Seja je bila v sredo 22. septembra 2004.
Predsednik je pričel 25. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Opravičili so se:
- Peter Vrisk
- Darko Fras
* * *
Na sejo so bili vabljeni:
- gospod mag. Milan Cvikl, Minister brez resorja odgovoren za evropske zadeve,
- gospod dr. Janez Šušteršič, Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj,
- gospod dr. Igor Vojtic, Predsednik nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
- gospod dr. Milan Pogačnik, Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
- - -
Od vabljenih so se seje udeležili:
- gospod mag. Milan Cvikl, Minister brez resorja odgovoren za evropske zadeve,
- gospod Peter Debeljak, Služba Vlade RS za evropske zadeve,
- gospa Nataša Kobe, Služba Vlade RS za evropske zadeve,
- gospod Jože Sterle, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- gospa Marja Majer-Cuk, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
- gospa Maja Kotar, finančna direktorica, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
- gospod Franc Nabernik, direktor sektorja za gozdarstvo, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
- gospod Martin Brus, direktor kmetijskega sektorja, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije,
* * *
O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda mag. Antona Ropa in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.
O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franca (Ferija) Horvata.
* * *
S sklicem dne 8.9.2004 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
- Odobritev zapisnika 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
- Strategija razvoja Slovenije - osnutek za javno razpravo;
- Poročilo Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003 (EPA 1393-III);
RAZŠIRITEV
Dne 13.9.2004 je predsednik pisno obvestil državne svetnice in državne svetnike, da bo predlagal razširitev dnevnega reda s točko:
- Prioritete Republike Slovenije v prvem letu članstva v Evropski uniji.
Gradivo so prejeli 21.9.2004 po elektronski pošti in tudi na klop.
Predlagana razširitev dnevnega reda je bila sprejeta (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
RAZŠIRITEV
Dne 17.9.2004 je predsednik državne svetnice in državne svetnike pisno obvestil, da bo na predlog Komisije za politični sistem, predlagal razširitev dnevnega reda seje s točko:
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (zakonodajna iniciativa).
Predlog zakona so prejeli s pošiljko 17.9.2004.
Predlagana razširitev dnevnega reda je bila sprejeta (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
DNEVNI RED:
Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli prečiščen dnevni red.
- Odobritev zapisnika 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
- Prioritete Republike Slovenije v prvem letu članstva v Evropski uniji -RAZŠIRITEV
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (zakonodajna iniciativa) - RAZŠIRITEV
- Strategija razvoja Slovenije - osnutek za javno razpravo;
- Poročilo Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003 (EPA 1393-III);
Pripombo je podal Jože Ilc.
Predlagan dnevni red je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).
K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Zapisnik 24. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 15.7.2004.
Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 24. seje glasujejo.
Zapisnik 24. seje državnega sveta je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 2. točki dnevnega reda: RAZŠIRITEV
- Prioritete Republike Slovenije v prvem letu članstva v Evropski uniji
Predsednik je pozdravil gospoda mag. Milana Cvikla, Ministra brez resorja odgovornega za evropske zadeve in ga povabil, da predstavi prioritete Republike Slovenije v prvem letu članstva v Evropski uniji.
Kratko predstavitev je podal minister gospod mag. Milan Cvikl
Razpravljali so prof.dr. Jože Mencinger, Anton Peršak, Doro Hvalica, Jožef Jeraj, prof.dr. Alojz Križman, mag. Jožko Čuk, prof.dr. Janvit Golob, Marko Juvančič.
Repliko je podal dr. Zoltan Jan.
Stališče Interesne skupine lokalnih interesov so prejeli na klop.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, ob seznanitvi s Prioritetami Republike Slovenije v prvem letu članstva v Evropski uniji, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, naj pospeši pripravo in vztraja na razdelitvi slovenskega ozemlja na kohezijske regije na nivoju NUTS 2 zaradi možnosti pridobivanja sredstev Evropske unije.
Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo).
K 3. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
Na klop so državne svetnice in državni svetniki prejeli pobudo državnih svetnikov Vincenca Otoničarja in Marjana Maučeca, da Vlada RS nemudoma obvesti institucije Evropske unije o kršitvi ozemeljske celovitosti Republike Slovenije in zunanje meje s strani Republike Hrvaške.
Pobudo sta državna svetnika Vincenc Otoničar in Marjan Maučec umaknila.
Državni svetnik Vincenc Otoničar je postavil vprašanje, ali namerava Vlada RS nemudoma obvestiti institucije EU o incidentih v Piranskem zalivu, ki sodi k zunanji meji EU.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Vincenc Otoničar.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede incidentov v Piranskem zalivu in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.
Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi:
Ali sta pristojni ministrstvi obvestili oziroma ali nameravata obvestiti institucije Evropske unije o incidentih v Piranskem zalivu, ki sodi k zunanji meji EU-
Obrazložitev:
Republike Hrvaška v zadnjem času sistematsko krši ozemeljsko celovitost v Piranskem zalivu. Zato je nujno, da ministrstvi odločno zagovarjata nacionalne interese Slovenije in opozarjata pristojne mednarodne inštitucije.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve in Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanj odgovorita.
Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji glede projektne dokumentacije za razpis gradnje avtoceste na odseku Črnivec-Podtabor.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Kratko obrazložitev je podal predlagatelj, Janez Sušnik.
Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika glede izgradnje avtoceste na odseku Črnivec - Podtabor in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika in predlaga Ministrstvu za promet in Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, da vprašanji preučita in nanju odgovorita.
Vprašanji državnega svetnika Janeza Sušnika se glasita:
V zvezi z uredbo o lokacijskem načrtu za izgradnjo avtoceste na odseku Črnivec-Podtabor št. 1360 z dne 4. 4. 2003, sprašujem Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji:
-
V kakšni fazi je projektna dokumentacija za razpis izgradnje avtoceste na tem odseku?
-
Ali potekajo geološke raziskave v skladu s to uredbo?
Po mnenju nekaterih opazovalcev se s pripravami za projektno dokumentacijo izgradnje tega odseka avtoceste zamuja. Prosim za odgovor.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za promet in Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, da vprašanji preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanju odgovorita.
Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko 17.9.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za okolje, prostor in energijo glede neprofitnih stanovanj.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede neprofitnih stanovanj in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.
Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:
Koliko neprofitnih stanovanj je bilo zgrajenih v letu 2003? Koliko teh stanovanj je zgradila država in koliko lokalne skupnosti? Ali v to kategorijo spadajo samo neprofitna stanovanja ali tudi t.i. socialna stanovanja?
Obrazložitev:
Izgradnja stanovanj je del stanovanjske strategije na področju države. Stanovanj primanjkuje tako glede na kvaliteto kot tudi na plačilne zmožnosti najemnikov. Zato je pomembno, da se zgradi čim več neprofitnih stanovanj, ki tako rešujejo osnovne življenjske potrebe državljanov. V javnosti pa se pojavljajo različne številke, ki večkrat pomešajo ali zameglijo te podatke. Zato je nujno ugotoviti točno število neprofitnih stanovanj, saj je s tem povezana tudi namenska poraba javnih financ.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanje odgovori.
Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko 17.9.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport glede gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo šolskega objekta v Ljubljani.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Podpredsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo šolskega objekta v Ljubljani in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanji preuči in nanju odgovori.
Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:
Ali ministrstvo gradi oziroma rekonstruira šolski objekt v Ljubljani brez ustreznega gradbenega dovoljenja? Če je to res, kje je napaka?
Obrazložitev:
V časnikih se je objavila novica, da poteka gradnja oziroma rekonstrukcija Gimnazije Moste v Ljubljani. To je samo po sebi hvale vredno, vendar naj bi ta gradnja potekala brez ustreznega gradbenega dovoljenja.
Nikakor ne gre v korist državnih organov, da ne upoštevajo zakonov in jih sami kršijo. Takšno ravnanje bi zasebnika hudo stalo. Disciplina na področju gradenj je zelo slaba. Še slabše bo, če bodo državni organi dajali sami vzgled nezakonitosti.
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanju odgovori.
Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko 17.9.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za notranje zadeve glede kontrole vozil na zunanjih mejah Evropske unije.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca glede kontrole vstopa vozil na zunanjih mejah Evropske unije in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanji preuči in nanju odgovori.
Vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca se glasita:
Kako policija kontrolira vstop vozil, ki so registrirane v tujih državah na zunanjih mejah EU? Ali je dopustno da se dovoli vstop vozil pri katerih ni navedeno iz katere države izhajajo?
Obrazložitev:
Na cestah se opaža, da v Sloveniji vozijo vozila, ki so registrirana v Hrvaški, BIH in SICG. Ta vozila večkrat nimajo nobene označbe ali nalepke države, iz katere izhajajo. Zakon mora veljati za vse enako. Zakaj tukaj policija ne ukrepa, kot je potrebno-
* * *
Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanji preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) v roku 30 dni nanju odgovori.
Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 3.9.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli pobudo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi s pripravo zakonskih rešitev, ki bodo celovito uredile invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov.
Predlog sklepa so prejeli na klop.
Kratko obrazložitev je podala poročevalka Interesne skupine negospodarskih dejavnosti, Marija Perkovič.
Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), ob obravnavi pobude Interesne skupine negospodarskih dejavnosti v zvezi s pripravo zakonskih rešitev, ki bodo celovito uredile invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov, sprejel naslednji
S K L E P :
Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravje naj čimprej pripravita zakonske rešitve, ki bodo celovito uredile invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov.
Obrazložitev:
Položaj invalidov v Republiki Sloveniji je urejen v različnih zakonih: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, 72/00 in 81/00, 124/00, 52/01, 109/01, 11/02, 108/02 pr.b., 110/02, 114/02, 29/03 in 63/03), Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov (Ur. l. SRS, št. 41/76), Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur. l. SRS, št. 41/83), Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/01, 76/03, 110/03 in 3/04), Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. l. RS, št. 54/00), Zakon o vojnih invalidih (Ur. l. RS, št. 63/95, 19/97 in 21/97), Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Ur. l. RS, št. 49/97).
V naši družbi še vedno obstajalo invalidi in invalidne osebe, ki tega statusa po obstoječi zakonodaji nimajo urejenega. V to skupino sodijo osebe, ki so utrpele telesno okvaro še preden so se pokojninsko invalidsko zavarovale, osebe, ki so zavarovane za ožji obseg pravic iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, osebe, ki so od rojstva duševno ali telesno prizadete in nimajo priznanega statusa po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in duševni bolniki, ki zaradi narave bolezni niso sposobni za delo, bolezen pa je nastopila, preden so sklenili delovno razmerje.
Na predlog državnega svetnika dr. Zoltana Jana je Državni svet Republike Slovenije na 64. seji dne 27. 6. 2001 in 5. seji dne 16.4.2003 obravnaval in sprejel pobudo za zakonsko celovito ureditev invalidskega in zdravstvenega varstva oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov.
Iz odgovora Vlade Republike Slovenije z dne 24. 7. 2001 in 28. 8. 2003 smo seznanjeni z namero o celoviti ureditvi invalidskega varstva oseb, ki nimajo pravic iz drugih naslovov že veljavnih zakonov s pripravo predloga zakona o izenačevanju možnosti za invalide do leta 2002 oziroma 2004.
Glede na dejstvo, da predlog zakona o izenačevanju možnosti za invalide Vlada Republike Slovenije še ni poslala v zakonodajni postopek Državnemu zboru Republike Slovenije, je državni svet podal pobudo, da se z zakonom celovito uredi invalidsko in zdravstveno varstvo oseb, ki nimajo pravic iz drugih že veljavnih zakonov in predlaga Vladi Republike Slovenije in pristojnima ministrstvoma, da čimprej pripravijo predlog zakona ter ga pošljejo v obravnavo in sprejem.
Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
- - -
S pošiljko dne 3.9.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Antona Kampuša v zvezi z neodplačnim prenosom stvarnega premoženja države.
- - -
S pošiljko dne 15.7.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje, prostor in energijo na vprašanje državnega svetnika Rada Krpača v zvezi z graditvijo strelišč na glinaste golobe.
- - -
S pošiljko dne 15.7.2004 so državne svetnice in državni svetniki prejeli odgovor Ministrstva za okolje, prostor in energijo na vprašanje državnega svetnika Rada Krpača v zvezi z zemljišči pod elektrovodi.
K 4. točki dnevnega reda: RAZŠIRITEV
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa (zakonodajna iniciativa)
Predlog državnih svetnikov Ivana Bukovca in Jožeta Ilca za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa so državne svetnice in državni svetniki prejeli s pošiljko 3.9.2004.
Predlog zakona je obravnavala Komisija državnega sveta za politični sistem. Poročilo so prejeli s pošiljko 17.9.2004.
Predlog zakona so obravnavale interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Kratko obrazložitev je podal eden izmed dveh pobudnikov predloga zakona, Ivan Bukovec.
Kratko obrazložitev je podal tudi drugi pobudnik predloga zakona Jože Ilc, ki je hkrati obrazložil tudi stališče Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev.
Razpravljali so dr. Zoltan Jan, Doro Hvalica, Ivan Bukovec, mag. Adolf Zupan, Jože Ilc, Anton Peršak.
Glede na razpravo je predsednik predlagal skupino treh državnih svetnikov in sicer dr. Zoltan Jan, Jože Ilc in Anton Peršak, da pregledajo besedilo predloga zakona in ga lektorirajo.
