Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa

Na podlagi prve alinee 97. člena Ustave Republike Slovenije je Državni svet Republike Slovenije na 27. seji, dne 17. 11. 2004, določil besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa in ga na podlagi prvega odstavka 114. člena poslovnika državnega zbora (Ur. l. RS, št. 35/02 in 60/04) pošilja državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

Državni svet določa državnega svetnika Ivana Bukovca kot predstavnika državnega sveta na sejah državnega zbora in njegovih delovnih telesih pri obravnavi predloga zakona.

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona

Zakon o varnosti cestnega prometa je sprejel DZ RS na seji, dne 9. julija 2004, in je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 83 z dne 29.7.2004. Navedeni zakon je nadomeščal prejšnji zakon o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet v letu 1998 (Uradni list RS št. 30/98). Zakon obravnava vedno aktualno problematiko v cestnem prometu in sicer kako preprečevati možnost raznovrstnih nesreč, ki povzročajo materialno škodo in človeške žrtve. Republiko Slovenijo na področju cestne varnosti obvezuje tudi Evropski akcijski program za varnost cestnega prometa do leta 2010, ki ga je sprejela EU. To pomeni, da bomo najkasneje ob izteku Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu morali sprejeti nadaljevanje načrtnega dela, ki bo tudi v Slovenji sledil izredno zahtevnemu cilju, da bi vse države EU do leta 2010 dosegle enaki stopnjo varnosti, kot jo že imajo najvarnejše države.

Zaradi številnega prometa, novih cestnih povezav in razvoja tehnike na področju motornih vozil je potrebno vedno spremljati dejansko stanje in zakonsko regulativo določiti tako, da bo čim bolj pozitivno vplivala na stanje v cestnem prometu in preprečevala število prometnih nesreč in s tem povezanih negativnih posledic. Zakon je zato uredil pogoje pod katerimi osebe pridobijo vozniška dovoljenja in smejo opravljati vožnjo v cestnem prometu, stanje cest, zlasti prometne signalizacije in pooblastila pristojnih organov. Posebno poglavje je zakon namenil vozilom (11. poglavje). Na tem področju zakon normira pogoje za udeležbo v prometu in registracijo vozil. Nobenega dvoma ni, da smejo voziti v cestnem prometu vozila, ki so tehnično brezhibna in registrirana v skladu z zakonom. Pogosto pa se dogaja, da se ta določila ne upoštevajo in da voznik na cesti upravlja z vozilom, ki ne izpolnjuje pogojev za varni cestni promet. Tehnično nekvalitetna vozila predstavljajo nevarnost številnih trčenj. Neregistrirana vozila pa povzročajo velike težave pri odškodninskih zahtevkih oškodovancev od povzročiteljev in lastnikov navedenih neregistriranih vozil. Zakon glede vozil deluje predvsem preventivno. Določa, kakšne kvalitete in lastnosti morajo imeti vozila, da so v prometu in da je dopustna njihova registracija. Zakon tudi predvideva situacije, ko vozilo ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, vendar kljub temu vozi po cestah. Člen 239 ZVCP v prvem odstavku določa, da policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki ne izpolnjuje pogojev, ki so našteti v 1. do 15. alinei navedenega odstavka. V 4. alinei člena 239/1 ZVCP je določeno, da policist prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki ni registrirano ali nima veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali za katero je potekla veljavnost prometnega potrdila za začasno registrirano vozilo. Za vsa izločena vozila velja člen 240/1 ZVCP, po katerem izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena izločitev ali se pridobi ustrezno dovoljenje. To je splošno določilo, ki ureja vse primere, opisane od 1. do 15. alinee čl. 239/1 ZVCP.

Vsebinsko pomanjkljivosti vozila niso enake. Vsaka pomanjkljivost tudi predstavlja določeno tveganje v prometu in nevarnost za druge, ki jih predstavljajo neregistrirana vozila ali vozila, ki nimajo veljavnega potrdila za preizkusno vožnjo ali pretečeno veljavnost prometnega potrdila. Neregistrirano vozilo predstavlja potencialno nevarnost v prometu, saj ni ugotovljena tehnična brezhibnost, ni sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, lastnina vozila je negotova. Zaradi tega bi bilo primerno, da se za navedeno kategorijo vozil vnese posebno določilo v zakonu, ki bi določalo ukrepe, da se neregistrirano vozilo, ki je bilo ravno zaradi te lastnosti izločeno iz prometa, ne pojavi več v prometu.

