Iskanje: Napredno iskanje

Brskanje po kategorijah:

Zapisnik 31. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo 16. marca 2005.

Seja se je pričela ob 12.11 uri in se zaključila ob 15.11 uri

Predsednik je pričel 31. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Opravičili so se:
- Marta Turk
- mag. Jožko Čuk
- mag. Dušan Semolič
- Peter Vrisk
- Drago Bahun

* * *

Na sejo so bili vabljeni:
- Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Dimitrij Rupel, Minister za zunanje zadeve k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Vasko Simoniti, Minister za kulturo k 3. in 4. točki,
- Gospa Marija Lukačič, Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k 3. in 4. točki,
- Gospod mag. Janez Božič, Minister za promet k 3. in 4. točki,
- Gospod mag. Janez Drobnič, Minister za delo, družino in socialne zadeve k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Gregor Virant, Minister za javno upravo k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Lovro Šturm, Minister za pravosodje k 3. in 4. točki,
- Gospod mag. Andrej Vizjak, Minister za gospodarstvo k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Andrej Bajuk, Minister za finance k 3. in 4. točki dnevnega reda,
- Gospod dr. Jure Zupan, Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo k 3. in 4. točki,
- Gospod Janez Podobnik, Minister za okolje, prostor in energijo k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Milan Zver, Minister za šolstvo in šport k 3. in 4. točki,
- Gospod Karl Erjavec, Minister za obrambo k 3. in 4. točki,
- Gospod mag. Andrej Bručan, Minister za zdravje k 3. in 4. točki,
- Gospod Mate Dragutin, Minister za pravosodje k 3. in 4. točki,
- Gospod dr. Ivan Žagar, Minister brez listnice zadolžen za lokalno samoupravo in regionalno politiko k 3. in 4. točki,

- - -

Od vabljenih so se seje udeležili:
- Gospod dr. Rado Genorio, Namestnik direktorja Službe vlade za evropske zadeve,
- Gospa Marija Adanja, Vodja sektorja za Evropsko Unijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve,
- Gospa Ana Bučar, podsekretarka na Ministrstvu za pravosodje,
- Gospa Mateja Brezavšček, višja svetovalka na Ministrstvu za pravosodje,
- Gospa Vlasta Kampoš Fazarinc, sekretarka na Ministrstvu za promet,
- Gospod Gorazd Jenko, sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- Gospod Mladen Berginc, sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor,
- Gospod Franci Rokavec, državni sekretar na Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko,
- Gospod Radivoj Radak, podsekretar sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- Gospod dr. Dejan Hozjan, podsekretar na Ministrstvu za šolstvo in šport,

* * *

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo in ga prosil, da zagotovi pri posameznih točkah udeležbo predstavnikov Vlade.

O sklicu seje je predsednik obvestil tudi predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med..

* * *

S sklicem dne 2.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

Odobritev zapisnika 30. seje Državnega sveta Republike Slovenije;
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov;
Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2005 (U1) (EPA 109-IV);
Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 (U2) (EPA110-IV);
Zaključki s posveta "Razvojne dileme Luke Koper";

Predsednik je na predlog kolegija predsednika predlagal, združitev 3. in 4. točke in sicer:

- Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2005 (U1) (EPA 109-IV) in Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 (U2) (EPA110-IV);

Predlog je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za , nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Predsednik je na predlog Komisije za gospodarstvo predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

- Projekt "Slovenska hiša v Bruslju".

Gradivo so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 11.3.2005.

Predlog za razširitev je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

RAZŠIRITEV

Državni svetnik Doro Hvalica je predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:

- Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega sveta.

Predlog državnega svetnika Dora Hvalice so državne svetnice in svetniki prejeli na klop.

Vodja Interesne skupine negospodarskih dejavnosti Anton Peršak je predlagal pobudniku, da umakne svoj predlog za razširitev.

Proceduralno pripombo sta podala Jože Ilc in Gregor Vovk Petrovski.

Predlagatelj Doro Hvalica je predlog za razširitev dnevnega reda umaknil pod pogojem, da se ta točka obravnava na prvi naslednji seji državnega sveta.

DNEVNI RED:

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli prečiščen dnevni red.

Odobritev zapisnika 30. seje Državnega sveta Republike Slovenije
Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov
Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2005 (U1) (EPA 109-IV) in Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 (U2) (EPA110- IV)
Zaključki s posveta "Razvojne dileme Luke Koper"
Projekt "Slovenska hiša v Bruslju" *

Predlagan dnevni red je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 1. točki dnevnega reda:
- Odobritev zapisnika 30. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Zapisnik 30. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s sklicem 2.3.2005.

Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 30. seje glasujejo.

Zapisnik 30. seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 2. točki dnevnega reda:
- Pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za javno upravo v zvezi z visokimi plačami direktorjev v javnem sektorju.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice glede plač direktorjev v javnem sektorju in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice se glasijo:

Zakaj Vlada Republike Slovenije ne izravna in sankcionira nekaterih ekscesno visokih plač direktorjev v javnem sektorju, saj te plače določajo uredbe in drugi akti, ki jih sprejema Vlada? Tudi v primerih, kjer o teh plačah odločajo sveti zavodov ali drugi organi, imenuje večino članov ustanovitelj, torej vlada. Še več, na področju kulture imenuje ustanovitelj celo vse člane sveta zavoda. Zakaj torej Vlada Republike Slovenije še naprej dopušča ekscesno ravnanje direktorjev, ki jih imenuje sama in tolerira nerazumno visoke plače, ki jih neposredno ali posredno določa sama?

Obrazložitev:

Nerazumno visoke plače nekaterih direktorjev v javnem sektorju Vlada Republike Slovenije že nekaj časa v javnosti prikazuje na način, kot da rešitev tega problema ni v njeni kompetenci. Podatke celo uporablja tako, kot da gre za previsoke plače vseh zaposlenih v javnem sektorju, kar pa je v celoti v nasprotju z realnostjo in uradnimi podatki, ki kažejo za zadnje obdobje izrazito nazadovanje plač v kulturi, zdravstvu, državni upravi in še kje.