Državni svetniki so se s tem strinjali.
Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 25. seji, dne 22. 9. 2004, določil besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/2002) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.
Državni svet določa državnega svetnika Ivana Bukovca kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Zakon o varnosti cestnega prometa je sprejel DZ RS na seji, dne 9. julija 2004, in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 83 z dne 29.7.2004. Navedeni zakon je nadomeščal prejšnji zakon o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet v letu 1998 (Uradni list RS št. 30/98). Zakon obravnava vedno aktualno problematiko v cestnem prometu in sicer kako preprečevati možnost raznovrstnih nesreč, ki povzročajo materialno škodo in človeške žrtve. Republiko Slovenijo na področju cestne varnosti obvezuje tudi Evropski akcijski program za varnost cestnega prometa do leta 2010, ki ga je sprejela EU. To pomeni, da bomo najkasneje ob izteku Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu morali sprejeti nadaljevanje načrtnega dela, ki bo tudi v Slovenji sledil izredno zahtevnemu cilju, da bi vse države EU do leta 2010 dosegle enaki stopnjo varnosti, kot jo že imajo najvarnejše države.
Zaradi številnega prometa, novih cestnih povezav in razvoja tehnike na področju motornih vozil je potrebno vedno spremljati dejansko stanje in zakonsko regulativo določiti tako, da bo čim bolj pozitivno vplivala na stanje v cestnem prometu in preprečevala število prometnih nesreč in s tem povezanih negativnih posledic. Zakon je zato uredil pogoje pod katerimi osebe pridobijo vozniška dovoljenja in smejo opravljati vožnjo v cestnem prometu, stanje cest, zlasti prometne signalizacije in pooblastila pristojnih organov. Posebno poglavje je zakon namenil vozilom (11. poglavje). Na tem področju zakon normira pogoje za udeležbo v prometu in registracijo vozil. Nobenega dvoma ni, da smejo voziti v cestnem prometu vozila, ki so tehnično brezhibna in registrirana v skladu z zakonom. Pogosto pa se dogaja, da se ta določila ne upoštevajo in da voznik na cesti upravlja z vozilom, ki ne izpolnjuje pogojev za varni cestni promet. Tehnično nekvalitetna vozila predstavljajo nevarnost številnih trčenj. Neregistrirana vozila pa povzročajo velike težave pri odškodninskih zahtevkih oškodovancev od povzročiteljev in lastnikov navedenih neregistriranih vozil. Zakon glede vozil deluje predvsem preventivno. Določa, kakšne kvalitete in lastnosti morajo imeti vozila, da so v prometu in da je dopustna njihova registracija. Zakon tudi predvideva situacije, ko vozilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, vendar kljub temu vozi po cestah. Člen 239 ZVCP v prvem odstavku določa, da policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki ne izpolnjuje pogojev, ki so našteti v 1. do 15. alinei navedenega odstavka. V 4. alinei člena 239/1 ZVCP je določeno, da policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega potrdila za začasno registrirano vozilo. Za vsa izločena vozila velja člen 240/1 ZVCP, po katerem izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena izločitev ali se pridobi ustrezno dovoljenje. To je splošno določilo, ki ureja vse primere, opisane od 1. do 15. alinee čl. 239/1 ZVCP.
Vsebinsko pomanjkljivosti vozila niso enake. Vsaka pomanjkljivost tudi predstavlja določeno tveganje v prometu in nevarnost za druge, ki jih predstavljajo neregistrirana vozila ali vozila, ki nimajo veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali pretečeno veljavnost prometnega potrdila. Neregistrirano vozilo predstavlja potencialno nevarnost v prometu, saj ni ugotovljena tehnična brezhibnost, ni sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, lastnina vozila je negotova. Zaradi tega bi bilo primerno, da se za navedeno kategorijo vozil vnese posebno določilo v zakonu, ki bi določalo ukrepe, da se neregistrirano vozilo, ki je bilo ravno zaradi te lastnosti izločeno iz prometa, ne pojavi več v prometu.
