(4. oktober 2010)
Sejo je vodil mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta.
Seja se je začela ob 16.56 uri.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovani. Spoštovana kolegica državna svetnica, kolegi svetniki, spoštovani vabljeni. Pričenjam 22. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 32. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.
Za današnjo sejo so se opravičili kolegi Anton Peršak, Borut Meh, Peter Vrisk, Jernej Verbič in Boris Popovič. Na sejo je bil vabljen dr. Franc Križanič, minister za finance, ki ga lepo pozdravljam, skupaj z gospo Mirando Grof Ferjančič, generalno direktorico Direktorata za javno premoženje iz ministrstva. O sklicu izredne seje sem obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 30. 9. ste prejeli naslednji dnevni red in sicer 1. - zakon o preoblikovanju kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanje in slovenske odškodninske družbe. Obveščam vas, da se na podlagi drugega odstavka 75.a člena Poslovnika Državnega sveta o uvrstitvi predloga za veto na dnevni red ne razpravlja in ne glasuje. Glede na navedeno in, ker nisem prejel nobenega predloga za razširitev ugotavljam, da je dnevni red naslednji: 1. - zakon o preoblikovanju kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o naložbeni politiki kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja in slovenske odškodninske družbe.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA imenovanega zakona. Državni zbor je zakon sprejel na 20. redni seji, v torek 28. septembra 2010. Isti dan vam je bil posredovan po pošti. Zahtevo za sklic izredne seje in predlog z obrazložitvijo za sprejem odložilnega veta skupine državnih svetnikov, s prvopodpisanim Milanom Ozimičem, ste prejeli s sklicem 30. 9. in na klop. Predlog za odložilni veto je obravnavala Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, katero poročilo ste prejeli oziroma niste ga prejeli, ker menda komisija ni bila sklepčna. Dobili pa ste predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto. Morebitne amandmaje k predlogu zahteve vložite v pisni obliki.
Predlagam, da pričnemo z obravnavo predloga, da Državni svet po končani obravnavi zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem ponovno odloča. Najprej sprašujem predstavnika predlagateljev za odložilni veto, če želi podati obrazložitev. Kolega Milan Ozimič, imate besedo.
MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo gospod predsedujoči. Lep pozdrav spoštovanemu ministru in vam kolegi in kolegica. V obrazložitvi, ki ste jo prejeli po elektronski pošti, so navedeni glavni pomisleki skupine podpisnikov pod predlog za ponovno odločanje o tem zakonu. Jaz ne bi te obrazložitve posebej bral, ampak mogoče povzel še to obrazložitev. Po našem mnenju ta zakonska rešitev ni dobra, ker ni dovolj jasna in, ker obstaja precej vprašanj in dilem, na katerih do sprejema zakona in tudi s sprejetjem zakona in iz teksta zakona, niso jasno razvidne rešitve in neka jamstva, da bo ta zakon upravičil tudi nekako pričakovanja in namene, za katerega je sprejet. Predvsem mislim tu na obrazložitve namenov, kot jih je postavila Vlada.
Drugi generalni očitek je, da s to rešitvijo nekako se upravljanje in vpliv na premoženje, ki naj bi služilo dolgoročno pokojninski blagajni, oddaljuje od tistih, ki to blagajno na nek način koristijo od upokojencev. Z vsemi transformacijami premoženja in prenosi v takšne ali drugačne inštitucije, agencije, sklade ali zdaj v tem konkretnem primeru zavarovalnico, se to vedno bolj oddaljuje od primarnega namena, za katerega naj bi se to premoženje opravljalo in se vedno bolj izroča to premoženje nekako v odločanje Vladi ali pa paravladnim inštitucijam. Pod paravladne pač razumemo tisti, kar je posredno ali neposredno v lastništvu Vlade ali pa Republike Slovenije.
