Vprašanje Janeza Sušnika glede statusa kmeta

Državni svet Republike Slovenije je na 41. seji, dne 15. 2. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika glede statusa kmeta in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92 in 76/05) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika se glasi:

Ali lastnik gozda (ki nima kmetijskih zemljišč), ki ga sam ne izkorišča in ima iz gozdarske dejavnosti minimalen dohodek, lahko pridobi status kmeta v primeru nakupa kmetijskega zemljišča, oziroma lahko uveljavlja predkupno pravico pri nakupu kmetijskega zemljišča?

Obrazložitev:

V zakonu o kmetijskih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 55/03) so v 24. in 111. členu taksativno našteti pogoji, ki jih mora fizična oseba izpolnjevati, da se ji prizna status kmeta. Če teh pogojev v celoti ne izpolnjuje, se ji ne more priznati status kmeta. Status kmeta se predvsem uporablja pri uveljavljanju predkupne pravice pri prometu oziroma pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, kar določa 23. člen zakona o kmetijskih zemljiščih. Tako zakon določa, da ima ob enakih pogojih med kmeti, uvrščenimi na isto mesto v skladu z zakonom, pravico do nakupa kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost.

V smislu tega zakona se šteje, da je kmet občan, ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačen uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih in je za to obdelovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Kmet mora imeti najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja iz kmetijstva po programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravlja oziroma jo namerava opravljati.

V 22., 24. in 111. členu zakona o kmetijskih zemljiščih je določeno, da ne glede na določbe tretjega odstavka 22. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od trideset let in ima od petnajstega leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti. V primeru iz četrte alinee 22. člena tega zakona pa odloča o izpolnjevanju pogojev za kmeta upravna enota, v kateri ima občan prebivališče.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.