Policist bi moral v takem primeru izločiti neregistrirano vozilo iz prometa in ga zaseči. Zaseg vozila bi trajal največ mesec dni. Če v tem času lastnik vozila ne registrira, to pomeni, da bi moralo biti vozilo tehnično brezhibno, zavarovano za odgovornost v prometu in registrirano v skladu z zakonom. Tako vozilo postane last države in se uniči. Stroški uničenja in hrambe bremenijo lastnika.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga sprememb in dopolnitev zakona
V konkretnem primeru se mora urediti kolizija interesov lastnine in varnosti prometa. Lastninska pravica je sicer lastninska pravica, ki zagotavlja lastniku uporabo in razpolaganje s svojim predmetom, konkretno motornim vozilom. Ta lastninska pravica pa nikakor ne more biti neomejena v tem smislu, da bi lastnik svojo lastnino uporabljal ne glede na škodljive posledice, ki jih lastnina prizadeva drugim. Lastnina ima tudi socialno in ekološko funkcijo. Lastnina kot pravica nikakor ne sme poseči ali škodovati pravicam drugih. V konkretnem primeru mora zakon urediti razmerje med lastnino kot institutom zasebnega prava in varnostjo cestnega prometa, ki mora upoštevali javni interes. Javni interes pa je, da se cestni promet odvija tako, da se že v naprej poskuša izključiti negativne posledice. Zato je popolnoma utemeljeno, da neregistrirano vozilo po preteku enega meseca od izločitve postane državna last. To ni nobena razlastitev ali nezakonitost, ampak zavarovanje ostalih udeležencev v prometu in posledica lastnikove neaktivnosti in njegovega ravnanja, ki predstavlja nevarnost škode tretjim.
Osnovni namen zakona je dejanska varnost in pravna varnost. Ta mora pripadati vsem, ki vozijo v prometu, in ima prednost pred zasebno lastnino, ki se uporablja na zakonsko nedopusten način.
Predlog sprememb je tudi skladen s 198. členom ZVCP-1, ki v drugem odstavku določa, da mora lastnik vozila, kateremu je veljavnost prometne nalepke potekla pred več kot tridesetimi dnevi oziroma več kot letom dni in vozilo ni izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, ob odjavi vozila izpolniti izjavo o lokaciji vozila. Odjavljeno se mora nahajati na lokaciji, ki je navedena v izjavi. Odjavljeno vozilo se mora torej nahajati na izjavljeni lokaciji; predlog sprememb je torej v tem primeru zgolj sankcija za neupoštevanje omenjene določbe.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih določa ukrepe za zmanjševanje količine izrabljenih vozil, njihovih surovin in snovi ter zmanjševanje njihove škodljivosti za okolje. Druga točka 5. člena omenjene direktive določa, da morajo države članice storiti vse potrebno za zagotovitev, da se vsa izrabljena vozila oddajo v pooblaščene obrate za obdelavo. Predlog sprememb torej zgolj sledi določbi 5. člena direktive in ob že obstoječih določbah ZVCP-1 omogoča učinkovitejše izvrševanje direktive.
Velika Britanija:
V Veliki Britaniji so primerljive določbe, ki se nanašajo na predlog sprememb ZVCP-1, urejene v Zakonu o cestnem prometu (Road Traffic Act 1988), ki je bil dopolnjen leta 1991 (Road Traffic Act 1991). Tako po 47. členu zakona iz leta 1988 stori prekršek tisti, ki vozi vozilo brez certifikata o tehnični uporabnosti vozila. Zakon določa v 67. členu, da lahko pooblaščeni preglednik vozil oziroma policist, vozilo tehnično pregleda tudi na cesti. Če oseba ovira pregled, stori prekršek. Prekršek stori tudi, če ima npr.: na vozilu nameščene dele vozila, ki ne ustrezajo konstrukcijskim pravilom in pravilom uporabe (76. člen), če vozilo ni obvezno zavarovano ali če oseba dovoli drugi osebi uporabo takšnega vozila v prometu (143. člen), če lastnik vozila ne d?? policistu potrdila o zavarovanju in varnosti vozila (171. člen). Če ima policist utemeljen razlog, ki se nanaša na ustreznost zavarovanja oziroma varnosti vozila, lahko predložene dokumente in registrske označbe tudi zaseže (176. člen).
Velika Britanija ocenjuje (Uninsured drivers face crackdown z dne 11. 8. 2004: www.direct.gov.uk/Newsroom/NewsArticle), da ima več kot milijon nezavarovanih vozil, zato namerava uvesti podoben ukrep, kot je v predlogu sprememb zakona; takšna vozila naj bi se namreč zaseglo in uničilo. Premoženjska škoda, ki nastane pri prometnih nesrečah z nezavarovanimi vozili znaša preko £ 200 milijonov letno, zaradi česar se je tudi povečala zavarovalnina za £ 30 letno. Statistika tudi kaže, da so vozniki nezavarovanih vozil šestkrat pogosteje od ostalih voznikov obsojeni zaradi vožnje nevarnih vozil. Na predlog ministrice za notranje zadeve (Caroline Flint) in ministra za promet (David Jamieson), je v vladni proceduri postopek za povečanje pooblastil policiji, ki bo tako lahko zasegla nezavarovano vozilo in ga v določenih primerih tudi dala v uničenje. Povezati tudi nameravajo register vozil z bazo zavarovanih vozil, tako da bo lahko policija v vsakem trenutku vedela, katera vozila na cesti so neregistrirana. Uvedli naj bi tudi fiksne kazni za ljudi, ki bodo ignorirali opomine, ki jih bodo opozarjali o pretečenem zavarovanju.