Takšna uporaba plačnih deviacij v času, ko potekajo s socialnimi partnerji najbolj intenzivna pogajanja za nov plačni sistem, nikakor ne prispevajo k hitrejšim rešitvam. Če pa Vlada Republike Slovenije meni, da bi plače precenjenih direktorjev lahko uredila le s spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, naj to predlaga po hitrem postopku, saj je soglasje sindikatov že vnaprej zagotovljeno.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje v zvezi z uporabo aditivov v zdravilih, hrani in kozmetiki.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice glede uporabe aditivov v zdravilih, hrani in kozmetiki in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preučita in nanje odgovorita.

Vprašanja državnega svetnika Dora Hvalice se glasijo:

Kdo in na kakšen način spremlja, preverja in ukrepa na področju uporabe aditivov v zdravilih, hrani in kozmetiki? Ali ima potrošnik pravico vedeti oz. ali ima proizvajalec dolžnost opozoriti na stopnjo potrebnosti, nepotrebnosti ali tveganosti uporabe posameznega aditiva?

Obrazložitev:

V farmaciji, prehrambeni industriji in kozmetiki prevladujejo proizvodi, ki so pri opisu sestave opremljeni tudi z enim pa do devet E-jev (moje lastno laično preverjanje!). Povprečnemu potrošniku ti podatki ničesar ne povedo, ker opisov ne spremlja tudi stopnja tveganja.

Na primer: po navadnih Septoletah D novomeške Krke, ki vsebujejo le E 104 in E 171 (prvi predstavlja tveganje za zdravje, drugi pa je nepotreben ??kozmetični?¤ dodatek) je tovarna dala na trg Septolete plus, ki pa imajo tudi sintetično barvilo E 131 (to predstavlja tveganje in po podatku ene od nemških onkoloških klinik celo rakotvorno, prepovedano v ZDA in na Norveškem).

Isti proizvajalec pri obloženih vitaminskih tabletah B-complex dodaja barvila E 102, E 110 in E151, ki vsa predstavljajo veliko tveganje, saj povzročajo alergije, vključno z astmo. To v drobnem tisku v opremi izdelka tudi piše. Pa vendar gre le za barvila, ki so kot sestavina popolnoma nepotrebna.

(Viri: spremni listi zdravil, podatki o aditivih Zveze potrošnikov Slovenije in Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, preglednica aditivov, ki smo jih člani DS prejeli ob razpravi o prehranski politiki v letu 2004.)

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da vprašanja preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 3 so bili proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje v zvezi z ukrepi za povečanje števila medicinskih sester.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Kratko obrazložitev je podal predlagatelj Doro Hvalica, ki je predlagal, da se doda beseda "diplomirane" medicinske sestre.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice v zvezi z ukrepi za povečanje števila medicinskih sester in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice se glasi:

Kakšne ukrepe bo sprejelo Ministrstvo za zdravje, da bi se število medicinskih sester na 100 tisoč prebivalcev postopoma približalo normativom in stanju v razvitejših državah ???članicah Evropske unije?

Obrazložitev:

Tega problema ni več mogoče reševati na ravni zdravstvenih zavodov, ampak so na nivoju države potrebni strokovni kriteriji, ki naj usmerjajo dinamiko in način povečevanja števila diplomantk (diplomantov) in njihovega zaposlovanja.

Inštitut za varovanje zdravja je pripravil Analizo preskrbljenosti z medicinskimi sestrami s projekcijo do leta 2033, pri tem pa ni upošteval strokovnih meril, temveč le demografske vidike in povečanje števila zdravnikov, ki generira tudi simbolično povečanje števila medicinskih sester.

V razvitih državah EU je 740 medicinskih sester na 100 tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa približno 180.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za finance v zvezi s posojili, za katere je prevzela poroštvo Republika Slovenija.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca v zvezi s plačili posojil, za katere je prevzela poroštvo Republika Slovenija in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

Koliko posojil zapade v plačilu v letu 2005, za katere je prevzela poroštvo Republika Slovenija?
Kdo bo plačal navedena posojila, ali posojilojemalec ali Republika Slovenija?
Ali ima Republika Slovenija predvidena sredstva za realizacijo poroštev v proračunu Republike Slovenije za leto 2005?
Ali ima Republika Slovenija pri posojilojemalcih zavarovana poroštva in v kakšni višini?

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanji državnega svetnika Jožeta Ilca Ministrstvu za kulturo v zvezi z denacionalizacijskimi postopki.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca glede postopkov denacionalizacije in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca in predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Jožeta Ilca se glasijo:

Zakaj postopki za denacionalizacijo potekajo tako počasi?
Kako je mogoče, da se tudi nekaj let nič ne premakne na ministrstvu?

Obrazložitev:

Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet v letu 1991. Predvideno je bilo, da bodo postopki končani v kratkem, to je v dveh letih. Ne glede na to pa nekateri postopki potekajo nerazumno počasi. Na Ministrstvu za kulturo se dogaja, da stranka pošilja urgence, vendar se nekaj let zadeva sploh ne premakne. Upravni organ ne naredi ničesar. Zakaj je temu tako? Ministrstvo je pristojno, da o zadevi odloči in naj potem tudi primerno ukrepa.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kulturo, da vprašanja preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanje v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca Ministrstvu za zunanje zadeve v zvezi z ureditvijo mejnega vprašanja z Republiko Hrvaško.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z ureditvijo mejnega vprašanja z Republiko Hrvaško in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Ali namerava Ministrstvo za zunanje zadeve za pravično ureditev odprtega mejnega vprašanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško pripraviti ustrezen akt, v katerem bodo jasno oblikovana stališča, po katerih se določa meja po načelih mednarodne pravičnosti in nasledstva bivše SFRJ?

