Magnetogram 19. seje Državnega sveta Republike Slovenije

(21. oktober 2009)

Sejo je vodila Lidija Jerkič, podpredsednica Državnega sveta.
Seja se je pričela ob 13.10.

 

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: ... kolegi, začenjamo z 19. sejo Državnega sveta. Nekoliko z zamudo, ampak lakota je bila očitno prehuda, ki jo je predsednik sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta. Opravičili so se: Anton Peršak, Rudi Cipot, Peter Vrisk, mag. Dušan Črnigoj, mag. Stojan Binder, prof. dr. Jože Mencinger in Boris Popovič.
Na sejo so bili povabljeni: Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, dr. France Križanič, minister za finance, Borut Miklavčič, minister za zdravje, Cvetka Zalokar Oražem, poslanka Državnega zbora, mag. Zlata Ploštajner, ministrica brez resorja, dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, Meta Vesel Valentinčič, država sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora, gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Boruta Pahorja.
S sklicem 14. 10. ste prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji: 1. - odobritev zapisnika 18. seje, odobritev zapisnika 12. izredne seje, 2. - pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov, 3. - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, prva obravnava, 4. - predlog zakona o spremembah zakona o poslancih, skrajšani postopek, 5. - predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, nujni postopek, 6. - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, druga obravnava, 7. - predlog zakona o medicinskih pripomočkih, prva obravnava in 8. - 14. redno letno poročilo varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008.
Predlagam, da na predlog kolegija Državnega sveta, dnevni red seje razširimo še s točko - predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010, 2015. Glasovali bomo najprej o razširitvi dnevnega reda s to točko. Ugotavljamo prisotnost. 21.
Kdo je za razširitev dnevnega reda? (23 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet in predlagam naslednji dnevni red: 1.  - odobritev zapisnika 18. .../Oglašanje iz klopi./... Saj mislim, da res ne. Predlog je naslednji. Da se razširitev uvrsti na točko 4. dnevnega reda in se potem ostale točke zamaknejo za eno točko pa, da ne berem še enkrat celotnega dnevnega reda. Glasujemo o tako predlaganem dnevnem redu. Ugotavljamo prisotnost. 20. Po tem glasovanju nismo sklepčni. Še enkrat. Ugotavljamo prisotnost. Prosim, da prijavite svojo prisotnost. 26.
Kdo je za tak dnevni red? (25 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

            Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ODOBRITEV ZAPISNIKA 18. SEJE DRŽAVNEGA SVETA. Osnutek ste prejeli s sklicem po elektronski pošti, 14. 10. 2009. Ugotavljam, da na podlagi tretjega odstavka 60. člena Poslovnika ni pisnih pripomb na osnutek zapisnika in predlagam, da o njem glasujemo. Prosim, če prijavite svojo prisotnost. 24.
Kdo je za takšen zapisnik? (27 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 18. seje Državnega sveta sprejet in prehajamo na odobritev zapisnika 12. izredne seje, ki ste ga prejeli s sklicem po elektronski pošti 14. 10. Nanj ravno tako ni bilo pisnih pripomb in predlagam, da tudi o tem zapisniku glasujemo. Najprej ugotavljamo prisotnost. 24.
Kdo je za potrditev zapisnika? (24 članov.) Kdo proti? (? članov.)
Ugotavljam, da je tudi zapisnik 12. izredne seje sprejet.

            Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - POBUDE IN VPRAŠANJA DRŽAVNIH SVETNIKOV. Po elektronski pošti 16. 10. in na klop ste prejeli vprašanje Bogomirja Vnučca v zvezi s subvencioniranjem energetske učinkovitosti večstanovanjskih objektov. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 16. 10. in na klop. Bi želel predlagatelj? Ne bi. Želi še kdo drug besedo? Ne. Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira vprašanje Bogomirja Vnučca in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Prosim, da prijavite svojo prisotnost. Prisotnih je 26 državnih svetnikov.
Kdo je za? (24 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti 19. 10. in na klop ste prejeli vprašanje Marijana Klemenca v zvezi s predlogom o uvedbi delnega sofinanciranja prevozov otrok s strani njihovih staršev. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti 19. 10. in na klop. Želi predlagatelj kratko obrazložitev. Ne želi. Želi kdo drug besedo? Ne. Prehajamo na glasovanje. Prosim, če prijavite svojo prisotnost. 26.
Kdo je za? (29 članov.) Vedno več nas je. Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli vprašanje Marijana Klemenca v zvezi z možnostjo spremembe postopkov z odprtimi in zaprtimi javnimi razpisi. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj besedo? Izvoli. Besedo ima Marijan Klemenc.

            MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim. Tu bi rad par besed rekel k temu vprašanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pač ministrstvo razpisuje razpise, odprte, zaprte. V javnem razpisu so določeni pogoji. Času oddaje in tako naprej, da ne grem prepodrobno. Vendar se zgodi tako, da določeni subjekti dobijo prepozno informacijo, da bi se lahko prijavili še na tak razpis, kateri dodeljuje vsem tistim, ki uspejo 10, 20, 30, tudi 100.000 evrov in da je to vprašanje, enostavno vprašanje, seveda dobronamerno zato, da bi se v prihodnje ta zadeva izboljšala na en zelo praktičen prikaz, ki ga bom zdaj povedal.
Določeni državljani so se potožili, da je razpis konkretiziral ga bom, gozdarski razpis, ki je potekal, nazadnje potekal tako. Razpis se je zgodil ob šestnajsti uri v petek popoldan in razpis je bil končan naslednji dan v soboto, kateri je oddal pošto ležeče štempljano. 11.10 je prišel v sistem, kjer je potem dobil tista sredstva. Vsako minuto dalje ni bil več, bi rekel, državljan uspešen pri oddaji vloge. Kaj to pomeni? Pomeni to, da so nekateri imeli strahovito prednost, da je informacija šla ven, kar ne bi smela in so nekateri dobili mogoče tudi milo rečeno, protipravno korist in seveda zdaj najprej bom seveda postavil, seveda z vašo pomočjo to vprašanje ministrstvu ali pa agenciji oziroma obema. Je pa sigurno, da je tudi najbrž vprašanje tu Komisije za preprečevanje korupcije ali pa celo ugoden za predlog za .../Nerazumljivo./... da državnem tožilstvu. Skratka predlagam, kjer je tudi v obrazložitvi tudi napisano, da se razpisi dogajajo drugače, da en teden možnost podaje svojih vlog, pripravi dokumentov pa potem en teden za tisto, da državljani podajo svoje vloge. Prosim za vašo podporo. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Izvolite državni svetnik.

            GOSPOD _______: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav svetnici, svetnikom, sekretar in ostali. Podpiram to vprašaje gospoda Klemenca. Mislim, da je stvar zelo pereča. Mislim, da se mi kar čudno zdi, da se ob to ni nihče spotaknil še glede na to, da kar je tudi omenil, da je razpis dejansko v par minutah, desetih minutah zaključen, da tisti, ki je razpisne pogoje poznal prej, ki jih je nekje, ki so od nekje pricurljali, tisti je pač bil uspešen, ostali pa so dobesedno bili izločeni iz igre že prej. Zato pravim, da je to zadevo še posebno potrebno podpreti in peljati naprej tudi kolikor bo odgovor kakršen koli negativen v tej smeri. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Državni svetnik Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Tudi jaz podpiram to vprašanje, ker ta razpis, kateri se je zgodil, da v desetih minutah v bistvu razdeli 9 milijonov evro, to je zelo nekaj narobe. Tudi v nadaljnjih postopkih, ko so ti razpisi, potekajo, se ugotovi, da, če tudi zaradi naglice so ti razpisi nepopolni in potem se jih zavrača in agencije namesto, da bi pozvale te, kateri so naredili kakšne manjše napake, da popravijo, oni avtomatsko zavrnejo in potem se Slovenija sprašuje zakaj ne izkoristimo sredstva Evropske unije. Ja ne moremo. Pa tudi državni uradniki naj že enkrat spoznajo, da so oni v službi ljudi tukaj in tudi države in da bodo pomagali ljudem ta sredstva črpati, za katere so upravičeni. Ne pa, da nekatere firme, ker tukaj sta pa dva razpisa, ker očitno so vedele za ta razpis, imeli so sredstva rezervirana in so večinoma one pokasirale ta sredstva. Za fizične osebe je pa zmanjkalo. Tako, da zelo podpiram to vprašanje in po eni strani bi bilo treba tudi nasloviti na Ministrstvo za kmetijstvo in potem posredno tudi na agencijo, da se te stvari enkrat za vselej uredijo. Ker ti problemi so vsako leto in tisti, kateri se je že prijavljal na te razpise ugotavlja, da je pol stvari v teh dokumentacijah preveč in Evropska unija strmi za tem, da se poenostavi vse postopke in tudi bi bilo za vprašati Ministrstvo za kmetijstvo, pa ne samo Ministrstvo za kmetijstvo, tudi druga ministrstva, katera dajejo te razpise, kaj so naredili v smeri poenostavitve postopkov.
Še enkrat pozdravljam. Zelo podpiram to vprašanje. Jaz upam, da bomo tudi dobili ustrezen odgovor in pa tudi nekako reakcijo vseh ministrstev, ne samo Ministrstva za kmetijstvo, da se v tej smeri nekaj spremeni. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Izvoli. Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: hvala za besedo gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem. Zdaj ne bi ponavljal tega, ampak posebej bi pa rad opozoril, globoko se strinjam s tem vprašanjem in pobudo, ampak obeta se razpis za nakup mehanizacije, za katerega med kmečkimi gospodarstvi vlada zelo velik interes in predlagam, da je naše vprašanje ali pa naša pobuda usmerjena tudi s tem, da že ta naslednji razpis, ko bo objavljen, da to načelo upošteva. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Državni svetnik Korže.

