Mnenje k Dopolnjenemu Predlogu Zakona o malem delu (ZMD)

Državni svet Republike Slovenije je na 29. seji 15. 9. 2010, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list Rs, št. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje

 M n e n j e

k Dopolnjenemu Predlogu Zakona o malem delu (ZMD) - druga obravnava

 Državni svet ne podpira Dopolnjen Predlog Zakona o malem delu.

Državni svet Republike Slovenije ugotavlja, da kljub spremembam posameznih členov, Dopolnjen Predlog Zakona vsebinsko ne vključuje splošnih pripomb sindikatov kot tudi ne splošnih in konkretnih pripomb študentskih organizacij, zato Državni svet opozarja, da naj jih  predlagatelj kot tudi Državni zbor Republike Slovenije ob dokončnem sprejemanju zakona upoštevata.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem delodajalcev k Predlogu Zakona, ki Predlog Zakona podpirajo, saj bodo lahko najemali delovno silo, sicer v omejenem obsegu, ko bodo imeli potrebe po povečanem obsegu dela. Strinjajo se tudi s plačevanjem obveznih prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno od malega dela. Za delodajalce je pomenilo delo študentov  po obstoječem sistemu in obstoječem nižjem obdavčevanju nelojalno konkurenco, saj so predvsem v ruralnih področjih (v ostalih regijah se tega dela niso mogli posluževati, ker ni bilo študentov) delojemalci imeli možnost najemati poceni študentsko delovno silo in na trgu nastopati z nižjimi stroški in cenami, kar je povzročilo stečaj marsikaterega manjšega podjetja (čistilni servisi in drugi). Delodajalci ocenjujejo, da je pri posrednikih študentskega dela (študentskih servisih) neupravičeno prihajalo do velikih zaslužkov, veliko je bilo raznih zlorab študentskega dela, študentje so podaljševali svoj študentski staž, na napotnice študentov so delo opravljale tudi druge zaposlene osebe.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki ugotavlja, da je zakonska ureditev oblik dela, ki je občasne narave, s postavitvijo jasnega okvirja za opravljanje teh del nujen pogoj, da se na sicer neurejenem trgu dela vzpostavijo razmere, ki bodo po eni strani zagotavljale večjo stopnjo pravičnosti z izrinjanjem nelojalne konkurence, omogočale pa tudi takšen način najema delovne sile, kakršnega doslej ni bilo mogoče izvajati. Po mnenju komisije bodo učinki zakonskih rešitev, ki zmanjšujejo obseg dela in zaposlovanja na črno ter zagotavljajo v večji meri osnovne pravice iz socialnih zavarovanj, pozitivni. Ob strinjanju z rešitvami, ki jih vsebuje Predlog zakona pa je komisija opozorila na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih veljalo v zakonodajnem postopku odpraviti. Če se namreč lahko za rešitve, ki urejajo malo delo upokojencev in brezposelnih ugotovi, da so primerne, pa bi moral predlagatelj po mnenju članov komisije bolj prisluhniti potrebam in pripombam predstavnikov študentov predvsem v delu, ki določa omejevanje števila ur možnega dela. Komisija je mnenja, da bi morali povečati cenzus možnega dela študentom za opravljanje del, ki so v povezavi s konkretnim študijem posameznika.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem Zveze društev upokojencev Slovenije, ki Predlog Zakona podpirajo, saj so vsi njihovi predlogi vključeni v Predlog Zakona, ker so s predlagateljem vseskozi sodelovali. S sprejemom zakona jim bo omogočeno aktivno staranje z možnostjo vključevanja in ostajanja na trgu dela, s čemer si bodo izboljšati tudi svoje materialno stanje. Ocenjujejo, da se bo s sprejemom predlaganega zakona zmanjšala siva ekonomija, povečali se bodo prilivi v socialne blagajne in odpravile se bodo nepravilnosti pri opravljanju dela na študentske napotnice preko študentskih servisov.

Državni svet Republike Slovenije je bil seznanjen z mnenjem delojemalcev k Predlogu Zakona, ki sicer Predlog Zakona podpirajo v delu, ki zadeva študente in upokojence, čeprav ocenjujejo, da gre za dve različni interesni skupini in bi bilo zato bolje problematiko malega dela reševati v dveh ločenih zakonih. V celoti pa nasprotujejo predlaganim zakonskim rešitvam o ureditvah malega dela, ki zadevajo brezposelne. Brezposelne osebe, med katere se prišteva tudi mlade iskalce zaposlitve, ki so dokončali študije na srednjih, višjih in visokih šolah, potrebujejo stalne varne oblike zaposlitev v okviru delovnih razmerij za nedoločen čas. Vlada Republike Slovenije bi po mnenju sindikatov morala vse napore usmeriti v odpiranje novih delovnih mest in spodbujati delodajalce, da bi zaposlovali za nedoločen čas. Živimo v času, ko mladi iskalci zaposlitve sploh ne poznajo delovnega razmerja za nedoločen čas. Po številu zaposlitev mladih do 24. leta v začasnih oblikah dela je Slovenija vodilna v okviru Evrope. (Tako analize kažejo, da se 80 % žensk, ki iščejo prvo zaposlitev, zaposli v začasnih, skrajšanih oblikah dela.) Začasne oblike delovnega razmerja, med katere prištevamo tudi malo delo, so za delodajalce ugodnejše, saj so prispevki iz delovnega razmerja občutno nižji, (poleg tega pa jim ni potrebno plačevati prevozov na delo, malic, regresa, ni možnosti stavk). Nemčija in Avstrija, ki že desetletje poznata oblike zaposlovanja v okviru malega dela opozarjata, da znajo delodajalci izkoristiti veriženje malega dela in da bodo eno delovno mesto razbili na več malih del (tako veriženje obstaja zlasti v trgovini, kjer beležijo do 30% delovnih razmerij v okviru malega dela). V Nemčiji je približno 7 milijonov delavcev zaposlenih v malem delu, od tega pa jih samo 10 % preide v zaposlitve za nedoločen delovni čas. Delojemalci se zato upravičeno bojijo, da bo sprejem predlaganega zakona o malem delu pri nas vpeljal ameriške načine zaposlitev, kjer morajo osebe opravljati tudi po več malih del, da lahko preživijo.