Obrazložitev:

Najpomembnejše mejno vprašanje za Slovenijo je prav gotovo meja s Hrvaško, ki ni jasno definirana. Vtis je, da je bila Hrvaška doslej v dialogu o tem vprašanju bolj nepopustljiva od Slovenije. Slovenija mora vztrajati na za njo bistvenih zahtevah. Za uspešno strategijo nadaljnjih aktivnosti za določitev medsebojne meje med državama mora Slovenija vztrajati na utemeljevanju stališč, ki pomenijo pravičen način za določitev meje na morju in prost dostop do mednarodnih voda v Jadranskem morju.

Menim, da se kaže potreba po novi resoluciji o meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v Istri in na morju, v kateri je potrebno upoštevati zgodovinsko dejstvo upravnega statusa piranske občine in s tem na vzpostavitvi državne meje po južni meji nekdanje Občine Piran, s čimer bo ohranjena ozemeljska celovitost Piranskega zaliva in teritorialen dostop Republike Slovenije na odprto morje.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z odgovornostjo za škodo zaradi slabega vzdrževanja vodnogospodarskih objektov - odtokov.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja v zvezi z odgovornostjo za škodo zaradi slabega vzdrževanja vodnogospodarskih objektov - odtokov in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasi:

Kdo bo odgovoren za morebitno škodo, ki bo nastala ob elementarni nesreči zaradi slabega vzdrževanja vodnogospodarskih objektov - odtokov?

Obrazložitev:

Sredstva za osnovno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov so se v zadnjih desetih letih močno zmanjševala, kljub podpisanim koncesijskim pogodbam, in so padla za več kot trikrat nominalno, najmanj pa vsaj petkrat realno. Zaradi pomanjkanja sredstev so vodnogospodarski objekti (odtoki) zelo slabo vzdrževani in vprašanje je, ali so sploh še vzdrževani.

Po letu 1999 v Sloveniji ni bilo visokih voda, vendar jih lahko, glede na trenutne vremenske razmere, ki vladajo povsod po Evropi, realno pričakujemo. Poglejmo samo primere Avstrije in Madžarske v zadnjih letih.

Koncesionarji svoje delo opravljajo v skladu s pogodbami, vendar se kljub mnogim opozorilom in premalo sredstev v ta namen postavlja vprašanje, kdo bi bil najbolj odgovoren za morebitno katastrofo na tem področju v primeru elementarne nesreče.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov glede realizacije javnega razpisa za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov glede realizacije javnega razpisa za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov in predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preučita in nanj odgovorita.

Vprašanje Interesne skupine lokalnih interesov se glasi:

Zakaj predlog programskega sveta za ukrepe iz Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 še ni bil obravnavan na seji Vlade Republike Slovenije?

Obrazložitev:

V okviru programa ukrepa 1.4. Enotnega programskega dokumenta za obdobje 2004-2006 je bil 14. 1. 2005 objavljen javni razpis za prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con.

Skladno z razpisom bi morali biti rezultati znani v 45 dneh to je do 1.3.2005. Programski svet za ukrepe iz Enotnega programskega dokumenta je predlog na osnovi prijav oblikoval in pravočasno posredoval ustrezni komisiji pri Ministrstvu za gospodarstvo.

Predlog bi moral biti obravnavan na seji vlade, kar pa se do danes ni zgodilo. Posledično se kršijo določila razpisa glede rokov in izgublja čas, ki je potreben za izvedbo vseh procedur od javnega razpisa do izbire izvajalca. S tem so investitorji v težkem položaju glede izvajanja projektov v predpisanih rokih.

Ker s tem izgubljamo na dinamiki skladnega regionalnega razvoja, interesna skupina postavlja vprašanje, zakaj predlog programskega sveta za ukrepe iz Enotnega programskega dokumenta še ni bil obravnavan na seji Vlade Republike Slovenije.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za gospodarstvo, da vprašanje preučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovorita.

Predlagan sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z kaznovanjem poleg voznika tudi pravne osebe, zaradi prekrškov, kadar to obligatorno določa zakon o varnosti cestnega prometa.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede kaznovanja tujih pravnih oseb in njihovih odgovornih oseb zaradi kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Zakaj se zaradi storitve prekrška ne kaznuje poleg voznika tudi tuje pravne osebe in njihove odgovorne osebe zaradi kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa, kadar to obligatorno določa zakon o varnosti cestnega prometa?

Obrazložitev:

Po zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) (Uradni list RS, št. 83/2004) se za določene prekrške poleg voznika, z globo kaznuje tudi pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ter odgovorno osebo (npr. za prekršek se po 75. členu - dnevni počitek, 76. členu - prekinitev dnevnega počitka) in 77. členu - tedenski počitek z globo 50.000 tolarjev kaznuje voznik, z globo najmanj 2,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pa z globo najmanj 200.000 tolarjev).

Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) (Uradni list RS, št. 22/00, zadnja 110/02) v 140. členu določa, da se za izvršitev denarne kazni, izrečene za kaznivo dejanje ali prekršek pravni osebi, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršitvi denarne kazni, izrečene fizični osebi v kazenskem postopku. Zakon o kazenskem postopku v 30. poglavju ureja postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh, tako da je možno ob izpolnjenih predpostavkah iz obeh zakonov, tudi kaznovanje pravne in odgovorne osebe ter samostojnega podjetnika posameznika.

Kaznovanje tujih voznikov po ZVCP pa v Sloveniji navadno poteka tako, da se kaznujejo samo tuji vozniki, ne pa tudi druge osebe, ki jih določa tuja zakonodaja. S tem pa takšno ravnanje diskriminira domače in privilegira tuje osebe.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca glede razlage tretjega odstavka 4. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet Republike Slovenije podpira vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca in predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca se glasi:

Kakšna je pravilna razlaga tretjega odstavka 4. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo?