Policist bi moral v takem primeru izločiti neregistrirano vozilo iz prometa in ga zaseči. Zaseg vozila bi trajal največ mesec dni. Če v tem času lastnik vozila ne registrira, to pomeni, da bi moralo biti vozilo tehnično brezhibno, zavarovano za odgovornost v prometu in registrirano v skladu z zakonom. Tako vozilo postane last države in se uniči. Stroški uničenja in hrambe bremenijo lastnika.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga sprememb in dopolnitev zakona

V konkretnem primeru se mora urediti kolizija interesov lastnine in varnosti prometa. Lastninska pravica je sicer lastninska pravica, ki zagotavlja lastniku uporabo in razpolaganje s svojim predmetom, konkretno motornim vozilom. Ta lastninska pravica pa nikakor ne more biti neomejena v tem smislu, da bi lastnik svojo lastnino uporabljal ne glede na škodljive posledice, ki jih lastnina prizadeva drugim. Lastnina ima tudi socialno in ekološko funkcijo. Lastnina kot pravica nikakor ne sme poseči ali škodovati pravicam drugih. V konkretnem primeru mora zakon urediti razmerje med lastnino kot institutom zasebnega prava in varnostjo cestnega prometa, ki mora upoštevali javni interes. Javni interes pa je, da se cestni promet odvija tako, da se že v naprej poskuša izključiti negativne posledice. Zato je popolnoma utemeljeno, da neregistrirano vozilo po preteku enega meseca od izločitve postane državna last. To ni nobena razlastitev ali nezakonitost, ampak zavarovanje ostalih udeležencev v prometu in posledica lastnikove neaktivnosti in njegovega ravnanja, ki predstavlja nevarnost škode tretjim.

Osnovni namen zakona je dejanska varnost in pravna varnost. Ta mora pripadati vsem, ki vozijo v prometu, in ima prednost pred zasebno lastnino, ki se uporablja na zakonsko nedopusten način.

Predlog sprememb je tudi skladen s 198. členom ZVCP-1, ki v drugem odstavku določa, da mora lastnik vozila, kateremu je veljavnost prometne nalepke potekla pred več kot tridesetimi dnevi oziroma več kot letom dni in vozilo ni izrabljeno po predpisih o varstvu okolja, ob odjavi vozila izpolniti izjavo o lokaciji vozila. Odjavljeno se mora nahajati na lokaciji, ki je navedena v izjavi. Odjavljeno vozilo se mora torej nahajati na izjavljeni lokaciji; predlog sprememb je torej v tem primeru zgolj sankcija za neupoštevanje omenjene določbe.

3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih določa ukrepe za zmanjševanje količine izrabljenih vozil, njihovih surovin in snovi ter zmanjševanje njihove škodljivosti za okolje. Druga točka 5. člena omenjene direktive določa, da morajo države članice storiti vse potrebno za zagotovitev, da se vsa izrabljena vozila oddajo v pooblaščene obrate za obdelavo. Predlog sprememb torej zgolj sledi določbi 5. člena direktive in ob že obstoječih določbah ZVCP-1 omogoča učinkovitejše izvrševanje direktive.

Velika Britanija:

V Veliki Britaniji so primerljive določbe, ki se nanašajo na predlog sprememb ZVCP-1, urejene v Zakonu o cestnem prometu (Road Traffic Act 1988), ki je bil dopolnjen leta 1991 (Road Traffic Act 1991). Tako po 47. členu zakona iz leta 1988 stori prekršek tisti, ki vozi vozilo brez certifikata o tehnični uporabnosti vozila. Zakon določa v 67. členu, da lahko pooblaščeni preglednik vozil oziroma policist, vozilo tehnično pregleda tudi na cesti. Če oseba ovira pregled, stori prekršek. Prekršek stori tudi, če ima npr.: na vozilu nameščene dele vozila, ki ne ustrezajo konstrukcijskim pravilom in pravilom uporabe (76. člen), če vozilo ni obvezno zavarovano ali če oseba dovoli drugi osebi uporabo takšnega vozila v prometu (143. člen), če lastnik vozila ne d?? policistu potrdila o zavarovanju in varnosti vozila (171. člen). Če ima policist utemeljen razlog, ki se nanaša na ustreznost zavarovanja oziroma varnosti vozila, lahko predložene dokumente in registrske označbe tudi zaseže (176. člen).

