Vprašanja Petra Požuna glede nadzorov nad izvajanjem službe nujne medicinske pomoči in ukrepanjem v primeru ugotovljenih kršitev

Državni svet Republike Slovenije je na 35. seji 16. 3. 2011, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) obravnaval vprašanja državnega svetnika Petra Požuna glede nadzorov nad izvajanjem službe nujne medicinske pomoči in ukrepanjem v primeru ugotovljenih kršitev, in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1 in 95/09-odl. US) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Petra Požuna in predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in na njih odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Petra Požuna se glasijo:

1. Katere upravne nadzore je Ministrstvo za zdravje izvedlo v letu 2011 za ugotavljanje upoštevanja Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Ur. l. RS 106/2008) in kako je ukrepalo v primeru ugotovljenih nepravilnosti, glede na to, da so pri 20 % vseh predhodno opravljenih svetovalnih nadzorov na tem področju ugotovili nepravilnosti?
2. Ali je bil v zvezi z izvajanjem zdravstvene dejavnosti nujne medicinske pomoči izveden kakšen inšpekcijski nadzor Zdravstvenega inšpektorata?
3. Ali je Ministrstvo za zdravje izvedlo upravni nadzor v Zdravstvenem domu Velenje v zvezi na izvajanjem službe nujne medicinske pomoči glede nepravilnosti, ki so bile ugotovljene ob rednem strokovnem nadzoru v Zdravstvenem domu Velenje, ki ga je opravila Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in pri tem ugotovila strokovno nepravilno izvajanje nujnih reševalnih prevozov. Kakšne so bile ugotovitve upravnega nadzora in kateri ukrepi so bili izvršeni?
4. Ali in kako bo Ministrstvo za zdravje ukrepalo zoper vodstva tistih zdravstvenih zavodov, ki izvajajo službo nujne medicinske pomoči, a z neupoštevanjem Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči oziroma Pravilnika o prevozih pacientov neposredno ogrožajo življenja in zdravje ljudi, obenem pa nenamensko porabljajo finančna sredstva, ki jih prejemajo iz javne blagajne (ZZZS), skladno s Splošnim dogovorom?
5. Kako namerava Ministrstvo za zdravje zagotoviti, da bodo vodstva zdravstvenih zavodov, ki izvajajo službo nujne medicinske pomoči, zaposlovala ustrezno izobražen in usposobljen zdravstveni kader, skladno z 10. in 11. členom Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči ter 9. členom Pravilnika o prevozih pacientov?
6. Ali je v primeru ugotovljenega nenamenskega trošenja sredstev namenjenih za izvajanje Službe nujne medicinske pomoči kakorkoli ukrepal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije?

Obrazložitev:

Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/2008) ureja pogoje, organizacijo in način dela službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji. Glede na delež ugotovljenih nepravilnosti pri predhodnih svetovalnih nadzorih v posameznih zdravstvenih zavodih na področju izvajanja nujne medicinske pomoči, bi kazalo izvesti upravni nadzor v zavodih, kjer so bile nepravilnosti ugotovljene, v skladu s Pravilnikom o upravnem nadzoru v zdravstvu (Uradni list RS, št. 14/1995 in 72/1998). Slednji, poleg rednega nadzora po programu, dopušča tudi izvedbo upravnega nadzora nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov in zasebnih zdravstvenih delavcev po lastni presoji pristojnega ministra. Pravilnik predvideva tudi izdajo odločbe, s katero določi ukrepe in rok za odpravo nepravilnosti ali v primeru ugotovitve o obstoju neposredne nevarnosti za zdravje ljudi ali za zdravstvene razmere, tudi odreditev začasnega ukrepa v skladu s posebnimi predpisi.

