skupnostim - 30% celotne koncesnine. "

Obrazložitev:

Lastniki zemljišč so upravičeni do nadomestila za izvajanje lova, ki ga na njihovih zemljiščih opravlja nekdo drug. V nasprotnem primeru izgubljajo del lastninske pravice na svojem zemljišču. Koncesnina mora biti natančno določena z deleži. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo koncesnina tudi 0%, še posebej, če bi pri tem upoštevali povračilo škod ter biotehnična in biomeliorativna dela. Zato se škode in dela v lovišču ne upoštevajo pri izračunu koncesnin in spadajo v razliko med celotnim prihodkom od uplenjene divjadi in koncesnino, kar znaša 30 % od celotnega prihodka uplenjene divjadi. Pri izračunu koncesnine je nujno upoštevati tudi trofeje, ki so vredne veliko več kot meso divjadi. Ker se bodo koncesnine delile lastnikom in lokalnim skupnostim je najprimerneje, da se plačila za koncesijo zbirajo na računih občin, ki potem tudi razdelijo ta sredstva med lastnike po točno določeni metodologiji.

K 30. členu

1. Na koncu prvega odstavka se doda besedilo: "Območna enota kmetijsko
gozdarske zbornice in lokalne skupnosti (občine)".

Obrazložitev:

Tu morajo sodelovati tudi te organizacije in ustanove, tako da so usklajeni s prostorskimi in razvojnimi akti lokalnih skupnosti in interesi lastnikov zemljišč, katere zastopa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

2. V četrtem odstavku se črta besedilo "v soglasju z ministrom/ministrico, pristojno
za varstvo narave".

Obrazložitev:

Do soglasja med dvema ministrstvoma bo težko priti, kar se je pokazalo že dosedaj na področju gospodarjenja z divjadjo.

31. členu

1. Spremeni se 1. odstavek, ki se glasi:

"(1) Območni gozdnogospodarski načrti morajo vsebovati iz dolgoročnega načrta lovsko upravljavskih območij povzeta določila o upoštevanju življenjskih zahtev divjadi pri gospodarjenju z gozdovi in določila ter obseg in lokacijo prednostnih površin za divjad. Gozdnogospodarski načrti gozdnogospodarskih enot pa morajo podrobno opredeliti, kje, kaj in kako je potrebno varovati za obstoj divjadi. Pri določitvi lokacij prednostnih površin za divjad z Zavodom sodelujejo tudi organizacije lastnikov zemljišč in lokalne skupnosti."

Obrazložitev:

Lastniki zemljišč in lokalne skupnosti so lahko z določitvijo prednostnih površin za divjad deležni tudi omejitev pri gospodarjenju in ostalih dejavnostih. Divjad lahko povzroči tudi škodo na zemljiščih. Zato je nujno, da se vključijo v odločanje o teh površinah.

K 32. členu

1. Prvi odstavek se črta.

2. Spremeni se 2. odstavek, ki se glasi:

"(2) Fitofarmacevtska sredstva za varstvo kmetijskih kultur se smejo uporabljati samo v skladu s predpisi o uporabi teh sredstev."

3. Tretji odstavek se črta.

4. Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Pri opravljanju kmetijskih del, zlasti s stroji, ki ogrožajo divjad, je obvezno uporabljati preventivna sredstva in načine dela za preprečevanje oziroma omejevanje izgub divjadi na leglih in gnezdih. Upravljavci lovišč v celoti financirajo nabavo teh sredstev, lastniki in drugi upravljalci zemljišč pa so sredstva dolžni uporabljati."

5. Šesti odstavek se črta.

Obrazložitev:

Ta določba se ne more izvajati zaradi majhnosti površin parcel in se lahko uveljavlja samo na zaokroženih območjih, kateri so določeni v gozdno gospodarskih načrtih.

K 33. členu

1. Tretji odstavek se črta.

Obrazložitev:

Odstavek je nesmiseln. Če se izvrši melioracija, se izvrši z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč. Sredi kompleksa je praktično nemogoče ohraniti 20 % parcel, saj sistem ne bo deloval.

K 35. členu

1. Spremeni se 4.odstavek, ki se glasi:

"(4) Psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi."

Obrazložitev:

Na podeželju ni običaj, da bi mačke zapirali v kletke ali jih imeli privezane na vrvici. Zato jih je nemogoče nadzorovati in se že od nekdaj prosto gibljejo.