            JOŽE KORŽE: Tudi jaz podpiram to vprašanje in upam, da bo odgovor. Rekel bi pa to, da bi bilo prav tudi, da se sami pogoji, razpisni spremenijo. Pogoji se spreminjajo tako, da so pisani na kožo določenim ljudem. Nekateri dobijo  vsako leto, lahko dobijo vsako leto sredstva za gozdno mehanizacijo, konkretno ko gre to v višini 100.000 ali pa še več evrov, učinkov drugi ne more dobiti in ti pogoji glede posestvovanja gozda, se spreminjajo iz leta v leto samo, da krijejo stvar za določene fizične ali pravne osebe. Zato mislim, da zato se mora spremeniti. Kar se pa tiče časovno, da je v petek popoldan preko interneta lahko nekdo pride do podatkov, do polj in tako naprej, ki so overovljene, je čisti namen. Čisti namen. Tako kot sem rekel že prej, spet za nekatere. Drugi ne morejo. Zraven tega pa mu nalaga, da mora dobiti potrdilo iz občine, da iz občine ni še dobil sredstev. Kako naj v petek popoldan dobi potrdilo oziroma soboto, nedeljo, ko je razpis zaključen? Tako si nekateri, ki pridejo do podatkov, že prej zagotovijo ta potrdila in tako, da lahko potem na razpisu kandidirajo. Zato je prav, da je to vprašanje odprto.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep. Državni svet podpira vprašanje Marijana Klemenca in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanje preuči in nanj odgovori. Ugotavljamo prisotnost. 30.
Za? (30.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.                                            Po elektronski pošti in na klop ste prejeli vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča glede zaščite vodnih virov v Beli Krajini. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj kratko obrazložitev? Ne želi. Želi kdo drug kakšno besedo? Ne želi. Prehajamo na glasovanje o sklepu, da Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanja preuči in nanje odgovori. Ugotavljamo prisotnost. 30.
Kdo je za predlagani sklep? (31. članov.) Proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.                                            Po elektronski pošti in na klop ste prejeli pobudo prof. dr. Janvita Goloba v zvezi s konverzijo ruskega klirinškega dolga o nakup plinske-parne termoelektrarne. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj podati kratko obrazložitev? Želi. Izvolite.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Spoštovana svetnica, spoštovani svetniki in gostje. Vprašanje ali pobuda, ki jo mi opremimo, naj vprašanje preuči in nanj odgovori, je zdaj vprašanje kam, na kakšna uradniška mesta pride. Ali to samo odgovorijo suhoparno ali se iz tega tudi kaj zgodi. Mi te povratne aktivnosti ne spremljamo pa bi bilo včasih dobro, da bi poleg odgovora tudi naše budno oko na tem kaj se s takim aktom dogaja.
V tem konkretnem primeru gre pa za problematiko, ki jo vi vsi poznate. Leta 2007 je bil podpisan sporazum med Slovenijo in rusko federacijo za procesiranje dolga, ki ga je Rusija dolžna. Ladja z imenom Šestjak(?) je že nabavljena in bo kmalu zaplula po morju. Ostalo je pa še 80 milijonov dolarjev, na katere je sicer podal pobudo poslanec Jelinčič, da bi se kupilo dva ukrajinska aviona, bi rekel, konverzija z Rusijo in Vlada mu je sicer na to odgovorila, ne vem kakšni so nameni s temi avioni, vendar mi imamo tudi eno dobro pobudo, ki se ji reče nabava plinsko-parne termoelektrarne za potrebe trboveljske termoelektrarne. Ne gre samo za problematiko Zasavja, ampak v povezavi s potencialno rafinerijo v Lendavi, od koder bi lahko prihajal mazut v količini 300.000 ton na leto v Trbovlje v eno moderno plinsko-parno termoelektrarno, ki je Siemensovega izvora v ruski izvedbi .../Nerazumljivo./... v Sankt Petersbourgu, ki bi zelo ekonomsko in tehnološko, če gledamo naprej, tudi ekološko, če hočete, delovala na razvoju Zasavja, kjer je pravzaprav termoelektrarna Trbovlje ključen gospodarski subjekt za jutrišnji razvoj tako kot je v Lendavi rafinerija. Okoljska razprava o tem je lahko zelo dolga. O sinergističnih efektih ve pri gospodarski rasti dveh gospodarsko manj razvitih pokrajin bi se tukaj lahko zelo spodbudno ojačali. Torej, da ne tratimo vašega časa, jaz vas prosim, da to pobudo podpremo, počakamo na odgovor Vlade, ki mislim, da bo to pot našla nek argument, da o tej stvari najde dobro rešitev. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne, predlagam, da glasujemo. Se oproščam, državni svetnik Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa za besedo. Zdaj pobuda je sama po sebi povsem jasna. Jaz se pa oglašam zaradi tega, ker mislim, da je teh pobud kako kaj izboljšati na področju gospodarjenja, kar se potem tudi izraža v oblikovanju javnih sredstev za vse družbene potrebe zelo malo. Zato se oglašam. In bi bil zato, da tej pobudi v Državnem svetu damo več pozornosti. To se pravi, da pobudo, ne samo, da zdaj jo podpremo, ampak tudi sprejmemo odgovor in se zavzemamo za njeno implementacijo.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Še kdo? Če ne, prehajamo na glasovanje o naslednjem sklepu. Državni svet podpiram pobudo prof. dr. Janvita Goloba in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo preuči in nanjo odgovori. Ugotavljamo prisotnost. 25.
Kdo je za? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli pobudo Jožeta Mihelčiča v zvezi s spremembo zakona o vojnih veteranih. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj kratko obrazložitev? Ne želi. Želi kdo drug? Izvolite državni svetnik Zupančič.