Irska:
Irska je uredila predmetno področje v Zakonu o cestnem prometu (Road Traffic Act 1961), ki je bil dopolnjen in spremenjen v letih 1968, 1994, 1995, 2002 in 2003 (Road Traffic Act 1961-2003).
Dvajseti člen zakona 1961 določa, da lahko policist (Garda S?och??na) pregleda vozilo, če sumi, da je na vozilu okvara, ki predstavlja nevarnost ostalim udeležencem v prometu. Če vozilo zaradi napake predstavlja nevarnost, policist prepove nadaljnjo vožnjo. Če voznik kakorkoli nasprotuje pregledu, stori prekršek. V primeru nadaljnje vožnje, kljub prepovedi, stori prekršek, za katerega je lahko alternativno določena kazen do 50 funtov ali zaporna kazen do treh mesecev ali oboje hkrati. Člen 56 določa, da mora biti vozilo obvezno zavarovano. Za ravnanje v nasprotju s to zahtevo je določena kazen do 100 funtov ali zaporna kazen do šestih mesecev ali celo oboje hkrati.
Zakon iz 1968 leta je nadomestil člen 97, ki je urejal odstranitev zapuščenih ali nepravilno parkiranih vozil. Pristojnega ministra je pooblastil za podrobnejšo ureditev predmetnega področja, ki je sedaj omogočal poleg odstranitve ter hrambe vozila tudi uničenje in nadaljnjo prodajo vozila. Uničenje in prodaja sta se lahko izvršila šele po preteku šestih mesecev od dneva odstranitve vozila, če lastnik vozila ni plačal predpisanih stroškov odstranitve in hrambe vozila.
Luxemburg:
Zakon o obveznem zavarovanju in odgovornosti voznikov iz leta 2003 (Loi du 16 avril 2003 relative ? l'assurance obligatoire de la responsabilit?© civile en mati?¨re de v?©hicules automoteurs) je v 28. ?¨lenu predpisal kumulativno ali alternativno zaporno kazen v razponu od 8 dni do 1 leta oziroma denarno kazen od 250 € do 2.000 € za lastnika ali uporabnika vozila, ki bi uporabljala vozilo v prometu v nasprotju z določbami 2. člena v povezavi s 1. členom tega zakona. Le ta se nanašata na sklenitev obveznega zavarovanja za uporabo vozila v prometu. Cestni promet ureja zbirka zakonov (Code de la route - Loi concernant la r?©glementation de la circulation sur toutes les voies publiques); prvotna oblika je bila sprejeta leta 1955, nakar so sledili amandmaji in spremembe, zadnja leta 2002. Po 174. členu je za kršitev zakona predvidena denarna kazen od 25 € do 250 €. Kršitev zajema tudi vožnjo brez registriranega avtomobila (92. člen) in potrdila o opravljenem tehničnem pregledu (98. člen).
Za voznike, ki se ne ravnajo v skladu z določili tega zakona, je v 14. členu kraljeve ordonance o razglasitvi zakona fakultativno predvidena tudi uporaba kazenskega zakonika v smislu konfiskacije, katero izreče sodišče. Če izvršitev konfiskacije ni možna, izreče sodišče kazen, ki ne sme presegati vrednosti vozila. Neodvisno od te določbe lahko pripadniki policije, ki zaznajo kršitev predpisov, zasežejo vozilo. Zaseg mora biti upravičen s strani sodišča v roku osmih dni. Zaseg se lahko nadomesti z varščino, ki ne sme presegati vrednosti vozila. Če se zaseg podaljša za več kot 3 mesece in v tem roku ni odobreno prošnji za ukinitev zaplembe, lahko sodnik odredi prodajo vozila. Če kršitelj cestnoprometnih predpisov ostane neznan (zapuščeno, parkirano vozilo), lastništvo vozila pa je ugotovljeno, plača kazen lastnik vozila, razen če dokaže višjo silo ali če ne razkrije identitete kršitelja. Po prvem odstavku 17. člena lahko pripadniki policije izločijo vozilo iz prometa in odredijo prevoz do servisa, med drugim tudi zaradi tehnične napake, ki predstavlja nevarnost v prometu (po 2. členu sta za neregistrirano ali tehnično neizpravno vozilo predvideni dve kazenski točki -vozniško dovoljenje je ovrednoteno z 12 točkami).
