Zapisnik 3. izredne seje Državnega sveta

Seja je bila v torek, 8. aprila 2008.

Predsednik je pričel 3. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu  in na podlagi  51., 51 .a  in  51. b in petega odstavka 53. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je pričela ob 17.06 in se zaključila ob 18.28 uri.

Opravičili so se:

• prof.dr. Jože Mencinger
• mag. Dušan Črnigoj
• Matej Arčon
• Drago Bahun
• mag. Stojan Binder
• Alojz Kovšca
• Peter Vrisk

 

* * *

Na sejo sta bila vabljena:

• gospod  mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo
• gospod Jani Soršak, v.d. direktorja Urada RS za varstvo konkurence

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:

• gospod Jani Soršak, v.d. direktorja Urada RS za varstvo konkurence in gospa Tanja Bratina prav tako iz  Urada RS za varstvo konkurence
• namesto Ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka, se je seje udeležil gospod dr. Peter Vrtačnik, sekretar Direktorata za notranji trg Ministrstva za gospodarstvo

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija, dr.med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo.

* * *

S sklicem dne 8.4.2008 so državna svetnica in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1.      Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)

 

DNEVNI RED

Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:

1.      Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)

Predlagan dnevni red je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

 

K  1. točki dnevnega reda: Zakon o  preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1)

Državni zbor je zakon sprejel na 37. redni seji v torek, 1. aprila. 2008 in je bil državni svetnici in svetnikom posredovan po elektronski pošti v sredo, 2. aprila 2008.

Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo, za sprejem odložilnega veta, Interesne skupine delodajalcev, so prejeli s sklicem po elektronski pošti 8.4.2008.

Predlog za odložilni veto sta na skupni seji obravnavali Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter Interesna skupina delodajalcev. Poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so državna svetnica in svetniki prejeli na klop.
Interesna skupina delodajalcev, pa ni bila sklepčna.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Obrazložitev je, v imenu predlagateljev predloga za odložilni veto, podal vodja Interesne skupine delodajalcev, Borut Meh.

Stališče Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je podal član komisije, Bojan Papič.

Obrazložitev je, v imenu predlagateljev zakona, podal v.d. direktorja Urada RS za varstvo konkurence, Jani Soršak.

Razpravljali so Darko Fras, Jože Rastislav Reven, Milan Ozimič, Bojan Papič, Borut Meh.

Na zastavljena vprašanja je odgovarjal v.d. direktorja Urada RS za varstvo konkurence, Jani Soršak.

Državni svetnik Jože Korže je podal proceduralni predlog predsedniku Državnega sveta, da odredi 5 minut odmora, za kratko proučitev zakona in posvetovanje.

Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič  je odredil 5 minut odmora.

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 3. izredni seji, dne 8. 4. 2008, ob obravnavi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 37. redni seji, dne 1. 4. 2008, na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije, sprejel

Z A H T E V O

da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1).

Obrazložitev:

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence bistveno spreminja ureditev varstva konkurence predvsem na področju vodenja postopkov s strani Urada RS za varstvo konkurence (v nadaljevanju: UVK) ter pri določanju sankcij in kazni za ugotovljene kršitve. Novi zakon tudi bistveno spreminja in oži sodno varstvo zoper odločbe UVK, s čimer so izredno omejena pravna sredstva zoper odločbe UVK.

Glede na spremembo urejanja tako pomembnega področja Državni svet opozarja na neustreznost, neprimernost in nesorazmernost nekaterih novih ureditev delovanja UVK ter da se ponovno preveri primernost in sorazmernost na novo sprejete ureditve področja varovanja konkurence.

UVK je formalno neodvisen organ, z vidika upravno-organizacijske ureditve pa spada med resorne organe Ministrstva za gospodarstvo, zaradi česar je v določeni meri podrejen in pod vplivom vsakokratne politične opcije na oblasti. Dajanje prekomernih oz. nesorazmernih pooblastil UVK ne bi bilo smotrno za zakonito in učinkovito varstvo področja svobodne in učinkovite konkurence na trgu v Republiki Sloveniji.

Državni svet podaja naslednje podrobnejše razloge, ki utemeljujejo zahtevo, da Državni zbor o zakonu ponovno odloča.