K 42. členu

1. Spremeni se 1.odstavek, ki se glasi:

"(1) Krmljenje divjadi je dovoljeno samo ob ekstremno neugodnih vremenskih razmerah ter le za tiste vrste divjadi in na lokacijah, predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij."

2. Spremeni se 2.odstavek, ki se glasi:

"(2) Mrhovišča za krmljenje medveda je dovoljeno postaviti v ustrezni oddaljenosti od naselij in posameznih stanovanjskih in gospodarskih objektov ter le na lokacijah predvidenih z načrti lovsko upravljavskih območij in drugih potrjenih dokumentov, ki opredeljujejo upravljanje s to vrsto divjadi."

Obrazložitev:

Današnje stanje je takšno, da lovske družine hranijo npr. divje prašiče izklučno s koruzo skozi vse leto, pri čemer porabijo po nepotrebnem velike količine koruze. To niso več divje živali, ampak razvajeni prašiči pitanci, ki potem, ko jim zmanjka koruze v gozdu navalijo na polja. Ta člen v ničemer ne rešuje sedanjega stanja. Zato je krmljenje primerno samo ob zelo neugodnih vremenskih razmerah, npr. v hudi zimi.
Mrhovišča za krmljenje medveda morajo biti v ustrezni oddaljenosti od naselij in posameznih hiš, saj se zdaj ponekod dogaja, da so mrhovišča preblizu naselij. Jasno je, da bo medved šel raziskovat naprej proti naselju in ne nazaj v gozd.

K 44. členu

1. V prvem odstavku se naj spremeni naslednje:

"Navadni jelen - samec od 16. avgusta do 31. januarja
- lanščak-junica od 1. julija do 31. januarja
- tele od 1. septembra do 31. januarja
Damjak - samec od 16. avgusta do 31. januarja
- teleta od 16. avgusta do 31. januarja
- junica, lanščak od 1. julja do 31. januarja
Gams - kozel, kozlički
obeh spolov od 15. avgusta do 31. januarja
Polh od 15. septembra do 30. novembra

Obrazložitev:

Ta lovna doba ne bo negativno vplivala na divjad in bo usklajena s sosednjimi državami, ki mejijo na naša lovišča, saj gre ponekod za gospodarjenje z isto populacijo. S tem bo omogočeno tudi lovskim organizacijam izpolnjevanje letnih načrtov, če se pojavijo problemi v slučaju neugodnih vremenskih razmer.

K 47. členu

1. Spremeni se 1.odstavek, 3.točka, ki se glasi:

"3. Loviti divjad bližje kot 200 m od stanovanjskih, industrijskih in drugih objektov, železniških prog ali javnih cest z izjemo gozdnih in poljskih cest ali poti."

Obrazložitev:

Izvajanje lova samo 50 metrov od stanovanjskih , industrijskih in drugih objektov, železniških prog in javnih cest je mnogo preblizu in lahko ogroža zdravje in življenja ljudi. zato predlagamo oddaljenost 200 m.

2. Spremeni se 1. odstavek, 13. točka, ki se glasi:

"Uporabljati pri lovu lok ali lokostrel v prosti naravi, razen v oborah".

Obrazložitev:

Lok in lokostrel je dovoljeno uporabljati v oborah tudi drugje po svetu, ponekod pa celo v prosti naravi. Kdor pozna način lova in učinek lokostrela in loka bo vedel, da je učinek isti kot pri lovu s puško, s tem, da manj vznemirja divjad, ker ni poka. V slučaju slabega zadetka pa je v oborah lažje najti zastreljeno divjad kot pa v prosti naravi.

3. V prvem odstavku se 20. točka črta.

Obrazložitev:

Pod lovske objekte ni privabljalnih krmišč.

K 53. členu

1. Prvi odstavek se spremeni in se glasi:

"(1) Glede na namen in velikost se obore delijo na:
- obore namenjene za raziskovalne namene
- obore namenjene gospodarski dejavnosti in dopolnilni dejavnosti na kmetijah
- Obore ne morejo biti manjše od 0,5 ha"

Obrazložitev:

Reja divjadi je vse bolj dopolnilna dejavnost kmetij na zaraščenih in zapuščenih zemljiščih. Izgradnja obor in reja pa je tudi eden od ukrepov proti zaraščanju kmetijske krajine, saj je vse preveč neobdelanih in zaraščenih površin. Reja divjadi v oborah naj se določi v posebnih predpisih.