Obrazložitev :

Zakon o dohodnini (Zdoh-1) (Uradni list št. 54/04 in 139/04) v tretjem odstavku 31. člena določa, da se pri določanju višine povračil stroškov v zvezi z delom in dohodkov, ki jih v skladu s 3., 6. in 7. točko prvega odstavka tega člena določi vlada, kot podlago upošteva raven posameznih navedenih pravic delojemalcev, določenih z zakoni in s kolektivnimi pogodbami na ravni države. Če delodajalec izplačuje navedena povračila stroškov v zvezi z delom in dohodke, ki so višji od zneskov, ki jih za navedena povračila in dohodke določi vlada, se znesek posameznega povračila oziroma dohodka v delu, ki presega znesek, določen s strani vlade, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Na tej podlagi je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04 in 7/05 - uredba). 4. člen te uredbe ureja področje dnevnic kot povračil stroškov za prehrano:

4. člen (dnevnice) (1) Če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 12 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine 3600 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 8 do 12 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1800 tolarjev; če traja službeno potovanje v Sloveniji nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 1260 tolarjev. (2) Če traja službeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, ki je za posamezno državo oziroma območje določen v Prilogi 1, ki je priloga in sestavni del te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 75 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe; če traja službeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur, se v davčno osnovo ne všteva dnevnica do višine 25 odstotkov zneska iz Priloge 1 te uredbe. (3) Če je narava dela takšna, da se v pretežni meri opravlja izven sedeža delodajalca in se delojemalec vsakodnevno vrača v kraj kjer prebiva, se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ne všteva povračilo stroškov prehrane med delom, do višine in pod pogoji, ki so določeni v 2. členu te uredbe.

Tretji odstavek 4. člena Uredbe je napisan zelo dvoumno in se ga da razumeti na tri načine:

da se ob dnevnicah, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, prav tako ne všteva še strošek prehrane med delom po 2. členu Uredbe. To pomeni, da delojemalec dobi dnevnico in dodatno še povračilo stroškov prehrane, oboje pa ne gre v davčno osnovo do navedene višine v Uredbi;
delojemalec ni upravičen do dnevnice, ker se vsakodnevno vrača v kraj , kjer prebiva in je upravičen do prehrane med delom, ki se ne všteva v povračilo stroškov prehrane med delom do višine in pogoji iz 2. člena Uredbe ali
delojemalcem, ki opravljajo delo na tak način v celoti upošteva dnevnica kot davčna osnova ne samo od višine, ki je določena v prvem in drugem odstavku, povračilo stroškov prehrane pa od višine in pogoji iz 2. člena Uredbe.

Predpisi naj bi bili napisani kar najbolj razumljivo, saj se s tem povečuje predvidljivost, zanesljivost in s tem tudi pravna varnost. Tretji odstavek omogoča zelo različno branje, ki bo s strani delodajalcev najverjetneje v škodo delojemalcev, zato apeliram na Vlado Republike Slovenije, da predmetno določbo spremeni ali razjasni na drug ustrezen način.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za finance, da vprašanje preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanj v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Vladi RS, da naj prouči možnost predloga Svetu Evrope, da pooblasti Beneško komisijo, da prouči stanje zaščite slovenske manjšine v Republiki Avstriji.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Poročilo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve so prejeli s pošiljko 11.3.2005.

Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal Jožef Jeraj.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije ja na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99 in 2/04) obravnaval pobudo Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve glede zaščite slovenske manjšine v Republiki Avstriji in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

SKLEP:

Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije, naj prouči možnost predloga Svetu Evrope, da pooblasti Beneško komisijo, da prouči stanje zaščite slovenske manjšine v Republiki Avstriji in uresničitev temeljnih pravic slovenske manjšine, še posebej člena 7 Avstrijske državne pogodbe 1955 in členov 66 - 68 St. Germainske mirovne pogodbe.

Obrazložitev:

Komisija državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je navedeno problematiko že večkrat obravnavala in opozarjala na težave, s katerimi se srečuje slovenska manjšina v Avstriji in meni, da mora slovenska država narediti vse, da se njene težave razrešijo. Komisija z zaskrbljenostjo spremlja asimilacijski pritisk, pod katerim je slovenska manjšina v Avstriji ter meni, da je zapleten položaj možno rešiti tudi z njegovo internacionalizacijo.

Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur.l. št 44/93, 14/99) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi z odstavitvijo vodje biroja za slovensko narodno skupnost pri vladi Zvezne dežele Koroške.

Predlog sklepa so prejeli na klop.

Pobudo je obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Stališče Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal Jožef Jeraj.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije ja na 31. seji, dne 16. 3. 2005, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja v zvezi z odstranitvijo vodje Biroja za slovensko narodno skupnost pri Vladi Zvezne dežele Koroške in na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednji

SKLEP:

Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo državnega svetnika Jožefa Jeraja in predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da pobudo preuči in nanjo odgovori.

Državni svet se pridružuje protestu krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev proti odpoklicu vodje Biroja koroške deželne vlade za slovensko narodno skupnost mag. Vladimirja Smrtnika.

Državni svet predlaga zunanjemu ministru, da ustrezno ukrepa pri avstrijski zvezni vladi, saj je mag. Smrtnik pomembno prispeval k delovanju organizacij koroških Slovencev pa tudi pomembno doprinesel h krepitvi prekomejnega sodelovanja.

Ob tem se državni svet sklicuje na obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve Komisiji državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve z dne 28. 6. 2004, v katerem zagotavlja, da ne bo prišlo do menjave vodje predmetnega biroja.

Odpoklic mag. Smrtnika potrjuje odločitev predsednika koroške deželne vlade, da ne sprejema pobud in zahtev organizacij koroških Slovencev po zagotovitvi pravic, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe.