Zaposlovanje v okviru malega dela bo predvsem za brezposelne in iskalce prve zaposlitve pomenilo soočanje z revščino, saj gre v večini primerov za dela, ki so zelo nizko vrednotena.

Državni svet Republike Slovenije poudarja, da Predlog Zakona, ki opredeljuje malo delo za študente, upokojence in brezposelne dejansko ni dovolj domiseln, saj gre za tri povsem različne skupine, ki imajo različne potrebe in interese na trgu dela. V tej skupnosti bodo dijaki in študentje na trgu nekonkurenčni, saj bodo upokojenci in brezposelni pred njimi v boljšem položaju zaradi delovnih izkušenj in večjega obsega prostega časa. Povsem se strinja s stališčem sindikatov, da bo pomenila uvedba zaposlovanja v okviru malega dela za brezposelne vstop v dolgotrajno revščino.

Državni svet Republike Slovenije zato predlaga, da naj predlagatelj zakona pripombe delojemalcev in študentov ponovno prouči in oceni učinke predlaganega zakona tudi na drugih področjih (šolstvo, znanost, posamezne gospodarske panoge, v kontekstu razvojne vizije Slovenije, itd). Predlog Zakona bi vsi  prizadeti (delojemalci, študentje, dijaki) lažje sprejeli, v kolikor bi sledil globalnemu razvoju naše družbe, ki mora po mnenju Državnega sveta Republike Slovenije temeljiti na močnem srednjem razredu in ne na peščici bogatih na eni strani in veliki večini revežev na drugi strani. Z jasno vizijo razvoja naše družbe bi postavili tudi jasne cilje razvoja kadrov s tem:

• da se zagotavlja možnost študija vsem, ki se zanj opredelijo, ne glede na njihov gmotni položaj,
• da Vlada Republike Slovenije vodi ustrezno politiko štipendiranja in zaposlovanja v stalnih oblikah delovnih razmerjih (za nedoločen čas),
• da zagotavlja ustrezne bivalne prostore študentom,
• da subvencionira prehrano in prevoze dijakom in študentom,
• da omogoča podiplomski študij, specializacije, študij ob delu in stimulira druge oblike izobraževanja.

Predlagatelj bi zato moral najprej zagotoviti izobraževanje in kasneje tudi zaposlitev (trenutno približno 100.000 študentom in 80.000 dijakom) z ureditvijo sistema  štipendiranja, pravic študentov, vezanih na študijski proces (priznavanje neformalnega izobraževanja itd.), organiziranosti visokega šolstva (dolžina stopenj, financiranje itd.) ter drugih vprašanj, vezanih na status študenta (zdravstveno zavarovanje itd.).

Predlagatelj sicer podaljšuje uveljavitev obravnavanega Predloga Zakona s 1. 1. 2012, zaradi uvajanja evidenc in vzpostavitve sistema, vendar bi moral vzporedno postaviti in realizirati vse prej navedene cilje. V obravnavo bi moral posredovati nov Predlog Zakona o štipendiranju, saj je državnih štipendij premalo in so prenizke, izločiti bi morali študente, ki do njih niso upravičeni (premoženjski cenzus). Opredeliti bi bilo potrebno kadrovske štipendije, katerih sredstva ostajajo neizkoriščena zaradi nepovezanosti z študijskimi programi. Uvesti načelo stimulativnosti pri Zoisovih štipendijah. Zagotoviti bi bilo potrebno socialno pravičnejši sistem razdeljevanja štipendij, da bi bile štipendije dovolj visoke za kritje osnovnih življenjskih stroškov študentov.

Istočasno s Predlogom obravnavanega Zakona je potrebno novelirati tudi Zakon o dohodnini (3. odstavek 113. člena - posebna osebna olajšava za študente), Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o  prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in druge zakone in predpise, ki zadevajo študente in dijake.

Državni svet Republike Slovenije nadalje ocenjuje, da bo Predlog Zakona močno povečal administrativne postopke pri zaposlovanju, ukinil bo obstoječe koncesionarje in zastavlja se vprašanje, če bo Zavod za zaposlovanje uspel izvesti zaposlovanje dijakov in študentov v takem obsegu, kot je to uspelo študentskim servisom.