Francija:
Peto poglavje Francoskih cestnoprometnih predpisov (Code de la route) ureja področje preprečitve vožnje in odvoza vozil. Člen 325-1 (zakon št. 2001-1062, 2003-239 in 2003-495) med drugim določa, da se vozilu lahko na zahtevo župana ali organa pravosodne policije, prepreči vožnja in se ga zaseže brez soglasja lastnika, če vozilo (ki je parkirano ali je v prometu) predstavlja kršitev določb cestnoprometnih predpisov, predpisov policije ali zakonodaje s področja obveznega zavarovanja motornih vozil. Zaseženo vozilo se nato odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje vozil, kjer se hranijo tudi vozila, za katera obstaja sum, da so bila odtujena in vozila, ki so bila oddana v uničenje. Prav tako se lahko prepreči vožnja na zahtevo župana ali organa pravosodne policije brez soglasja lastnika vozila, če vozilo na javnih in stranskih cestah nima nujno potrebnih delov, da bi se lahko varno uporabljalo v prometu, vozila pa se zaradi poškodovanosti ali tatvine ne more takoj popraviti. Tudi ta izločena in zasežena vozila se odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil.
Če je odrejena zaplemba, se na podlagi člena L325-1-1 (vstavljen na podlagi zakona št. 2004-204) vozilo izroči službi za državno posest z namenom, da bi bilo uničeno ali odtujeno. Če sodna oblast izreče kazen preprečitve vožnje vozila, je slednje vrnjeno obsojencu šele po poteku trajanja kazni preprečitve vožnje, ki jo je določil sodni organ. Vozilo se vrne proti plačilu stroškov odstranitve in hrambe vozila na posebnem prostoru za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil, ki bremenijo obsojenca.
Po členu L325-6 lahko vozila, katerih stanje ne omogoča izpolnjevanja varnostnih pogojev v prometu, s posebnega prostora za odlaganje in varovanje odpeljanih vozi umaknejo samo avtomehaniki, ki so jim lastniki teh vozil naročili opravljanje nujno potrebnih posegov na vozilih. Svojim lastnikom se ta vozila vrne po opravljenem tehničnem pregledu. Če ni soglasja o stanju vozila, se imenuje izvedenec. Če le ta ugotovi, da vozilo ni v stanju, da bi lahko bilo dano v promet ob izpolnjevanju normalnih varnostnih pogojev, odredi opravila, ki se morajo izvesti, preden bo vozilo lahko izročeno svojemu lastniku.
Po členu L325-10 zadevna javna skupnost ni odgovorna za škodo, nastalo na vozilih, o katerih je govor v četrtem odstavku člena L325-7, odpeljanih na odlagališče brez ograje in varovanja.
4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Predlagane spremembe in dopolnitve zakona nimajo finančnih posledic za državni proračun. Vsekakor pa bi imele pozitivne učinke na plačevanje raznih zdravstvenih storitev, invalidnin ipd., ker bi se s predlaganim zakonom zmanjšala možnost prometnih nesreč.
5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Drugih posledic obravnavani predlog sprememb zakona nima.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V zakonu o varnostni cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004) se za prvim odstavkom 240. člena doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
"Vozilo, ki ga zaseže policist na osnovi četrte alinee prvega odstavka 239. člena, mora lastnik tehnično usposobiti in registrirati v roku 30 dni. V kolikor tega ne stori, postane vozilo državna last. Lastnik je dolžan nositi stroške odstranitve in hrambe vozila do registracije oziroma do prehoda v državno last. Lastniku ne pripada nobena odškodnina za vozilo, ki postane državna last na osnovi tega člena."
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, ki se spremeni in se glasi: "Razen v primeru četrte alinee prvega odstavka 239. člena zakona mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo iz ceste v roku 24 ur; če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest."
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
2. člen
Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA
240. člen
(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.
(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.
(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.