Državni svet predlaga Ministrstvu za zunanje zadeve, da pobudo preuči in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. št 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovori.

Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Interesne skupine delojemalcev za začetek volilnih postopkov za volitve v državnem svetu.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Mandatno-imunitetni komisiji državnega sveta.

- - -

Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Dora Hvalice za začetek volilnih postopkov za volitve v državnem svetu.

Pobudo je predsednik dodelil v obravnavo Mandatno-imunitetni komisiji državnega sveta.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Dora Hvalice Uradu Republike Slovenije za slovenski jezik v zvezi z ukrepi za dosledno zaščito ustavne pravice do uporabe slovenščine v uradnem dopisovanju med javnimi ustanovami v državi.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanja državnega svetnika mag. Adolfa Zupana glede izgradnje avtoceste Ljubljana - Obrežje.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli delni odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnika Marjana Maučeca v zvezi z mirovnim sporazumom podpisanim v Parizu 10.2.1947, da je bila Nezavisna država Hrvatska - NDH, del Hitlerjeve koalicije.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Vlade Republike Slovenije na vprašanje državnega svetnika Darka Frasa v zvezi z vračanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča glede stanja zgradbe nekdanjega veleposlaništva SFRJ na Kalifornijski ulici v Washingtonu.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede umetnin, ki jih je Kraljevina Italije odpeljala iz območij sedanjih primorskih občin.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za finance na vprašanje državnega svetnika Janeza Sušnika o izbrisu hipoteke na nepremičninah Industrije usnja Vrhnika.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na pobudo državnega svetnika Dora Hvalice za ponovno razpravo in odločanje o 30. členu pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

- - -

S pošiljko dne 11.3.2005 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za kulturo na vprašanje državnega svetnika Marka Juvančiča v zvezi z delovanjem Knjižnice Šiška.

K 3. točki dnevnega reda :
- Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v letu 2005 (U1) (EPA 109-IV) in Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 (U2) (EPA 110-ICV)

Predlog deklaracije in Prednostne naloge so objavljene v Poročevalcu št. 9/05.

Predlog obeh dokumentov so obravnavale komisije državnega sveta in sicer:

poročilo Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 11.3.2005,
poročilo Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli s sklicem 2.3.2005,
mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj so prejeli s
pošiljko 11.3.2005,
poročilo komisije za gospodarstvo so prejeli s pošiljko 11.3.2005,
poročilo komisije za malo gospodarstvo in turizem so prejeli na klop.
poročilo komisije za družbene dejavnosti so prejeli na klop.

Predlog obeh dokumentov in mnenja ter poročila komisij državnega sveta, je ponovno obravnavala Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Poročilo komisije so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Kratko obrazložitev je podal dr. Rado Genorio, namestnik direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve.

Stališča Komisije za malo gospodarstvo in turizem je podal predsednik komisije, Anton Kampuš.

Stališča Komisije za gospodarstvo je podal podpredsednik komisije, mag. Zlatko Jenko.

Stališča Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal predsednik komisije, Jožef Jeraj.

Stališča Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je podal predsednik komisije, Cvetko Zupančič.

Stališča Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podal predsednik komisije, Darko Fras.

Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja skupine, Anton Peršak.

Stališča Interesne skupine lokalnih interesov je podal vodja skupine Marjan Maučec.

Razpravljali so Doro Hvalica, Darko Fras, prof.dr. Alojz Križman, Branko Kodrič, Marko Juvančič, Jožef Jeraj.

Kratka pojasnila je podala Marija Adanja, vodja sektorja za Evropske Unijo na Ministrstvu za zunanje zadeve.

Kratka pojasnila je podal tudi Franci Rokavec, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor.

Repliko je podal Doro Hvalica.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Na drugi strani predloga se tretja točka v zadnjem stavku spremeni tako, da se glasi:

Državni svet podpira prizadevanja za večjo strokovnost in učinkovitost obstoječe administracije vseh institucij v sistemu za pripravo projektov za črpanje sredstev EU.

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Amandmaje je vložil državni svetnik prof. dr. Alojz Križman in sicer k 1. točki:

Za besedama "Lizbonske strategije" se namesto vejice postavi pika, ostalo besedilo pa se črta.

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Amandmaje je vložil državni svetnik prof. dr. Alojz Križman in sicer k 1. točki:

Zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi:

"Brez ustreznih finančnih spodbud po mnenju državnega sveta ne bomo uresničili zastavljenega cilja, da javni in zasebni sektor vlagata v raziskave in razvoj 3 % BDP letno do leta 2010."

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Amandmaje je vložil državni svetnik prof. dr. Alojz Križman in sicer k 1. točki:

Na koncu se doda besedilo:

"Konkurenčnost visokega šolstva je možno povečati samo z ustvarjanjem boljših pogojev dela in vlaganjem v raziskovalno infrastrukturo. Agencija za tehnološki razvoj naj čim prej prične z učinkovitim delom."

Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 2 sta se glasovanja vzdržala).

- - -

Amandmaje je vložil državni svetnik Doro Hvalica in sicer:

Predlagam, da se za 5. točko doda nova 6. točka, ki se glasi:

Državni svet nasprotuje temu, da je v Prednostnih nalogah Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 splošen cilj novega programa za kulturo po letu 2006 usmerjen le v spodbujanje evropskega državljanstva.

Predlagan amandma je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 4 so se glasovanja vzdržali).

- - -

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, na podlagi prvega odstavka 55. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 44/92) sprejel naslednje

M N E N J E

a) k predlogu Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije

b) k Prednostnim nalogam Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005

Državni svet je obravnaval predlog Deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije in ga podprl.

