Državni svet Republike Slovenije je na 20. izredni seji 13. 7. 2010 v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08 in 73/09) obravnaval pobudo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance za obravnavo problematike prodaje lastniških deležev v NLB d.d. in na podlagi 67. člena Poslovnika Državnega sveta sprejel naslednji
S K L E P :
Državni svet nasprotuje prodaji lastniških deležev v NLB d.d., ki bi imela za posledico zmanjšanje upravljavskega vpliva države Slovenije, ali drugim oblikam sprememb lastniške strukture, ki bi imele takšne ali podobne posledice.
Obrazložitev:
Državni svet meni, da bi morala biti odločitev nameravanih sprememb v lastniški strukturi NLB d.d. temeljito pretehtana in temeljiti na presoji najmanj naslednjih elementov:
- NLB d.d. je najpomembnejša poslovna banka v Sloveniji in ima zelo velik finančni in informacijski vpliv na glavnino slovenskega gospodarstva.
- Poslovnih težav NLB d.d., ki izvirajo iz vodenja poslovanja NLB d.d. v preteklih letih ne bi smeli reševati s hitro odprodajo NLB d.d. in pri tem računati, da bo novi lastnik rešil težave na način, ki bi bil ugoden za Slovenijo.
- Pred morebitno izvedbo dokapitalizacije ali odprodaje deležev bi Vlada Republike Slovenije morala poskrbeti da bi Nadzorni svet Ljubljanske banke pripravil podrobno analizo in poročilo o poslovanju NLB d.d. v zadnjih letih. Kaj se je zgodilo s sredstvi iz zadnje dokapitalizacije? Kaj se je zgodilo s terjatvami LHB?
- V javnosti so prisotne izjave vodstva NLB d.d., da je predvidenih 250 mio € dokapitalizacije zgolj »kaplja v morje«! Pred odločitvami o dokapitalizaciji ali prodaji je potrebno priti do čiste slike, sicer bi transakcije lahko pomenile negospodarne poteze z zornega kota sedanjih lastnikov, pa tudi davkoplačevalcev.
- V formalnem smislu moramo opozoriti na 13. člen Zakona o javnih financah, po katerem ima o spremembi odloka o prodaji deleža države pristojnost odločati izključno Državni zbor. Sedaj veljavni odlok ne vključuje prodaje deleža v NLB.
- Za primer dokapitalizacije bi po Zakonu o gospodarskih družbah lahko prišlo do rizika tožbe delničarjev, ki zaradi izredno kratkega roka ne bi mogli pristopiti k vpisu novih delnic.
- Slovenija potrebuje, tako v primeru NLB d.d. kot tudi sicer, takšen model gospodarjenja z državnimi lastniškimi deleži v gospodarstvu, ki bo bistveno omejil možnost vpliva političnih elit in ki bo zadostil načelom korporacijskega upravljanja OECD.
- Ne glede na lastniško strukturo NLB d.d. ali npr. Slovenskih železnic ali kakšnega drugega gospodarskega ali negospodarskega subjekta, je že sedaj možno imenovati kakovostno poslovodstvo, ne glede na lastniško strukturo podjetja.
- Razmišljanje o vključevanju takšnih transnacionalno delujočih finančnih institucij, ki so pomembno delovale v povzročanju globalne finančne krize in špekulativnih udarih na nacionalna gospodarstva v lastniško strukturo NLB d.d., je neprimerno.
- Slovenija potrebuje za vzpostavitev zadovoljive likvidnosti in za zagon infrastrukturnih projektov mednarodno strukturiran razvojni sklad nedolžniškega kapitala. Za pristop k takemu skladu imajo objektiven interes številne države, ki se zavedajo geostrateškega in logističnega potenciala Slovenije in poslovnega potenciala na področju izgradnje železniške infrastrukture, hidroenergetskih in drugih energetskih objektov, prenosnih energetskih sistemov in drugih infrastrukturnih objektov.
- Slovenija potrebuje mednarodno poslovno in kapitalsko sodelovanje s tistimi tujimi partnerji, ki vidijo svoj poslovni interes v povečevanju ustvarjene dodane vrednosti v Sloveniji, ne potrebuje pa takšnih povezav, ki so usmerjene v zmanjševanje obsega dodane vrednosti v Sloveniji.