1. IZREDNO NESORAZMERNO POVEČANJE SANKCIJ

Novi ZPOmK-1 izjemno povečuje sankcije za kršitev določba zakona v primerjavi s sedaj veljavnim ZPOmK. Naštevamo nekaj najbolj očitnih:

• Oviranje preiskave Urada RS za varstvo konkurence (UVK):
  31. člen ZPOmK-1 določa kazen v višini do 1 % letnega prometa stranke, ki ovira postopka, v predhodnem poslovnem letu (veljavni ZPOmK določa razpon med 2.000 – 4.100 EUR), pri čem je bistvenega pomena dejstvo, da sklep UVK predstavlja izvršilni naslov, katerega izvršitev opravi davčni organ po postopku davčne izvršbe – možna so zgolj izredna pravna sredstva (veljavni ZPOmK tega ne določa, ampak gre za navaden sklep UVK, zoper katerega je mogoča pritožba).
  Gre za izredno zaostritev pogojev poteka postopka pred UVK, kjer UVK s popolno svobodno in potencialno arbitrarnostjo povsem enostransko odloča, ali in kdaj je posamezna stranka storila kršitev oviranja preiskave in tako izda sklep o denarni kazni, ki je izvršilni naslov (enako kot pravnomočna sodba). Stranka v postopku nima možnosti pritožbe zoper tak sklep, sklep pa je dodatno takoj izvršljiv s strani davčnega organa po postopku davčne izvršbe, kar je izredno breme za stranko-podjetje v postopku. Določba omogoča izredno arbitrarnost in "drugače" motivirano delovanje UVK.
  Višina kazni se je izredno oz. nesorazmerno povečala.

• Kazenske določbe ZPOmK-1 (73. člen – omejevalna ravnanja):
  Globa za prekršek je določena v višini do 10 % letnega prometa podjetja v predhodnem letu (prej globa od 125.000 – 375.000 EUR.)
  Globa za odgovorno osebo podjetja (prekršek): 10.000 – 30.000 EUR (prej v ZPOmK: 4.100 – 12.500 EUR)

• Kazenske določbe ZPOmK-1 (74. člen – koncentracije):
  Globa za prekršek je določena v višini do 10% letnega prometa podjetja v predhodnem letu (prej globa od 25.000 – 83.400 EUR.)
  Globa za odgovorno osebo podjetja (prekršek): 5.000 – 10.000 EUR (prej v ZPOmK: 2.500 – 4.100 EUR)

• Zastaranje prekrškov po ZPOmK:
  Relativni zastaralni rok: 5 let (prej v ZPOmK: 3 leta)
  Absolutni zastaralni rok: 10 let (prej v ZPOmK: 5 let)

• Postopek v zvezi s prekrškom:
  UVK je pridobil pristojnost, da v hitrem postopku izreče globo za prekršek v razponih, kot določa zakon (prej v ZPOmK: reden postopek zaradi prekrška).

ZPOmK-1 izredno zaostruje postopek v zvezi s prekrški, ki so storjeni s kršitvami vsebinskih določb ZPOmK.

Pri tem Državni svet opozarja, da ZPOmK-1 povzema in zaostruje ureditev področja, kot to opisujejo Uredbe ES, pri čemer ni nezanemarljivo, da je dejanska ekonomska situacija podjetij v Sloveniji bistveno drugačna od razmerja v drugih večjih članicah EU. Zato kazenskih sankcij ni mogoče enostavno enačiti in jih določati v enakih oz. podobnih razponih, kot je to v ostalih večjih članicah EU. Kazenske sankcije bi zakonodajalec moral prirediti ekonomskim razmeram in realnosti v Republiki Sloveniji tako, da bi bili še vedno spoštovani vsi predpisi EU s tega področja, njihova višina pa bi bila ustrezno in sorazmerno prirejena. Primerljivost oz. prirejenost sankcij razmeram v slovenskem gospodarstvu bi morala biti upoštevana pri sprejemanju zakona. Golo povzemanje ureditve po Uredbah ES je neprilagojeno dejanski ekonomski situaciji v slovenskem gospodarstvu in ima lahko izrazit negativni vpliv ne le na ekonomsko stanje podjetja v postopku, ampak zaradi višin kazni (tudi med tekom postopka) celo na obstoj podjetja. Namen varstva konkurence je zagotavljati obstoj svobodne in učinkovite konkurence, ne da bi se s tem posegalo v obstoj podjetij v postopku, torej v svobodno gospodarsko pobudo po Ustavi RS.

Dodatno je potrebno opozoriti, da se globe oz. sankcije z novim ZPOmK-1 izjemno povečujejo (lahko tudi za več kot 100-kratnik). Ob sprejemanju zakona bi bilo potrebno upoštevati tudi to okoliščino in dvig sankcij uvajati postopoma. Potencialne kršitve podjetij na področju konkurence na podlagi dosedanje prakse pred UVK ne opravičujejo povečanja sankcij za določene kršitve oz. prekrške za več kot 100-kratnik.