Državni svet se je seznanil s Prednostnimi nalogami Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 in sprejel naslednja s t a l i š č a :

Vlaganja v raziskave in razvoj ter učinkovito povezovanje znanstvene in gospodarske sfere, prenos in uporaba znanj med obema sferama je ključnega pomena za uresničevanje strateškega cilja Lizbonske strategije. Ker pretok in uporaba znanj med znanostjo in gospodarstvom ni zadostna, je treba čim prej v ustreznem dokumentu določiti učinkovite načine povezovanja znanstvene in gospodarske sfere. Nujno je, da vlada sprejme stimulativno davčno politiko, ki bo vzpodbudila vlaganje gospodarstva v znanost in razvoj. Brez ustreznih finančnih spodbud po mnenju državnega sveta ne bomo uresničili zastavljenega cilja, da javni in zasebni sektor vlagata v raziskave in razvoj 3 % BDP letno do leta 2010. Konkurenčnost visokega šolstva je možno povečati samo z ustvarjanjem boljših pogojev dela in vlaganjem v raziskovalno infrastrukturo. Agencija za tehnološki razvoj naj čim prej prične z učinkovitim delom.
Državni svet podpira prizadevanja, da se pogajanja o naslednji finančni perspektivi končajo pod luksemburškim predsedovanjem do konca junija 2005, saj je sedanja predlagana ureditev na področju kohezijske politike za Slovenijo ugodna, medtem, ko bi morebiten odlog sprejetja dogovora o naslednji finančni perspektivi, lahko povzročil iskanje novih predlogov in rešitev, ki bi bile lahko za našo državo manj ugodne. Po mnenju državnega sveta se bodo v primeru kasnejšega dogovora o naslednji finančni perspektivi tudi cilji Lizbonske strategije kot strategije razvoja Evropske unije težje in kasneje uresničili. Državni svet tudi poudarja podporo prizadevanju Slovenije, da se tudi v naslednji finančni perspektivi namenja posebna pozornost regijam, ki jih prizadene statistični učinek širitve.
Državni svet ugotavlja, da je vprašanje oblikovanja t. i. kohezijskih regij oziroma regij na ravni NUTS - 2 povezano z učinkovitim izvajanjem notranje razvojne politike in posledično zmanjševanjem regionalnih razlik. Dejstvo je, da je za učinkovito črpanje sredstev evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada ključnega pomena zagotovitev pogojev za kvalitetno pripravo razvojnih programov in projektov ter sprememba institucionalnega okvira možnega zagotavljanja lastnih sredstev občin, pri čemer bi bilo treba spremeniti sedanji sistem zadolževanja lokalnih skupnosti. Zato je pomembno, da se v sedanjem in naslednjem finančnem obdobju vsem nosilcem razvoja, še posebej lokalnim skupnostim z obmejnih področij, zagotovi večja absorbcijska sposobnost in s tem učinkovitejše črpanje teh sredstev. Ohranitev položaja Republike Slovenije kot neto prejemnice sredstev iz evropskega proračuna, je ena ključnih prioritet naše države. Državni svet podpira prizadevanja za večjo strokovnost in učinkovitost obstoječe administracije vseh institucij v sistemu za pripravo projektov za črpanje sredstev EU.
Državni svet opozarja, da je treba ponovno preučiti podporo predlogu direktive o storitvah na notranjem trgu in opraviti temeljito analizo o posledicah izvajanja omenjene direktive za Slovenijo. Predlagana direktiva pomeni izvajanje ene zmed štirih svoboščin, pomeni pa tudi njeno enostransko izvajanje, saj daje glede na njeno vsebino prvenstvo svobodi ustanavljanja in prostemu pretoku ponudnikov storitev, pri tem pa ne upošteva socialne kohezije. Direktiva uvaja načelo "države porekla", s čimer se posega v nekatere suverene pravice, ki so v pristojnosti Republike Slovenije. Uveljavitev omenjenega načela bi v praksi pomenila, da bi za ponudnike storitev v celotni EU vedno veljala zakonodaja države, v kateri je podjetje registrirano in ne zakonodaja države gostiteljice, v kateri podjetje izvaja storitev. Ob tem pa na območju EU še ni uveljavljena v celoti ena izmed štirih svoboščin, in sicer prost pretok delavcev, saj se le-ta od 1. maja 2004 z uresničeno širitvijo izvaja zelo omejeno. Uveljavitev omenjene direktive, brez poglobljene razprave na osnovi predhodnih analiz, bi pustila številne negativne posledice v slovenskem prostoru, še posebej v manj razvitih regijah. Vlada Republike Slovenije bi morala jasno opredeliti svoje stališče, da se vse storitve javnega sektorja izključijo iz te direktive po vzoru Francije in Nemčije. V Poročevalcu na strani 22 Vlada Republike Slovenije problematizira storitve na področju zdravstva, sociale in iger na srečo, kar je nerazumljivo.
Glede sporazuma o spremembi Direktive o delovnem času državni svet meni, da Vlada Republike Slovenije nima pooblastila, da se v svojem imenu, brez predhodne uskladitve s sindikati in socialnimi partnerji, dogovarja z EU o spremembah delovnega časa, ki dajejo delodajalcem pravico, da bodo sami določali delojemalcem kdaj, koliko in pod kakšnimi pogoji bodo delali.
Državni svet nasprotuje temu, da je v Prednostnih nalogah Slovenije za delo v Svetu Evropske unije v letu 2005 splošen cilj novega programa za kulturo po letu 2006 usmerjen le v spodbujanje evropskega državljanstva.
Z vidika sprejete zakonodaje in mednarodno obvezujočih dokumentov s področja varovanja in ohranjanja morskega okolja, je po mnenju državnega sveta nedopustno, da si bo Slovenija prizadevala za čim kasnejši datum uveljavitve direktive evropskega parlamenta in sveta glede vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu, ki prinaša strožje mejne vrednosti žvepla v ladijskem gorivu.
Državni svet podpira stališče, da naj si Vlada Republike Slovenije prizadeva za sedež vsaj ene evropske institucije v Sloveniji.