V proces nadzora nad izvajanjem službe nujne medicinske pomoči bi kazalo vključiti tudi  Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, glede na to, da mu Zakon o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 59/2006 – UPB2) med drugim nalaga tudi naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s posebnimi predpisi oziroma predpisi z delovnega področja ministrstva. Med delovne naloge Zdravstvenega inšpektorata namreč spada tudi nadzor nad izvajanjem zdravstvene dejavnosti, vključno z nadzorom nad spoštovanjem pacientovih pravic, med katerimi Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008) v 5. členu navaja tudi pravico pacienta do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Nujna medicinska pomoč zagotovo predstavlja tisti del zdravstvene oskrbe, kjer je kakovostna in varna oskrba lahko ključnega, tudi življenjskega pomena.
Primer ugotovljenih strokovnih nepravilnosti pri izvajanju nujnih reševalnih prevozov v Zdravstvenem domu Velenje, o čemer so obsežno poročali tudi mediji, kaže na to, da organizacija in izvajanje nujne medicinske pomoči nista povsod usklajena s ključnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to področje (Pravilnik o službi nujen medicinske pomoči, Pravilnik o prevozih pacientov, Zakonom o varnosti v cestnem prometu, Zakonu o pacientovih pravicah, Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja ter Navodilom o pripravi ocene ogroženosti). Primer opozarja na številne nepravilnosti v praksi. Na primer neustrezni ali celo neobstoječi letni načrti izobraževanj in strokovnih izpopolnjevanj zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, od katerih usposobljenosti na področju izvajanja nujne medicinske pomoči, so lahko usodni življenje in zdravje posameznika. Prav tako je sporna nenamenska poraba sredstev za izvajanje Službe nujne medicinske pomoči in izobraževanje zaposlenih v okviru enot nujne medicinske pomoči, saj 23. člen Aneksa k Splošnemu dogovoru za leto 2010 jasno določa, da je potrebno porabiti razliko v prejetih in porabljenih sredstvih za plače izvajalcev nujne medicinske pomoči za prednostno financiranje dodiplomskega izobraževanja zdravstvenih tehnikov za naziv diplomirani zdravstveni tehnik, diplomirana medicinska sestra in ostalo strokovno izobraževanje. V nadzor bi se v tem primeru lahko aktivno vključil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot ena od pogodbenih strank Splošnega dogovora za leto 2010 in kot nadzorni organ, naveden v XII. poglavju tega istega dogovora.

Nesprejemljivo v povezavi z zagotavljanjem kvalitete izvajanja službe nujne medicinske pomoči je tudi izvajanje usposabljanj iz temeljnih postopkov oživljanja s strani nepooblaščenih organizatorjev in neusklajenost vsebin tečajev s Pravilnikom o licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (Uradni list RS, št. 24/2007), kot je bilo ugotovljeno za Zdravstveni dom Velenje. Posledično to pomeni, da zaposleni na podlagi takšnih tečajev ne morejo imeti priznanih obveznih vsebin s področja zdravstvene in babiške nege, ki služijo kot podlaga za obnovitev licence za izvajanje dejavnosti zdravstvene in babiške nege, obenem pa ni zagotovljeno upoštevanje doktrine.

Ključnega pomena za kakovostno in varno izvajanje službe nujne medicinske pomoči je tudi pravilna sestava ekip za nujne in nenujne prevoze, ki jo ureja 9. člen Pravilnika o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/2009 in 31/2010) ter sestava in obseg ekip za izvajanje nujne medicinske pomoči, kot jo določata 10. in 11. člen Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 106/2008), in s tem povezano kadrovanje v okviru zdravstvenih zavodov.

Pravilnik o prevozih pacientov tako v 9. členu določa, da ekipo za nujne prevoze sestavljajo zdravstveni reševalec-voznik, diplomirani zdravstvenik in po potrebi zdravnik, ekipo za nenujne prevoze pa zdravstveni reševalec-spremljevalec in zdravstveni reševalec-voznik. Isti pravilnik sicer v 28. členu določa časovno omejene izjeme pri sestavi ekip za nujne in nenujne prevoze ( opomba), nikakor pa se ne bi smelo dopustiti, da se, tudi zaradi želje po zniževanju stroškov dela, vključuje v ekipo za nujne in nenujne prevoze profile, ki ne ustrezajo zahtevanim izobrazbenim kriterijem, navedenim v pravilniku, oziroma da se izpušča profile, ki bi v ekipi morali biti nujno prisotni.