2. Drugi odstavek se spremeni in se glasi:

"(2) Dovoljenje za postavitev obore izda pristojni organ Upravne enote po postopku, ki ga predpisuje zakonodaja o graditvi objektov ali na podlagi lokacijske informacije za manjše obore, katero izda občinska uprava."

Obrazložitev:

Za manjše obore, za katere se predlaga, da bi se jih lahko urejalo na podlagi lokacijskih informacij za gradnjo enostavnih objektov bi bilo potrebno ustrezno korigirati tudi pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ki je podlaga za izdajo lokacijske informacije. Pravilnik je trenutno v medresorskem usklajevanju in ga pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor. V pravilniku bi bilo potrebno definirati največjo velikost in ostale pogoje.

3. V četrtem odstavku se zadnji stavek črta.

Obrazložitev:

V obstoječih oborah se že do sedaj gojijo domorodne živali kot sta divji prašič in navadni jelen in v ničemer ne ogrožajo prosto živeče živali v naravi, saj so le-te varovane z dobro ograjo in ni vzroka, da bi jih gojili še naprej.

4. V 7. odstavku se v drugem stavku besede "v 8 dneh" nadomestijo z besedami "v

14 dneh". Za tem stavkom pa se doda novi stavek, ki se glasi: "V 14-dnevnem
roku pobega divjadi iz obore pa lovci ne smejo loviti pobegle divjadi v razdalji 500
m od ograje obore".

5. Doda se novi 8.odstavek, ki se glasi:

"Lovec, ki opazi pobeg divjadi iz obore mora obvestiti lastnika/lastnico obore, zavod, lovsko inšpekcijo in upravljalca lovišča".

Obrazložitev:

Osemdnevni rok za polovitev divjadi je prekratek zaradi načina lova pobegle divjadi, saj se jo ulovi živo, če je le mogoče in to z hrano ali pa z narkotiki, tako da je škoda čim manjša. Petstometrski pas pa naj bo prepoved, ker običajno če živali niso vznemirjene in prepodene, se same vrnejo v oboro, ker so navajene na hrano in niso navajene živeti v prosti naravi.

K 55. členu

1. Tretji odstavek se črta.

Obrazložitev:

Po tej dikciji stavka se škoda ne bo mogla oceniti na posameznih zemljiščih, saj v primeru, da se bo ocenjevalo po območju, ki je lahko veliko tudi 100 ha in škoda za območje ne bo presegla 5 %, se škoda na posamezni parceli ali kulturi, čeprav bo 100 %, ne bo mogla oceniti.

2. Spremeni se 4.odstavek, ki se glasi:

"(4) Na travnikih in pašnikih se kot škoda šteje vsa škoda, povzročena po katerikoli vrsti divjadi."

3. Druga in tretja alinea 5. odstavka se brišeta.

4. V 5.odstavku se doda alinea, ki se glasi:

"- poškodovanje ali uničenje nasada rastišču primerne drevesne vrste, katere vnos mladja je bil skladen z gozdno gojitvenim načrtom."

Obrazložitev

Poleg divjih prašičev povzroča škodo na travnikih in pašnikih tudi druga divjad, npr preštevilčna jelenjad lahko povsem popase travnik.
Po predlogu zakona je na ekološko zaokroženem področju površine vsaj 10.000 hektarjev lahko objedenost vsega gozdnega mladja do 40 %. Na enakem področju je lahko objedenost mladja posamezne drevesne vrste celo do 75 %. Za ilustracijo naj navedemo, da je v Nemčiji dopustna objedenost 10 -15 %. Pri nas bi lahko bila zgornja meja povprečne objedenosti zaradi večje vrstne pestrosti okrog 20 %. S tako visoko objedenostjo, kot jo dovoljuje predlog zakona, se v gozdu prav gotovo poruši dinamično ekološko ravnovesje predvsem med divjadjo in rastlinskimi vrstami. Tu govorimo samo o povprečnih vrednostih. Vendar pa je v tako raznolikih gozdovih, kot so v Sloveniji o povprečni objedenosti nesmiselno govoriti, saj ponekod razmere v gozdnem mladju dopuščajo večjo objedenost, medtem ko drugod objedenosti za normalen razvoj gozda sploh ne sme biti. Prevelika objedenost povzroča tudi gospodarsko škodo, saj lastniki gozdov ne bodo mogli vzgojiti takšnega gozda, ki bi jim prinašal trajen dohodka. Če pa bodo že hoteli vzgojiti kakovosten gozd, bodo morali ogromno sredstev vložiti v sadnjo in zaščito posajenega in naravnega mladja. Ker so škode te vrste tudi v državnih gozdovih zelo velike, si bo država s sprejetjem takšnega zakona naredila medvedjo uslugo. Gozd po tem predlogu zakona ni več gozd v pravem pomenu besede, ampak samo še pašnik za divjad.
Potrebno je tudi dodati, da se za škodo šteje tudi poškodovanje ali uničenje nasada, ki je bil osnovan v skladu z gozdno gojitvenim načrtom.