IV. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA
K 1. členu:
Policist zaseže vozilo, ki ni tehnično brezhibno ali na predpisan način označeno z veljavno prometno nalepko. Voznik mora tehnično usposobiti in registrirati vozilo v roku 30 dni. V kolikor tega ne stori, postane vozilo državna last. Lastnik je dolžan nositi stroške odstranitve in hrambe vozila do registracije oziroma do prehoda v državno last, pri čemer lastniku ne pripada nobena odškodnina za vozilo, ki postane državna last na osnovi tega člena.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, ki se spremeni le v toliko, da je dolžnost odstranitve vozila v primeru četrte alinee prvega odstavka 239. člena zakona na strani policije, v vseh ostalih primerih pa mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo iz ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.
K 2. členu:
V tej določbi je določen rok, v katerem predlog sprememb stopi v veljavo. Le-ta je določena na petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
IZJAVA O SKLADNOSTI PREDLOGA ZAKONA S PREDPISI EVROPSKIH SKUPNOSTI
1. Naslov predloga akta:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa
2. Skladnost predloga akta z določbami "Evropskega sporazuma o pridružitvi"
a)Navedba določb "Evropskega sporazuma o pridružitvi", ki se nanašajo na predloženo gradivo: jih ni.
b) V kakšnem obsegu so iz sporazuma izhajajoče obveznosti izpolnjene: jih ni.
c) Razlogi za neizpolnitev obveznosti: jih ni.
3. Skladnost predloga akta s predpisi ES
a) Direktive oziroma drugi sekundarni viri prava ES, ki se nanašajo na predlog akta z navedbo usklajenosti (v celoti usklajeno, delno usklajeno, neusklajeno):
direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih, v celoti usklajeno
b) Ali je predlog akta usklajen z ostalimi viri prava ES: Da
c) Razlogi za delno usklajenost oziroma neusklajenost
3. Navedba roka predvidene popolne uskladitve akta z zgoraj navedenimi pravnimi viri ES (leto)
/
4. Ali so zgoraj navedeni pravni viri ES prevedeni v slovenščino?
Da
5. Ali je predlog akta preveden in v kateri jezik?
Ne.
6. Sodelovanje neodvisnih strokovnjakov (PHARE, TAIEX, Komisija ES) in upoštevanje roka za uskladitev
Sodelovanja ni bilo.
Predlog sprememb zakona ni naveden v Državnem programu za prevzem pravnega reda ES.
Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).
K 5. točki dnevnega reda:
- Strategija razvoja Slovenije - osnutek za javno razpravo
Gradivo so državne svetnice in državni svetniki prejeli s sklicem 8.9.2004.
Strategijo je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo so prejeli s pošiljko 17.9.2004.
Strategijo je obravnavala tudi komisija za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo so na klop.
Strategijo so obravnavale interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Stališča Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk.
Stališče Komisije za malo gospodarstvo in turizem je podal predsednik komisije, Anton Kampuš.
Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak.
Kratko obrazložitev je v imenu predlagateljev podal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj, dr. Janez Šušteršič.
Razpravljali so mag. Dušan Semolič, Anton Peršak, Jožef Jeraj, Doro Hvalica, mag. Stojan Binder, Anton Kampuš, Marta Turk, Ivan Bukovec, prof.dr. Janvit Golob.
Predsedniki je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:
Državni svet Republike Slovenije je na 25. seji, dne 22. 9. 2004, ob obravnavi Strategije razvoja Slovenije, na podlagi 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04), sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet se je seznanil z osnutkom Strategije razvoja Slovenije, ki jo je za javno razpravo pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.
Državni svet bo na podlagi današnje razprave o temeljnih razvojnih vprašanjih ter na podlagi stališč Komisije za gospodarstvo in Komisije za malo gospodarstvo in turizem svoje mnenje k Strategiji razvoja Slovenije sprejel na eni izmed prihodnjih sej.
Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal).
K 6. točki dnevnega reda:
- Poročilo Nadzornega odbora Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2003 (EPA 1393-III)
Poročilo je objavljeno v Poročevalcu št. 87/04.
Poročilo je obravnavala Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 17.9.2004.
Poročilo so obravnavale interesne skupine.
Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.
Stališče Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal predsednik komisije, Cvetko Zupančič.
Kratko obrazložitev je podala direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov gospa Marja Majer-Cuk.
Razpravljali so Jože Ilc, Ivan Bukovec, Doro Hvalica.
Dodatna pojasnila je podal direktor kmetijskega sektorja pri Sladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Martin Brus.
Predsednik je zaključil razpravo in zaradi nesklepčnosti predlagal, da o predlaganem sklepu glasujejo na naslednji seji državnega sveta.
Predsednik je zaključil 25. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, se državnim svetnicam in svetnikom, ter vsem gostom, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.