Velika Britanija ocenjuje (Uninsured drivers face crackdown z dne 11. 8. 2004: www.direct.gov.uk/Newsroom/NewsArticle), da ima več kot milijon nezavarovanih vozil, zato namerava uvesti podoben ukrep, kot je v predlogu sprememb zakona; takšna vozila naj bi se namreč zaseglo in uničilo. Premoženjska škoda, ki nastane pri prometnih nesrečah z nezavarovanimi vozili znaša preko £ 200 milijonov letno, zaradi česar se je tudi povečala zavarovalnina za £ 30 letno. Statistika tudi kaže, da so vozniki nezavarovanih vozil šestkrat pogosteje od ostalih voznikov obsojeni zaradi vožnje nevarnih vozil. Na predlog ministrice za notranje zadeve (Caroline Flint) in ministra za promet (David Jamieson), je v vladni proceduri postopek za povečanje pooblastil policiji, ki bo tako lahko zasegla nezavarovano vozilo in ga v določenih primerih tudi dala v uničenje. Povezati tudi nameravajo register vozil z bazo zavarovanih vozil, tako da bo lahko policija v vsakem trenutku vedela, katera vozila na cesti so neregistrirana. Uvedli naj bi tudi fiksne kazni za ljudi, ki bodo ignorirali opomine, ki jih bodo opozarjali o pretečenem zavarovanju.

Irska:

Irska je uredila predmetno področje v Zakonu o cestnem prometu (Road Traffic Act 1961), ki je bil dopolnjen in spremenjen v letih 1968, 1994, 1995, 2002 in 2003 (Road Traffic Act 1961-2003).

Dvajseti člen zakona 1961 določa, da lahko policist (Garda S?­och??na) pregleda vozilo, če sumi, da je na vozilu okvara, ki predstavlja nevarnost ostalim udeležencem v prometu. Če vozilo zaradi napake predstavlja nevarnost, policist prepove nadaljnjo vožnjo. Če voznik kakorkoli nasprotuje pregledu, stori prekršek. V primeru nadaljnje vožnje, kljub prepovedi, stori prekršek, za katerega je lahko alternativno določena kazen do 50 funtov ali zaporna kazen do treh mesecev ali oboje hkrati. Člen 56 določa, da mora biti vozilo obvezno zavarovano. Za ravnanje v nasprotju s to zahtevo je določena kazen do 100 funtov ali zaporna kazen do šestih mesecev ali celo oboje hkrati.

Zakon iz 1968 leta je nadomestil člen 97, ki je urejal odstranitev zapuščenih ali nepravilno parkiranih vozil. Pristojnega ministra je pooblastil za podrobnejšo ureditev predmetnega področja, ki je sedaj omogočal poleg odstranitve ter hrambe vozila tudi uničenje in nadaljnjo prodajo vozila. Uničenje in prodaja sta se lahko izvršila šele po preteku šestih mesecev od dneva odstranitve vozila, če lastnik vozila ni plačal predpisanih stroškov odstranitve in hrambe vozila.

Luxemburg:

Zakon o obveznem zavarovanju in odgovornosti voznikov iz leta 2003 (Loi du 16 avril 2003 relative ?  l'assurance obligatoire de la responsabilit?© civile en mati?¨re de v?©hicules automoteurs) je v 28. ?¨lenu predpisal kumulativno ali alternativno zaporno kazen v razponu od 8 dni do 1 leta oziroma denarno kazen od 250 € do 2.000 € za lastnika ali uporabnika vozila, ki bi uporabljala vozilo v prometu v nasprotju z določbami 2. člena v povezavi s 1. členom tega zakona. Le ta se nanašata na sklenitev obveznega zavarovanja za uporabo vozila v prometu. Cestni promet ureja zbirka zakonov (Code de la route - Loi concernant la r?©glementation de la circulation sur toutes les voies publiques); prvotna oblika je bila sprejeta leta 1955, nakar so sledili amandmaji in spremembe, zadnja leta 2002. Po 174. členu je za kršitev zakona predvidena denarna kazen od 25 € do 250 €. Kršitev zajema tudi vožnjo brez registriranega avtomobila (92. člen) in potrdila o opravljenem tehničnem pregledu (98. člen).