            CVETKO ZUPANČIČ: Hvala lepa še enkrat za besedo. Jaz nisem hotel to zdaj sploh o tem razpravljati, niti nisem pripravljen. Ampak imam pa namen že dlje časa nekaj več o tem nekako nekaj reči, sprožiti glede na to, da je ta  zakon o vojnih veteranih zelo diskriminatoren v tem delu, ko govori, da pač vojni, kdo lahko, kdo je vojni veteran. Tisti, ki smo kakor koli sodelovali, jaz sem bil poklican 13. julija in sem bil tri tedne notri. Bil sem 14 dni v civilni zaščiti. Pustil sem 5 tednov dejansko 4 otroke, 30 glav živine v velikem delu in nimam nobenih, niti, danes me vprašajo otroci, kje si pa bil. Jaz ne vem. Po mojem sem bil jaz v okupatorski vojski. Jaz ne vem kje sem bil. Dejansko. Ko smo bili vpoklicani, so nam rekli: Vi ste vpoklicani zato, da bodo šli lahko tisti domov, da se bodo odpočili in smo jih mi nadomeščali. Jaz sem bil, lahko bom razkril kakšno zadevo kako smo v Grosuplju, kako se je orožje iz kasarne ven vozil, kako smo stražili, kako smo se dogovarjali. Marsikaj vam lahko povem. Nimam pravice, nimam statusa vojnega veterana. Jaz ne zahtevam nobene stvari. Meni ni treba nobenih privilegijev, nobenih rent in ničesar. Ampak to, da bom lahko javnosti povedal, da sem sodeloval, da sem bil zraven. Ne pa zdaj pa neki cariniki, ki je bil dobro plačan takrat. Jaz sem sam si prispevke plačal, dejansko nič za to dobil. Samo zunaj nekdo, ki je bil pa dobro plačan za to takrat, mesečno plačo dobil, seveda, tisti je pa vojni veteran in se danes lepo pripeni(?) in vojna, ta veteranska organizacija, zdaj sem dobil eno vabilo kako bo še govornik predsednik države tam in jaz kot državni svetnik sem dobil vabilo in bom šel ploskat. Ja, fini ste, odlični ste pa še medaljo si pripnite. A tako gre to zdaj? Ali smo kaj drugače kot smo bili prej? Nič. Zaradi tega pravim, da ta zakon je treba temeljito vrči na tapeto in dejansko še enkrat pregledati kdo je bil kje in kaj se je dogajalo. Ne pa tako, da nas bo čim manj pa nam bo čim manj pripadalo. Tako gre to? Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Gospod državni svetnik Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo. Zdaj ne vem ali mogoče nisem bil prav razumljen. Moram reči, da tudi sam nisem vojni veteran, da ne bi izgledalo, da peljem vodo na svoj mlin, ampak kaj sem hotel jaz s tem predlogom predlagati? Mene moti predvsem to in tudi dosti ljudi s katerimi sem se pogovarjal, da je veteranski dodatek socialna kategorija. Če je nekdo bil vojni veteran, če se je boril za domovino, se mi ne zdi sprejemljivo, da mora biti poleg tega še revež, da mu bo neka boniteta iz tega naslova pripadala. To je bilo glavno vodilo te spremembe. Vsi ostali predlogi so stvar debate. Ampak osnovno se mi zdi pa to in v tej smeri bi zdaj prosil tudi za podporo, ker mislim, da je to krivično, da je veteranski dodatek, mislim, da mora biti to ali veteranska renta ali pa tudi, če ni nič. Ampak ni prav, da je to socialna kategorija. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Saj jaz mislim, da, če je še kaj več, se lahko še kakšna dodatna pobuda oblikuje. Želi še kdo razpravo? Izvoli svetnik Kovšca.

            ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem skupaj. Jaz pa sem veteran pa bom vseeno to pobudo podprl, čeprav bi lahko rekli, da je to tudi voda na moj mlin in bom tudi povedal zakaj.
Leta 1991 sem poveljeval enoti, kateri fantje so nekateri izgubili službo zaradi tega, ker so nekaj mesecev viseli v uniformi. Osebno sem se moral iti pričkati z delodajalci, da so enega izmed njih vzeli nazaj v službo. Zato vem kako napak to izgleda, ko si pripravljen za domovino žrtvovati tudi življenje, po drugi strani pa si za to kaznovan in mislim, da je prav, da se na te stvari ne gleda kot na privilegij, ampak, da se na te stvari gleda kot neko povračilo za tiste, ki so bili ob pravem času na pravem mestu in imeli dovolj korajže za vse druge, ki pa tega niso .../Nerazumljivo./... Hvala lepa. Prosim vas, da to podporo tudi izrazite z glasovanjem. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Še kdo?

            Če ne, prehajamo na glasovanje o sklepu. Državni svet podpira pobudo Jožeta Mihelčiča in predlaga Vladi Republike Slovenije, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, da pobudo preučita in nanjo odgovorita. Ugotavljamo prisotnost. 31.
Za? (26 članov.) Proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli pobudi Jožeta Mihelčiča v zvezi s pripravo predloga zakona o podpori Beli Krajini z vsemi obkolpskimi občinami. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj kratko obrazložitev? Želi. Izvolite gospod Jože Mihelčič.

            JOŽE MIHELČIČ: Hvala za besedo. Moja razprava bi bila lahko namenjena tudi zakonu o pomoči o podpori Pomurju. Ampak ravno zaradi tega zakona sem čutil potrebo, da dam podoben predlog za Belo Krajino in obkolpske občine. Ker nekako statistični podatki kažejo na to, če bi kdo resno pogledal, da je Bela Krajina v podobni ali pa še slabši situaciji. Če pa zraven priključimo še obkolpske občine, je pa najbrž situacija še dosti slabša. To je bil en razlog.
Drug razlog je bil pa to, da sem želel naši Vladi na nek način pomagati in jo opozoriti na to, da je Slovenija, pač ima poleg svojega vzhoda tudi jug in ostale pokrajine in se mi zdi zakon o razvojni pomoči Pomurju, bom podprl, ampak z nekim cmokom v grlu. Ker sem prepričan, da tudi ostali neko podobno pomoč potrebujemo, ampak to je ena stvar. Druga stvar je pa to, da praktično vodimo sedaj celo Vlado v Pomurje in predsednik Vlade ni imel časa za nekatera srečanja, zdaj pa prvič, ko je šel k delavcem v Muro in sem to globoko podprl in se mi zdi, da je bilo to hrabro dejanje, ampak zdaj pa gospodarski minister, predsednik Vlade, državni sekretar za Pomurje, referenca za ministra za lokalno samoupravo je bila, da je doma iz Pomurja. Desna roka tega ministra bo državni sekretar, ki je doma iz Pomurja in zdaj jaz čutim, da nekako prihajamo v neko tako stvar, da je potrebno opozoriti pač tudi na to, da so ostale pokrajine, ki ravno tako pričakujejo nek razvoj. Želel pa sem v tem predlogu opozoriti še nekaj, ko pričakujemo od bodočih regij, da bodo rešile vse probleme, recimo mi smo v razvojni regiji jugovzhodna Slovenija in pri razdelitvi kohezijski sredstev je bila preglasovana najprej Bela krajina, smo dobili iz teh kohezijskih sredstev približno 2 milijona manj kot smo jih pričakovali ali pa, ki so nam pripadali. Na lokalnem nivoju je bila pa preglasovana tudi občina Semič, tista 2 milijona sta šla pač smo jih morali žrtvovati prebivalci občine Semič, čeprav smo imeli program, s katerim bi v Semiču, v katerem je brezposelnih tam skoraj 15% prebivalcev odprli 33 novih delovnih mest, to kaže, da ta sistem ni dodelan in da je potrebno za vsa področja neke spremembe sprejeti. Prosim, Državni svet, da to mojo pobudo predvsem, zaradi tega podprejo. Hvala.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? Če ne, prehajamo na glasovanje o naslednjem sklepu: "Državni svet podpira pobudi državnega svetnika Jožeta Mihelčiča in predlaga Vladi Republike Slovenije in Službi Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, da pobudi proučita in nanjo odgovorita." Ugotavljamo prisotnost. (27 prisotnih.)
Kdo je za sprejem takega sklep? (29 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli pobudo Komisije ta državno ureditev v zvezi z možnostmi o seznanitvi Državnega sveta z osnutki predpisov v postopku priprave. Predlog sklepa ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Želi predlagatelj kratko obrazložitev? Predlagatelja ni. Želi kdo drugi besedo? Ne. Zaključujemo točko.
Predlagam, da Državni svet sprejme naslednji sklep: "Državni svet podpira pobudo Komisije za državno ureditev in predlaga Vladi Republike Slovenije, da pobudo prouči in nanjo odgovori." Ugotavljamo prisotnost. (28 članov.)
Kdo je za? (24 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagani sklep sprejel.
Po elektronski pošti in na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano na vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna v zvezi z izvajanjem Zakona o soobstoju, gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Po elektronski pošti na klop ste prejeli odgovor Ministrstva za promet na pobudo državnega svetnika Draga Žure za zakonsko ureditev omejitve vožnje po levem pasu avtoceste. Za vprašanje in pobude, na katera po preteku 30 dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov bomo posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma pristojne državne organe. Želi besedo kdo? S tem zaključujemo točko Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov.

            Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 122/09. Poročilo je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu mnenja vložite v pisni obliki. Želi v imenu predlagateljev zakona kdo besedo? Pozdravljamo gospo Vesno Juvan, sekretarko in pa Marka Drofenika, sekretarja. Predlagatelja ne želita uvodoma besede. Želi poročevalec Komisije za lokalno samoupravo? Gospod Fras, izvolite.

            DARKO FRAS: Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni.
Na kratko. Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala predmetni predlog Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije. Naj na kratko povzamem, da je komisija torej predlog podprla kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. Seveda so bili izraženi tudi tukaj nekateri pomisleki oziroma bolj opozorila. Bi pa samo spomnil in pa še enkrat izpostavil tudi že prejšnje odločitve državnega sveta. Še posebej naj spomnim samo na kontekst razprave o Zakonu o financiranju občin, kjer je zlasti tudi Mestna občina Ljubljana imela veliko pripomb na sam sistem in veliko izmed tistih argumentov, ki so bili izpostavljeni oziroma takšno je bilo, potem mnenje Državnega sveta, je bilo takšnih, da bi jih bilo potrebno reševati skozi Zakon o glavnem mestu. Prav te zadeve v veliki večini primerov, sedaj je ta predlog zakona tudi poskuša reševati, kar se nam je v komisiji zdelo pravilno. Brez, da zahajam v posamezne detajle ali vsebino, če bo to potrebno lahko kasneje skozi razpravo. Predlagam, da se ta predlog zakona podprle. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Ne. Želi kdo drug? Tudi ne. Mislim, da tudi vi zdaj ne. V kolikor ni razprave, zaključujemo točko in dajem na glasovanje predlog mnenja Državnega sveta k zakonu, kot ste ga prejeli na klop. Ugotavljamo prisotnost. 27.
Kdo je za? (22 članov.) Je kdo proti? (1 član.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

            Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - to je nova točka, PREDLOG ZAKONA O RAZVOJNI PODPORI POMURSKI REGIJI V OBDOBJU 2010, 2015. Predlog zakona ste prejeli na klop. Predlog zakona je obravnavala Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Mnenje Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ste prejeli na klop. Na klop ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Predlog mnenja Državnega sveta ste prejeli na klop. Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu mnenja vložitev pisni obliki.
Na klop ste prejeli tudi predlog interesne skupine lokalnih interesov. Ali želi v imenu predlagateljev zakona kdo besedo? Ne. Ali želi poročevalec Komisije za lokalno samoupravo? Želi. Besedo ima predsednik ... Ne? Državni svetnik Fras, želite? Izvolite.