* * *

Za poročevalca je bil določen državni svetnik Jožef Jeraj.

Predlagan sklep je bil sprejet (29 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 4. točki dnevnega reda:
- Zaključki posveta " Razvojne dileme Luke Koper "

Zapis s posveta, ki je bil 1. marca. 2005 so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 11.3. 2005.

Zaključke posveta je pripravila Komisija državnega sveta za gospodarstvo. Poročilo komisije so prejeli s pošiljko 11.3.2005.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališča Komisije za gospodarstvo je podal podpredsednik komisije, mag. Zlatko Jenko.

Razpravljal je Jožef Jeraj.

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Na prvi strani se drugi odstavek sklepa dopolni tako, da se glasi:

Državni svet podpira izgradnjo tretjega pomola Luke Koper in predvsem prizadevanja Vlade Republike Slovenije, da z ustanovljeno medresorsko delovno skupino uredi pravna razmerja med Republiko Slovenijo, lokalno skupnostjo in Luko Koper, pripravi usmeritve, ki jih bo Republika Slovenija uveljavljala kot pretežna lastnica Luke Koper v zvezi z njenim poslovnim razvojem in izdela osnove za ekološko čimbolj sprejemljivo izvajanje osnovne dejavnosti Luke Koper, pri čemer naj bo upoštevano tudi varstvo prebivalcev in ohranjanje okolja ter skrb za turistične potenciale obalne regije.

Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Amandma je vložila Interesna skupina lokalnih interesov in sicer:

Na prvi strani se drugi odstavek obrazložitve dopolni tako, da se glasi:

Sloveniji je uspelo zgraditi ustrezno prometno infrastrukturo in moderno pristanišče s potrebno poslovno infrastrukturo, tako da je koprsko pristanišče postalo vodilna tranzitna blagovna pot za mnoge evropske uporabnike v mednarodnem prekomorskem prometu. Da pa bi lahko postala Slovenija s svojim pristaniščem vodilna logistična in pristaniška smer za države srednje in vzhodne Evrope, so potrebna nadaljnja vlaganja v pristanišče, ki bi lahko le na ta način postalo tehnološko, infrastrukturno in organizacijsko najkvalitetnejše pristanišče v severnojadranskem prostoru. Ker gre za strateško razvojno odločitev, je nujen razmislek o vseh učinkih, ki bi jih nove investicije v koprsko pristanišče prinesle v narodno-gospodarski prostor Slovenije in o posledicah, s katerimi se bo morala soočiti lokalna skupnost.

Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal).

- - -

Državni svetnik Janez Sušnik je vložil amandma in sicer:

1. V prvi vrsti prvega odstavka sklepa se beseda "prepleta" nadomesti z besedo "soodvisnosti".

Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

- - -

Državni svetnik Janez Sušnik je vložil amandma in sicer:

2. Drugi stavek prvega odstavka obrazložitve se dopolni tako, da se glasi

"Geografska vpetost v osrčje Evrope z razvito prometno infrastrukturo in navezavo na prekomorske prometne poti in V. ter X. vseevropski koridor ponuja Sloveniji izvrstne gospodarske priložnosti, ki jih je potrebno izkoristiti, še posebno če se zavedamo primerjalnih prednosti pred sosednjimi državami, ki konkurenčnih morskih poti nimajo."

Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s prejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) na podlagi razprave na posvetu "Razvojne dileme Luke Koper" sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet se zaveda soodvisnosti gospodarskih interesov in okoljevarstvenih zahtev ter nujnosti usklajene gospodarske, socialne in okoljske komponente razvoja kot pomembnih dejavnikov nadaljnjega razvoja Luke Koper in načrtovane gradnje tretjega pomola.

Obrazložitev:

Državni svet meni, da pristanišče Koper predstavlja pomemben dejavnik rasti narodnega gospodarstva. Geografska vpetost v osrčje Evrope z razvito prometno infrastrukturo in navezavo na prekomorske prometne poti ter V. in X. vseevropski koridor ponuja Sloveniji gospodarske priložnosti, ki jih je potrebno izkoristiti, še posebno če se zavedamo primerjalnih prednosti pred sosednjimi državami, ki konkurenčnih morskih poti nimajo.

Luka Koper namreč predstavlja na eni strani enega pomembnejših stebrov koprskega, regijskega in slovenskega gospodarstva, ki omogoča zaposlitev precejšnjemu številu ljudi in dosega pomembne dohodkovne tokove, hkrati pa njena dejavnost pomeni precejšno obremenitev za okolje. Dejavnost terminala razsutih tovorov na drugem pomolu, kjer se pretovarja železova ruda in premog, nedvomno vpliva na okolje. Zaradi obveznosti zmanjšanja dovoljenih emisij bo Luka Koper morala nadaljevati z izvajanjem obširnega programa ukrepov, ki bodo zagotovili čistejše in za okoliško prebivalstvo bolj zdrave bivalne razmere.

Presoja vplivov na okolje, ki jo je potrebno dopolniti skladno z novo zakonodajo, bo skupaj z zahtevami Krajevne skupnosti Ankaran pomembno vplivala na ekonomiko o izgradnji novega kontejnerskega terminala na tretjem pomolu.

Luka Koper bo morala proučiti možnosti za prestrukturiranje svojega pretovornega dela v tovore z višjo dodano vrednostjo ter optimalizirati izrabo luškega prostora. Nujno bo ovrednotiti sedanji prostorski razvoj Luke Koper in ugotoviti, ali pristanišče za nadaljnji razvoj nujno potrebuje tretji pomol, za vsak predviden poseg pa izdelati celovito presojo vplivov na okolje in ga načrtovati v mejah, ki ga ugotovitve še dovoljujejo.

Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

K 5. točki dnevnega reda *:
- Projekt "Slovenska hiša v Bruslju"

Gradivo s prilogami, ki ga je posredovala Gospodarska Zbornica Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli s pošiljko 11.3. 2005.