Zavarovalnica sama kot taka je po našem mnenju bistveno slabša rešitev kot bi bil sklad. Sklad bi bil verjetno bolj konservativen pri nekaterih plasmajih in naložbah in tem. Zavarovalnica je že sama po sebi rizična ustanova in trguje z riziki in s premoženjem na nek način pa pravzaprav tudi iz celote ni jasno razvidno upravljanje tega premoženja. Glavni vpliv na to upravljanje bo seveda imela agencija, ki je bila pred časom ustanovljena in cilj te agencije, tako kot je bil nekje deklariran je, da optimizira vrednost in zagotavlja dolgoročno stabilnost virov financiranja, obveznosti Kada in Soda in države. Torej to premoženje bo bolj v funkciji zagotavljanja tega cilja, kot zagotavljanja kapitalskih donosov in učinkov iz tega premoženja za Spiz oziroma pokojninsko blagajno. Zdaj to so tiste dileme, ki so nas vodile do tega, da predlagamo, da Državni svet na te nejasnosti izglasuje veto oziroma, da se o stvari ponovno premisli v Državnem zboru. Ker po našem mnenju je stvar vredna, ob vseh teh dilemah, ponovnega premisleka. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Ozimič. Spoštovani gospod minister, dr. Franc Križanič, želite besedo? Izvolite.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Spoštovani visoki zbor. Dovolite, da vam predstavim še zadnji zakon pri modernizaciji upravljanja kapitalskih deležev države. S tem bo proces nomotehnično končan in začnemo z novim načinom gospodarjenja, ki bo ločen od dnevne politike, bolj profesionalen, bolj transparenten in na ta način tudi učinkovitejši.
Za kaj gre? Ločuje se upravljanje s strateškimi deleži oziroma s strateškimi naložbami države. Te strateške naložbe bo opredeljeval na končni inštanci Državni zbor in jih bo opredelil kot tiste naložbe, ki so izjemno pomembne ali sistemske za delovanje slovenskega gospodarstva in bodo imele posebno skrb, zlasti pri razpolaganju pa seveda tudi pri upravljanju. Potem bo izločen del, kjer bo enostavno plasiranje sredstev v lasti kapitalske in slovenske odškodninske družbe, deloma tudi DSU-ja kot investicijske družbe. To so portfeljske naložbe, kjer je treba gospodariti z enim samim namenom, doseganje čim višjih dolgoročnih donosov in pa tudi varnosti. V tem okviru bo vzpostavljena zgornja meja izpostavljenosti posameznih naložb, največ do 5% deleža posameznega gospodarskega subjekta in s tem zmanjšana možnost, da bi prišlo pri nekih ciklusih ali gospodarskih zlomih, zastojih, tudi razvojnih zastojih kakšnih gospodarskih panog do večjih izgub pri tem premoženju. Premoženje bo plemeniteno na način, da bo imelo ves čas donose in, da se bo povečevalo in bo tudi služilo svojemu namenu, financiranju pokojninske blagajne.
In tretjič, vzpostavljena bo zavarovalnica kot hčerinska družba Kada, ki bo preko življenjskih zavarovanj in pokojninskih zavarovanj zagotavljala varno plasiranje prihrankov članov teh vzajemnih skladov, varčevalcev, upravičencev, zavarovancev za doseganje varnih donosov in pridobivanje tudi varnih rent v starosti.
Pri del, strateško premoženje je verjetno jasen. Tukaj dosti ni več dilem. Bilo je precej razprave na to temo. Zdaj je zadeva rešena. Mislim, da ko bo agencija do konca, formirana je že, ko bo še kadrovsko popolnjena, bo začela s pripravo strategije. Na ministrstvu že pripravljamo osnove za to strategijo in na osnovi te strategije bodo strateške naložbe opredeljene, tokrat v Državnem zboru in s tem tudi zagotovljena varnost nekaterih ključnih gospodarskih subjektov za razvoj Slovenije.