Za voznike, ki se ne ravnajo v skladu z določili tega zakona, je v 14. členu kraljeve ordonance o razglasitvi zakona fakultativno predvidena tudi uporaba kazenskega zakonika v smislu konfiskacije, katero izreče sodišče. Če izvršitev konfiskacije ni možna, izreče sodišče kazen, ki ne sme presegati vrednosti vozila. Neodvisno od te določbe lahko pripadniki policije, ki zaznajo kršitev predpisov, zasežejo vozilo. Zaseg mora biti upravičen s strani sodišča v roku osmih dni. Zaseg se lahko nadomesti z varščino, ki ne sme presegati vrednosti vozila. Če se zaseg podaljša za več kot 3 mesece in v tem roku ni odobreno prošnji za ukinitev zaplembe, lahko sodnik odredi prodajo vozila. Če kršitelj cestnoprometnih predpisov ostane neznan (zapuščeno, parkirano vozilo), lastništvo vozila pa je ugotovljeno, plača kazen lastnik vozila, razen če dokaže višjo silo ali če ne razkrije identitete kršitelja. Po prvem odstavku 17. člena lahko pripadniki policije izločijo vozilo iz prometa in odredijo prevoz do servisa, med drugim tudi zaradi tehnične napake, ki predstavlja nevarnost v prometu (po 2. členu sta za neregistrirano ali tehnično neizpravno vozilo predvideni dve kazenski točki -vozniško dovoljenje je ovrednoteno z 12 točkami).

Francija:

Peto poglavje Francoskih cestnoprometnih predpisov (Code de la route) ureja področje preprečitve vožnje in odvoza vozil. Člen 325-1 (zakon št. 2001-1062, 2003-239 in 2003-495) med drugim določa, da se vozilu lahko na zahtevo župana ali organa pravosodne policije, prepreči vožnja in se ga zaseže brez soglasja lastnika, če vozilo (ki je parkirano ali je v prometu) predstavlja kršitev določb cestnoprometnih predpisov, predpisov policije ali zakonodaje s področja obveznega zavarovanja motornih vozil. Zaseženo vozilo se nato odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje vozil, kjer se hranijo tudi vozila, za katera obstaja sum, da so bila odtujena in vozila, ki so bila oddana v uničenje. Prav tako se lahko prepreči vožnja na zahtevo župana ali organa pravosodne policije brez soglasja lastnika vozila, če vozilo na javnih in stranskih cestah nima nujno potrebnih delov, da bi se lahko varno uporabljalo v prometu, vozila pa se zaradi poškodovanosti ali tatvine ne more takoj popraviti. Tudi ta izločena in zasežena vozila se odpelje na poseben prostor za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil.

Če je odrejena zaplemba, se na podlagi člena L325-1-1 (vstavljen na podlagi zakona št. 2004-204) vozilo izroči službi za državno posest z namenom, da bi bilo uničeno ali odtujeno. Če sodna oblast izreče kazen preprečitve vožnje vozila, je slednje vrnjeno obsojencu šele po poteku trajanja kazni preprečitve vožnje, ki jo je določil sodni organ. Vozilo se vrne proti plačilu stroškov odstranitve in hrambe vozila na posebnem prostoru za odlaganje in varovanje odpeljanih vozil, ki bremenijo obsojenca.

Po členu L325-6 lahko vozila, katerih stanje ne omogoča izpolnjevanja varnostnih pogojev v prometu, s posebnega prostora za odlaganje in varovanje odpeljanih vozi umaknejo samo avtomehaniki, ki so jim lastniki teh vozil naročili opravljanje nujno potrebnih posegov na vozilih. Svojim lastnikom se ta vozila vrne po opravljenem tehničnem pregledu. Če ni soglasja o stanju vozila, se imenuje izvedenec. Če le ta ugotovi, da vozilo ni v stanju, da bi lahko bilo dano v promet ob izpolnjevanju normalnih varnostnih pogojev, odredi opravila, ki se morajo izvesti, preden bo vozilo lahko izročeno svojemu lastniku.