Strokovno nepravilno izvajanje nujnih reševalnih prevozov pacientov brez spremstva oziroma prisotnosti usposobljenega zdravstvenega tehnika za izvajanje nujnih reševalnih prevozov ali s prisotnostjo zdravstvenega tehnika (pripravnika), ki ni usposobljen za izvajanje nujnih reševalnih prevozov, je nesprejemljivo, saj lahko predstavlja nevarnost za zdravje in življenje vseh pacientov, ki potrebujejo nujni reševalni prevoz. Z neustrezno sestavo tima, ki gre na mesto dogodka, kjer je je potrebna nujna medicinska pomoč poškodovancem ali nenadno obolelim. namreč ni zagotovljena: strokovna oskrba pacienta na kraju dogodka, izvajanje urgentne zdravstvene nege, pravilna priprava na transport s pravilno in varno izvedbo transporta reševalnega vozila ter ni zagotovljen strokovni nadzor pacienta in izvajanje urgentne zdravstvene nege med prevozom pacienta – npr. ni zagotovljen strokoven nadzor nad dihalnimi potmi oz. ni zagotovljena takojšnja in pravilna pomoč v primeru zastoja dihanja ali katerega koli zapleta, ki se med prevozom lahko pojavi in rezultira v zastoju dihanja.

Izvajalec nujnih in nenujnih prevozov je, na podlagi določb Pravilnika o prevozih pacientov, dolžan voditi tudi evidenco naročenih in izvedenih prevozov ter seznam prepeljanih oseb v knjigi prevozov ali na računalniškem mediju. Vsak opravljen nujni prevoz brez navzočnosti zdravnika bi tako moral biti popisan na posebnem obrazcu, podatki pa dostopni nadzornim organom ministrstva in ZZZS. Tudi v zvezi s tem se v praksi pojavljajo nepravilnosti kot je neizpolnjevanje uradnega dokumenta Poročilo o nujnem reševalnem prevozu.

Zakonodaja povsem jasno določa pristojnost za spremljanje in nadzor nad organiziranostjo izvajalcev prevozov, usposobljenostjo ekip in ustreznostjo opreme. Na podlagi 23. člena Pravilnika o prevozih pacientov naj bi tovrstno spremljanje in nadzor izvajalo pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za zdravje. Nadzor naj bi zajemal organizacijo in način delovanja izvajalcev prevozov in sprejeto mrežo izvajalcev prevozov, skladnost dokumentacije izvajalcev s pravilnikom, obsega opravljenega dela, izpolnjevanje normativov glede kadrov in njihove usposobljenosti, pogojev glede vozil in opreme in druge naloge po navodilu ministra.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08, 73/09 in 101/10) na njih v roku 30 dni odgovori.

OPOMBA Na podlagi 28. člena Pravilnika o prevozih pacientov lahko do leta 2016 delo voznika nenujnega prevoza opravi voznik, ki ima na dan 1. januar 2010 sklenjeno delovno razmerje pri izvajalcu prevozov, in ki opravi izpit iz 10. člena Pravilnika o prevozih pacientov (Priloga 4 Pravilnika o prevozih pacientov pri tem določa vsebine izpita iz vsebin nujne medicinske pomoči, ki med drugim zajemajo tudi znanje o temeljnih postopkih oživljanja odraslih oseb in otrok, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja, prepoznavanje in ukrepanje v primeru dihalne stiske, nezavesti, epileptičnega napada, možganske kapi, tipične bolečine v prsih, nagle zastrupitve, ukrepanje pri krvavitvah, razvijajočem šoku, itd. ), oziroma do leta 2012 lahko opravljajo delo voznika nujnega in nenujnega prevoza ter spremljevalca na nenujnih prevozih zdravstveni tehniki, ki nimajo nacionalne poklicne kvalifikacije zdravstveni reševalec/zdravstvena reševalka).