K 56. členu

1. V prvem odstavku se doda nova alinea, ki se glasi:

"- lovska organizacija sofinancira in pomaga pri postavitvi ovir, zaščiti kultur in domačih živali"

Obrazložitev:

Postavitev dovolj učinkovitih ovir ali ograj za zaščito pred divjadjo ali zvermi je zelo draga in vzame tudi veliko časa. Klasične ograje, ki so se postavljale za pašnike sedaj za povračilo škod lovska stroka ne priznava, zato naj tudi finančno in z delom prispeva k popolnejši zaščiti in s tem k manjšim škodam po divjadi in zvereh.

2. Drugi odstavek se črta.

3. Spremeni se 5.odstavek, ki se glasi:

"(5) V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje zaščite kmetijskih in gozdnih kultur ter domačih živali pred škodo po divjadi iz 45. člena tega zakona."

Obrazložitev:

Lastnik nima ne lovske pravice in ni deležen nobenega nadomestila za uporabo zemljišča za lovsko dejavnost, ki jo na njegovem zemljišču opravlja država. Zakaj bi torej bil dolžan zaščititi zemljišča pred divjadjo? S tem še sofinancira lov, ki ga na njegovem zemljišču opravlja nekdo drug.
Za divjad ki je lovna pod posebnimi pogoji mora država financirati zaščito gozdnih in kmetijskih kultur 100% in ne samo sofinancirati.

K 59. členu

1. Spremeni se 2.odstavek, ki se glasi:

"(2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo določi občina."

2. Tretji odstavek se črta.

3. Spremeni se 4. odstavek, ki se glasi:

"(4) Na podlagi ocene občinske komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, pozove občina oškodovanca in upravljavca k sklenitvi poravnave. V kolikor ta ne uspe, občina z izvršljivo odločbo odloči o roku izplačila odškodnine."

4. Spremeni se 5. odstavek, ki se glasi:

"(5) Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločbo občine, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena."

Obrazložitev:

Postopek za uveljavljanje škod je po tem predlogu zakona enako dolgotrajen in zapleten kot po starem zakonu in v ničemer ne rešuje problemov škod zaradi divjadi, ki so v zadnjem času vse bolj pereči. Menimo , da gornji amandma poenostavlja postopek, hkrati pa v enakovredno upošteva obe stranki v postopku.

K 68. členu

1. Spremeni se 5.odstavek, ki se glasi:

"(5) Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka, mora lovska družina sprejeti v članstvo kandidata/kandidatko, ki ima na področju lovišča prijavljeno kot osnovno kmetijsko ali gozdarsko dejavnost ali je lastnik/lastnica vsaj 15 ha gozdnih ali kmetijskih zemljišč. Če ima lastnik zemljišče na področju lovišča s posebnim namenom, mora tega lastnika sprejeti v članstvo lovska družina, ki meji na lovišče s posebnim namenom."

2. Spremeni se 8.odstavek, ki se glasi:

"(8) Ukinitev lovske družine lahko predlaga Zveza, Zavod, območno združenje upravljavcev, pristojne inšpekcijske službe, organizacije lastnikov zemljišč ter organ pristojen za varstvo narave."

Obrazložitev:

Če lastnik zemljišča na področju lovišča s posebnim namenom ne more postati lovec po enakih kriterijih kot drugi lastniki, ni v enakovrednem položaju z njimi. Zato lahko postane član lovske družine, ki meji na lovišče s posebnim namenom.
Poleg ostalih zaradi večjih kršitev lahko predlagajo ukinitev lovske družine tudi organizacije lastnikov zemljišč, saj lovska družina deluje na zemljiščih zasebnih lastnikov zemljišč.