Po členu L325-10 zadevna javna skupnost ni odgovorna za škodo, nastalo na vozilih, o katerih je govor v četrtem odstavku člena L325-7, odpeljanih na odlagališče brez ograje in varovanja.

4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona nimajo finančnih posledic za državni proračun. Vsekakor pa bi imele pozitivne učinke na plačevanje raznih zdravstvenih storitev, invalidnin ipd., ker bi se s predlaganim zakonom zmanjšala možnost prometnih nesreč.

5. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona

Drugih posledic obravnavani predlog sprememb zakona nima.

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V zakonu o varnostni cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/2004) se za prvim odstavkom 240. člena doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

"Vozilo, ki ga zaseže policist na osnovi četrte alinee prvega odstavka 239. člena, mora lastnik tehnično usposobiti in registrirati v roku 30 dni. V kolikor tega ne stori, postane vozilo državna last. Lastnik je dolžan nositi stroške odstranitve in hrambe vozila do registracije oziroma do prehoda v državno last. Lastniku ne pripada nobena odškodnina za vozilo, ki postane državna last na osnovi tega člena."

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, ki se spremeni in se glasi: "Razen v primeru četrte alinee prvega odstavka 239. člena zakona mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo iz ceste v roku 24 ur; če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest."

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

2. člen

Ta zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA

240. člen

(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi ustrezno dovoljenje.

(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.

(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek lastnik vozila, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.

(4) Z globo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 50.000 tolarjev.

IV. OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SPREMEMB ZAKONA

K 1. členu:

Policist zaseže vozilo, ki ni tehnično brezhibno ali na predpisan način označeno z veljavno prometno nalepko. Voznik mora tehnično usposobiti in registrirati vozilo v roku 30 dni. V kolikor tega ne stori, postane vozilo državna last. Lastnik je dolžan nositi stroške odstranitve in hrambe vozila do registracije oziroma do prehoda v državno last, pri čemer lastniku ne pripada nobena odškodnina za vozilo, ki postane državna last na osnovi tega člena.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, ki se spremeni le v toliko, da je dolžnost odstranitve vozila v primeru četrte alinee prvega odstavka 239. člena zakona na strani policije, v vseh ostalih primerih pa mora lastnik vozila odstraniti izločeno vozilo iz ceste v roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest.

K 2. členu:

V tej določbi je določen rok, v katerem predlog sprememb stopi v veljavo. Le-ta je določena na petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

IZJAVA O SKLADNOSTI PREDLOGA ZAKONA S PREDPISI EVROPSKIH SKUPNOSTI

1. Naslov predloga akta:

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa

2. Skladnost predloga akta z določbami "Evropskega sporazuma o pridružitvi"

a)Navedba določb "Evropskega sporazuma o pridružitvi", ki se nanašajo na predloženo gradivo: jih ni.

b) V kakšnem obsegu so iz sporazuma izhajajoče obveznosti izpolnjene: jih ni.

c) Razlogi za neizpolnitev obveznosti: jih ni.

3. Skladnost predloga akta s predpisi ES

a) Direktive oziroma drugi sekundarni viri prava ES, ki se nanašajo na predlog akta z navedbo usklajenosti (v celoti usklajeno, delno usklajeno, neusklajeno):

direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih, v celoti usklajeno

b) Ali je predlog akta usklajen z ostalimi viri prava ES: Da

c) Razlogi za delno usklajenost oziroma neusklajenost

3. Navedba roka predvidene popolne uskladitve akta z zgoraj navedenimi pravnimi viri ES (leto)

/

4. Ali so zgoraj navedeni pravni viri ES prevedeni v slovenščino?
Da

5. Ali je predlog akta preveden in v kateri jezik?
Ne.

6. Sodelovanje neodvisnih strokovnjakov (PHARE, TAIEX, Komisija ES) in upoštevanje roka za uskladitev
Sodelovanja ni bilo.

Predlog sprememb zakona ni naveden v Državnem programu za prevzem pravnega reda ES.