2.  DRUGE DOLOČBE ZAKONA, KI BISTVENO ZAOSTRUJEJO POSTOPKE PRED URADOM IN ZMANJŠUJEJO PRAVICE STRANK V POSTOPKU

• 18. člen ZPOmK-1: pravica do pregleda dokumentov zadeve
  Zakon daje UVK možnost, da po lastni presoji razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost, priglasitelju kršitve, če oceni, da so za to podane podlage. V dosedanjem zakonu je bila poslovna skrivnost varovana dosledneje in UVK možnosti razkritja poslovne skrivnosti ni imel. Taka določba bo imela za posledico, da bo priglasitelj (ki je v večini primerov konkurent) pridobil pravico do vpogleda v podatke in informacije, ki predstavljajo poslovno skrivnost, kar bo seveda lahko uporabil pri poslovanju na trgu.

• 19. člen ZPOmK-1: zagotavljanje načela kontradiktornosti:
  Iz novega ZPOmK-1 je črtan odstavek, ki določa, da ima oseba, proti kateri se vodi postopek, pravico, da v postopku navaja dejstva in dokaze ter izraža svoja pravna naziranja, se v postopku izjavi glede navedb in predlogov drugih udeležencev, kot tudi o dejstvih in dokazih, ki jih Urad upošteva po uradni dolžnosti. Ostal je le odstavek, ki določa, da se odločba UVK ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih ni bila dana možnost izjave. Navedena sprememba seveda spreminja pravno varnost in oži načelo kontradiktornosti v postopku.

• 28. člen ZPOmK-1: sklep o preiskavi
  Zakon določa, da se sklep o preiskavi vroči osebno podjetju na začetku opravljanja preiskave. Gre za izjemno zaostritev v primerjavi s prejšnjim zakonom, saj je prejšnji zakon določal, da se mora sklep o preiskavi vročiti podjetju najmanj 8 dni pred izvedbo preiskave. Taka ureditev je omogočala ustrezno pripravo podjetja na preiskavo in  predložitev potrebnih listin. Sedaj bo UVK s sklepom o preiskavi »potrkal na vrata« podjetja in od njega zahteval takojšnjo izročitev dokumentacije, sicer ga čaka kazen zaradi oviranja preiskave, ki znaša do 1 % letnega prometa, ki je izvršljiva takoj. Taka ureditev omogoča UVK izreden pritisk na podjetja v preiskavi, zaradi česar se bo povečala možnost manipulacij in arbitrarnosti s strani upravnega organa. Varstvo subjektov v preiskavi je bilo v dosedanjem zakonu urejeno bistveno bolj primerno poslovnemu svetu in gospodarskim razmerjem na območju Republike Slovenije.

• 29. člen ZPOmK-1: preiskava
  ZPOmK-1 razširja nabor oseb, ki opravljajo preiskavo v okviru postopka pred UVK. Poleg oseb, zaposlenih na UVK so to tudi druge osebe, ki jih za to pooblasti UVK. Šlo naj bi predvsem za določene organizacije in osebe na specializiranih področjih posameznih strokovnih del, kjer bi UVK dal pooblastilo osebam, da opravljajo preiskovalna dejanja.
  Zakon izjemno širi krog oseb, ki lahko opravljajo preiskovalna dejanja tudi na osebe zunaj UVK, kar predstavlja nepotrebno širitev kroga oseb.
  Tako širokega kroga ne določa niti Uredba ES 1/2003, ki določa, da preiskavo opravljajo uradniki Komisije in spremljevalne osebe, kjer je bistvenega pomena, da preiskavo opravlja uradnik, po novem ZPOmK-1 pa lahko to preiskavo samostojno opravlja neka druga pooblaščena oseba zunaj kroga UVK, kar pomeni neutemeljeno in nepotrebno razširitev kroga oseb, ki opravljajo preiskavo.

• 4. poglavje ZPOmK-1: sodno varstvo
  Novi ZPOmK-1 izredno oži možnost sodnega varstva odločb UVK pred sodiščem. Zakon omejuje navajanje novih dejstev in novih dokazov. Ker gre za izredno zahtevne postopke, kjer je pridobivanje dokazov (ekonometričnih in drugih strokovno izredno zahtevnih analiz) dolgotrajno, lahko UVK kljub opozorilu podjetja v postopku, da se pripravljajo analize, zaključi s postopkom in podjetje v postopku nima več možnosti dajanja novih dokazov (ko te zaradi dolgotrajnega postopka izdelave pridobi). Zakon prav tako ne daje možnosti pravnega sredstva zoper odločbo sodišče v okviru sodnega varstva. Veljavni zakon določa sodno varstvo v okviru upravnega spora, ki pravice strank (podjetja in UVK) v postopku določa bistveno širše.
  Navedeno je posebej pomembno zoper določene sklepe UVK, ki so neposredno izvršljivi in podvrženi sodnemu varstvu brez možnosti pravnega sredstva zoper odločbo sodišča.
  

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Bojan Papič.

Predlagan sklep  ni  bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 12 jih je glasovalo za, 12 jih je bilo proti in 6 se jih je glasovanja vzdržalo).

 

Predsednik je zaključil 3. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije ter se državni svetnici in svetnikom ter vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.