Drugo je delovanje Kada kot portfeljske družbe. Tu se predvideva dolgoročen donos okoli 5% in ta donos bo namenjen letno financiranju pokojninske blagajne s 50 milijoni, to je neko ocenjeno povprečje. Teh 50 milijonov bo Kad nakazoval pokojninski blagajni, ne, da bi rezal v živo, ne, da bi zmanjševal vrednost, obratno. Pričakujemo, da jih bo nekoliko tudi povečeval. Kad je kot pomembna inštitucija, bo hkrati lahko sodeloval tudi pri nakupu nekaterih zdravih jeder. Tam, kjer se znajde kakšen od gospodarskih subjektov zaradi napak v poslovni politiki vodstva v državah in nadaljnjem razvoju teh jeder in potem njihovi odprodaji, se pravi ne kot strateški naložbi. Podobno bo nadaljeval z delom svojega portfelja tudi Sod in podobno bo deloval DSU.
In končno je tu še zavarovalnica, ki bo zagotavljala varne dolgoročne donose in rente za zavarovance. Ta bo delovala kot hčerinska družba Kada. Dohodki zavarovalnice, ki se ne bodo prelivali, se pravi tisti, ki ne bodo iz .../nerazumljivo./... premoženja, ampak iz upravljanja, bodo dohodki Kada in zavarovalnica bo imela tudi dovolj močan kapital, s katerim bo lahko zagotavljala varnost vlog in obenem povečevanje vrednosti tega premoženja. Na zavarovalnico bomo prenesli naslednje sklade in sicer prenesli bomo prvi pokojninski sklad, potem kritni sklad prvega pokojninskega sklada, zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence in pa kapitalski vzajemni pokojninski sklad. Medtem, ko bo sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ostal na Kadu in bo del pokojninske reforme, verjetno bo moral pridobiti še del javnih sredstev.
Veste, da bo Kad imel svoj nadzorni svet. V tem nadzornem svetu bodo predstavniki sindikatov, eden upokojencev in trije predstavniki države. Preko nadzornega sveta Kada, bodo potem lahko deležniki vplivali tudi na delovanje zavarovalnice, ki bo 100% v lasti Kada. V oblikovanju tega zakona, ki je imel 3 branja in celo vrsto amandmajev, smo izvajali daljšo javno razpravo. Ves čas smo bili odprti za pobude deležnikov, strokovne in druge javnosti in zakon je povsem usklajen. Jaz pričakujem, da bo visoki zbor danes veto zavrnil in omogočil normalno prestrukturiranje gospodarjenja z javnim premoženjem v Sloveniji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vašo obrazložitev gospod minister. Želi besedo predstavnik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance? Nesklepčni ste bili, to sem povedal. Besedo vseeno lahko dobite. Izvolite kolega mag. Binder.
MAG. STOJAN BINDER: Hvala lepa za besedo. Gospod minister, kolegica in kolegi. Na žalost moram povedati, da smo se danes zelo potrudili, da bi bili sklepčni, da bi obravnavali ta predlog zakona, da prisluhnili predlagatelju za veto, vendar žal moramo ugotoviti, da smo bili nesklepčni, da nam je manjkal en član. Morda je temu botrovalo tudi slabo vreme pa velika gužva v centru, kajti tik pred začetkom te današnje seje Državnega sveta je prišel še en član, ampak na žalost nismo mogli o tem razpravljati, tako da je danes prepuščeno Državnemu svetu, da odloča o vsem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o predlogu? Če ne, zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog zahteve Državnega sveta za odložilni veto, kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da najprej prijavite prisotnost. 30.
Kdo je za veto? (11 članov.) Proti? (20 članov.)
Ugotavljam, da predlagane zahteve Državni svet ni sprejel. Zaključujem 22. izredno sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se vam zahvaljujem za sodelovanje in razpravo. Seja je zaključena ob 17.15. Hvala lepa.
(Seja se je zaključila 4. oktobra 2010 ob 17.15.)