Projekt "Slovenska hiša v Bruslju" je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije, s predlogom za razširitev dnevnega reda, so prejeli s pošiljko 11.3.2005.

Projekt "Slovenska hiša v Bruslju" je obravnavala tudi Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve. Sklepe komisije so prejeli s pošiljko 7.3.2005, poročilo komisije pa s pošiljko 11.3.2005.

Projekt "Slovenska hiša v Bruslju" posveta so obravnavale interesne skupine.

Poročilo Interesne skupine delojemalcev so prejeli na klop.

Na klop so prejeli tudi predlog sklepa.

Stališča Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal predsednik komisije, Jožef Jeraj.

Stališča Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja skupine, Anton Peršak.

Stališča Interesne skupine delojemalcev je poda Ladislav kaluža.

Razpravljali so Anton Kampuš, Jože Ilc, Marko Juvančič in Jože Stanič.

Amandma je vložila Interesna skupina delojemalcev in sicer:

Prvi stavek tretjega odstavka obrazložitve se dopolni tako, da se glasi:

"V hiši bi bili: Stalno predstavništvo RS pri EU, Veleposlaništvo RS v Belgiji, Slovensko raziskovalno in gospodarsko združenje, predstavništvo slovenskih regij in slovenskih lokalnih oblasti, zainteresirani predstavniki poslovne skupnosti ter predstavniki delodajalskih oziroma delojemalskih organizacij, ki delajo v inštitucijah Evropske unije."

Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal).

Predsednik je zaključil razpravo in predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 31. seji, dne 16. 3. 2005, na osnovi prvega odstavka 85.a člena ter prvega in drugega odstavka 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) ob obravnavi projekta Slovenska hiša v Bruslju sprejel naslednje

S K L E P E :

Državni svet ugotavlja, da projekt Slovenska hiša v Bruslju smiselno uresničuje interese vseh zainteresiranih strank na dolgoročni osnovi.
Slovenska hiša v Bruslju predstavlja nujno infrastrukturo za konkurenčno pozicioniranje Slovenije v novem EU prostoru.
Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da takoj sproži priprave in uresničitev projekta Slovenska hiša v Bruslju v obliki, kakor to predlaga Gospodarska zbornica Slovenije.
Državni svet še posebej izpostavlja projekt Slovenija na vrhu sveta, ki mora postati pomemben državni promocijski projekt. Državni svet predlaga Vladi Republike Slovenije, da projekt v vsebinskem in objektnem smislu čim prej uresniči.

O b r a z l o ž i t e v:

Gospodarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z vlado začela že v letu 2003 pripravljati projekt Slovenska hiša v Bruslju. Gospodarska zbornica Slovenije je na podlagi sklepa vlade in razgovorov z zainteresiranimi subjekti pripravila Izhodišča predinvesticijske študije. Ta projekt je leta 2003 podprl tudi Odbor državnega zbora za gospodarstvo. Projektni svet, v katerem so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in Urada Vlade Republike Slovenije za informiranje, je na svoji seji 1. 12. 2004 menil, da bi bilo smiselno projekt Slovenske hiše v Bruslju pospešiti in povezati s slovenskim predsedovanjem EU v letu 2008. Državni svet je mnenja, da je potrebno projekt pospešiti, ne pa tudi nujno vezati na predsedovanje Slovenije EU, saj bomo tak objekt potrebovali tudi po koncu slovenskega predsedovanja.

Glavni cilj tega projekta je povečati razpoznavnost in ugled Slovenije na podlagi našega intelektualnega kapitala. V namenskem in arhitekturnem smislu bi presegli obstoječe vzorce parcialnega razmišljanja in obnašanja z uresničitvijo kulturne inovacije. Zaradi koncentracije različnih dejavnosti na eni lokaciji je projekt tudi ekonomsko utemeljen. V hiši bi kontinuirano potekale konference, seminarji, razstave, kulturni in drugi promocijski dogodki.

V hiši bi bili: Stalno predstavništvo RS pri EU, Veleposlaništvo RS v Belgiji, Slovensko raziskovalno in gospodarsko združenje, predstavništvo slovenskih regij in slovenskih lokalnih oblasti ter zainteresirani predstavniki poslovne skupnosti ter predstavniki delodajalskih oziroma delojemalskih organizacij, ki delajo v inštitucijah Evropske unije. Poleg recepcije bi bilo v hiši več skupnih namenskih prostorov: dvorana za konference in kulturne dogodke, tiskovno središče, pisarne za sestanke predstavnikov gospodarstva in politike, razstava Slovenija na vrhu sveta, prodajalna z značilnimi in vrhunskimi slovenskimi proizvodi, restavracija z vinoteko, knjižnica, ustrezno število garažnih parkirnih mest idr. Hiši bi dali takšno vsebino, da bi obiskovalci našli kompleksne informacije o Sloveniji in njeni odprtosti v svet.

Koncept hiše zagotavlja ločenost in varnostne kriterije za Predstavništvo in Veleposlaništvo ter daje zaposlenim kulturni diplomatski standard.

Odločitev o postavitvi skupnega objekta na eni lokaciji je nujna, ker dobivajo posamezni subjekti v Sloveniji ponudbo tujih držav in EU inštitucij, da se parcialno vključijo v njihove interese v njihovih objektnih infrastrukturah.

Projekt je zahteven na simbolni in izvedbeni ravni. Uresničljiv je le, če je nosilec ideje Vlada Republike Slovenije, ki zadolži kompetentne izvajalce za optimalno uresničitev projekta.

Predlagan sklep je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 3 so se glasovanja vzdržali).

Predsednik je zaključil 31. sejo Državnega sveta Republike in se državnim svetnicam in svetnikom ter vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo.

Povezane vsebine

	31. seja Državnega sveta Republike Slovenije