K 71. členu

1. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Lovišča s posebnim namenom ustanovi Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministrstva v soglasju z lokalno skupnostjo, na katerem ozemlju se bo lovišče ustanovilo."

Obrazložitev:

Lovišča s posebnim namenom, katera so navedena v tem členu že sedaj ne izpolnjujejo zahtevam 7. člena tega zakona. Obstoječa gojitve državna in lovišča Lovske zveze Slovenije že mnogo let ne opravljajo funkcije, za kar so bila ustanovljena. Pretežno so se ukvarjala z profitno dejavnostjo in ne toliko za namen gojitve in raziskav. Že mnogo let si lastniki gozdov in kmetijskih zemljišč prizadevajo, da se nekatera lovišča ukinejo, saj se je zelo slabo gospodarilo z divjadjo, kar se je odražalo na zelo visokih škodah v gozdu in kmetijskih zemljiščih. Zapletalo pa se je tudi pri priznavanju škod. Zato naj bodo lovišča s posebnim namenom ustanovljena samo v družbenih gozdovih in kmetijskih zemljiščih, ki imajo tudi dovolj velike površine in se bo lahko odvijala dejavnost in namen ustanovitve. To pa se ne more vršiti na malih površinah kot sta lovišče Ljubljanski vrh in Žitna gora, saj imata le okrog 4.000 ha površin.

K 75. členu

1. Spremeni se 1.odstavek, ki se glasi:

"(1) Lovski čuvaj/lovska čuvajka lahko postane polnoleten/polnoletna državljan/državljanka Republike Slovenije, ki imanajmanj srednješolsko izobrazbo, ustrezne psihofizične sposobnosti, orožni list in je opravil/opravila izpit za lovskega čuvaja/lovsko čuvajko ter ima kot član/članica lovske organizacije triletno lovsko prakso."

Obrazložitev:

Čuvaj ima velika pooblastila (76 člen). V kritičnih situacijah ukrepa po lastnem preudarku in sme samoobrambi uporabiti tudi lovsko orožje. Menimo, v predlogu navedeni pogoji ne zadostujejo, in da lahko tako zahtevno in odgovorno delo lahko opravlja samo človek z ustrezno izobrazbo in psiho fizičnimi sposobnostmi.

K 77. členu

1. Spremeni se 3.odstavek, ki se glasi:

"(3) Za lovskega inšpektorja/inšpektorico je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: ima visoko izobrazbo biotehniške ali biološke smeri in ni član nobene lovske organizacije."

Obrazložitev:

Za zagotovitev nepristranskosti je nujno potrebno, da lovski inšpektor ni član nobene lovske organizacije, v nasprotnem primeru lovci nadzorujejo sami sebe.

K 78. členu

1. Briše se 10.točka 1.odstavka.

Obrazložitev:

Navedena točka se ne sklada z vloženim amandmajem k tretjemu odstavku, 33.člena.

2. 11. in 15. točka v 1. odstavku se črtata in preneseta v 80. člen predloga zakona.

Obrazložitev:

V mesecih od marca do avgusta je tudi sezona gozdnih in kmečkih opravil in kaj lahko pride do izigravanja te določbe zakona s strani čuvajev ali prijaviteljev, saj so kazni previsoke.

K 79. členu

1. Črta se 15. točka.

Obrazložitev:

Če bodo sprejeti amandmaji k 53. členu, je to brezpredmetno, ker ni določeno kolikšne smejo biti obore. Pri tem se postavlja vprašanje kaj bo z že zgrajenimi oborami, tudi državnimi.

K 80. členu

1. Spremeni se 1. točka, ki se glasi:

"1. če brez nadzorstva izpušča psa v prosto naravo."

2. Druga točka se naj prenese v 78. člen. V ta člen pa naj se preneseta 11. in 15.
točka 78. člena predloga zakona.

Obrazložitev:

Ogrožanje življenja in zdravja ljudi ne moremo istovetiti z živalmi že zaradi vrednot naše družbe; to je hud prekršek ali kaznivo dejanje že po ostalih zakonih.

3. V 18. točki se naj črtajo besede "na privabljalnih krmiščih".

Obrazložitev:

Lovskega objekta "privabljalno krmišče" kot pomena izrazov ni v 5. členu tega predloga zakona.