            DARKO FRAS: Malo me je presenetila ta situacija. Moram priznati, da predlagatelji, torej ne želijo besede v tem uvodnem delu, ampak torej jaz bom prav gotovo izkoristil to priložnost. Naj povem, da je Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj obravnavala ta predmetni predlog zakona na včerajšnji seji. Torej časa ni bilo pravzaprav veliko za to zadevo in seveda po opravljeni daljši razpravi, kjer so seveda bila izražena številna mnenja oziroma tudi mnogi pomisleki, je komisija predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji tudi podprla. Seveda pa pri tem izpostavila kar nekaj opozoril oziroma pomislekov na sam zakon. Ti pomisleki se seveda nanašajo zlasti na ta dvom oziroma pravzaprav postavlja se vprašanje ali s tem posebnim zakonom pravzaprav ne vzpostavljamo nekega diskriminatornega položaja tako na eni strani pozitivne diskriminacije, če hočete in pa na drugi strani, ali ne postavljamo v manj ugoden, neenakopraven položaj tudi nekaterih drugih območij, zlasti manj razvitih območij ali pa regij, če hočete, v Sloveniji.
Torej nobenega dvoma prav gotovo ni in ni bilo tudi za komisijo, da je stanje, to potrjujejo nenanazadnje tudi vsi statistični kazalci in podatki, da je stanje v pomurski regiji najslabše in da so tam problemi največji. Ta situacija seveda ni nova. To je tudi komisija ugotavljala skozi tudi vsa priporočila, ki smo jih obravnavali o skladnem regionalnem razvoju je bilo to razvidno. Seveda so pa sodu izbile dno ti dogodki ali pa razmere katerim smo priča v zadnjih tednih ali pa mesecih in seveda ti dogodki prav gotovo terjajo neke izredne in pa interventne ukrepe. Je pa vendarle se komisiji postavilo to vprašanje, ali je smiselno, torej na ta način parcialno in vzporedno s tem zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in instrumenti, ki jih imamo, ki so v teku, v bistvu na ta način, uvajate en nov pristop, če hočete, k reševanju te problematike skladnega regionalnega razvoja. Tu je bilo kar nekaj pomislekov pravzaprav, ki gredo tudi v to smer nenazadnje samega tega programa, konkretnega. Nabora ukrepov, ki je predviden v tem predlogu zakona. Namreč večina teh ukrepov je pravzaprav že vključenih ali v regionalne razvojne programe, projekte, ali v razvojne načrte posameznih resornih ministrstev in prav tako tudi del teh sredstev ali pa celo po posameznih ukrepih, večina teh sredstev je tudi sicer bila načrtovana za te ukrepe, tako da se po eni strani pojavlja vprašanje tudi kolikšna pa je res realna dodana vrednost, če hočete, tega zakona in v kolikšni meri zgolj povzema že neke ukrepe in predvidena sredstva po obstoječih razvojnih programih in načrtih.
Drug pomislek je bil izražen tudi okoli tega časovnega obdobja tega načrtovanja, ki je po tem zakonu, se govori o obdobju 2010 do 2015, medtem, ko imamo pri načrtovanju regionalnih razvojnih programov in kohezijske politike pa obdobja 2007, 2013 in pa 2013, 2017 in tudi tukaj bi verjetno bilo smiselno uskladiti, prilagoditi ta časovna obdobja. Nekateri pomisleki, ki jih je komisija izrazila so šli tudi v to smer, pravzaprav imamo pridržke glede vloge te tako imenovane tehnične pisarne, ki naj bi se odprla v Pomurju za potrebe implementacije oziroma priprave, vodenje in izvajanje teh projektov oziroma predmetnega zakona. Zdaj tudi v obrazložitvi piše, da naj bi ta tehnična pisarna imela ključno oziroma pomembno vlogo pri tem. V komisiji smo bili mnenja, da bi bilo treba večjo težo in vlogo dati regionalni razvojni agenciji, kar je sicer že predvideno, ampak predvsem tudi regionalnemu razvojnemu svetu, kot tisti politični instituciji, ki bi morala prevzemati tudi odgovornost in ki po veljavnem zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja tudi pristojna za sprejemanje regionalnih razvojnih programov, določanje prioritet in tako naprej. In jaz mislim, da je prav, da tudi regija oziroma preko tega sveta prevzame ta del te odgovornosti in da ima tudi vpliv na kreiranje teh programov.
Skratka teh pomislekov je bilo več in na koncu naj izpostavim še en pomislek, ki se nanaša na sam nabor ukrepov oziroma zakaj bi naj se ta sredstva porabila. Veste, da gre po tem programu za približno 260 milijonov evro sredstev naj bi bilo namenjenih za več različnih ukrepov v obdobju petih let, se pravi od 2010 do 2015. Gre za precejšnja sredstva in ugotavljamo v komisiji, da je seveda zelo pomembno na kakšen način se bodo ta sredstva porabila. Nekoliko smo bili skeptični, da je predvidenih kar 70 milijonov sredstev za plačevanje prispevkov delodajalcem. Nam se je zdelo, da je to velik denar, ki v bistvu bore malo pripomore k nekemu razvojnemu preboju ali če hočete k dodani vrednosti in ustvarjanju novih delovnih mest, tistih konstantnih delovnih mest, ne fiktivnih ali ustvarjenih samo za kratek čas in da gre spet bolj za plorongiranje neke situacije in vzdrževanje neke vzdržnosti, če hočete. Po našem mnenju bi bilo bolje ta denar nameniti za neke ukrepe, ki res prispevajo k ustvarjanju res novih produktivnih delovnih mest ali k višji dodani vrednosti, kar bi posledično lahko privedlo k višjim plačam, višjim dohodkom zaposlenih. Tako, da se mi zdi, da jih bolj vzdržujemo pri življenju, kot da bi jim s dali eno dobro osnovo za nadaljnji razvoj.
In v zvezi s tem je bil izražen en pomislek, glede na pred kratkim objavljene rezultate oziroma podatke o raziskavi v zvezi z znanjem učencev na pomurskih osnovnih šolah. In nekateri člani komisije so poskušali iskati tudi korelacijo, da tako rečem, ne samo korelacijo med stanjem v kateri se ta regija nahaja in temi podatki oziroma izsledki raziskav, da je znanje že tam na nivoju osnovne šole teh učencev ali prebivalcev na bistveno nižji stopnji, kot v drugih regijah. In prav gotovo obstaja verjetnost, da je ta korelacija ena od tistih, ki vpliva na stanje, ki danes je in zakaj to izpostavljamo. Gre za to, da po naši oceni v tem naboru ukrepov, če že, bi moralo biti več sredstev namenjenih tudi za vlaganje v znanje in razvoj, ne pa samo v tiste klasične instrumente socialne politike in gašenja požara. Tako, da je kar nekaj pomislekov v zvezi s samo vsebino, zlasti pa ostaja ta velik pomislek ali to pomeni, da bomo jutri če bo Pomurje izboljšalo to stanje, nadaljevali s tem drugačnim pristopom in bomo poleg instrumentov, ki jih izvajamo na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja sprejemali posebne zakone še za drug regije, ki bodo potem najslabše ali pa bodo izstopale. Že danes bi mogoče lahko razmišljali tudi še o kakšni drugi regiji, da jih ne začnem naštevati. Tako, da se nam zdi, da stvar terja zelo tehten premislek in s tem bom zaključil in tudi to sprejemanje tega predmetnega zakona, tako na vrat na nos, čez noč, se zdi nekoliko neracionalno.
Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: .../Mikrofon ni vključen, slaba slišnost./... Hvala lepa.
            Interesna skupina lokalnih interesov predlaga amandma k predlogu mnenja Državnega sveta.
            Želi vodja interesne skupine pojasnilo? Amandma ste prejeli na klop. Želi besedo kdo drug od predstavnikov interesnih skupin? Ne. Se javlja k razpravi kdo od državnih svetnikov? Ne.
            Potem prehajamo na glasovanje. Najprej k amandmaju in sicer amandma glasi: Na drugi strani mnenja Državnega sveta k predlogu zakona o razvojni podpori Pomurski regiji, se za drugim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi: Državni svet predlaga, da se sredstva, ki so predvidena za ustanavljanje regijskih središč, vlaganje v infrastrukturo in povrnitev plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost, ki so po našem mnenju nerealno ocenjena, 69 milijonov evrov za tisoč novih delovnih mest, preusmerijo v spodbujanje tistih dejavnosti, ki so v Pomurju prepoznane, kot naravne danosti oziroma prednosti - kmetijstvo, turizem, geotermalna energija.
             Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je svetnikov 24, za je glasovalo 21, proti 2.
            (Za je glasovalo 21.) (Proti 2.) 
            Ugotavljam, da je predlagani amandma sprejet in predlagam, da glasujemo predlogu mnenja Državnega sveta, ki ste ga prejeli na klop skupaj s sprejetim amandmajem. Ugotavljamo prisotnost. Navzočih je svetnikov 24, za je glasovalo 24, proti ?.
            (Za je glasovalo 24.) (Proti ?.) 
            Ugotavljam, da smo mnenje sprejeli.

            Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA (to je v gradivu 4. točka) PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O POSLANCIH.
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora številka 120/2009. Obravnavali sta ga Komisija za državno ureditev in Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Poročili obeh komisij ste prejeli po elektronski pošti in na klop, prav tako tudi mnenje Državnega sveta.
Prosim, da morebitne amandmaje k predlogu mnenja vložitev v pisni obliki. En amandma že imamo in sicer s strani Interesne skupine za negospodarske dejavnosti.
Ali želi kdo v imenu predlagatelja zakona besedo? ne. Ali želi poročevalec Komisije za državno ureditev pojasniti svoje stališče? Tudi ne. Ne? Ga ni. .../Oglašanje v ozadju./...
Izvoli. .../Medsebojni pogovor./...

            DARKO FRAS: Se opravičujem, kolega Vnučec predsednik Komisije za državno ureditev me je prosil, da v njegovem imenu predstavim mnenje komisije, sva bila dogovorjena da se dogovori s predsedujočo pa je, izgleda, to pozabil tako, da sem malo presenečen oziroma sem čakal na to povabilo.
Skratka, Komisija za državno ureditev je obravnavala predmetni predlog zakona o poslancih in naj takoj povem, da ga na koncu ni podprla. Seveda pa so bila mnenja precej deljena tako, da tudi rezultat glasovanja je bil precej tesen. Želim poudariti, da so bila tudi drugačna mnenja. Kar nekaj članov komisije je menilo, da... ali pa naj povem tako, prav gotovo je več argumentov tukaj, ki so tako za in proti temu, da se ta nezdružljivost uredi. To mislim, da smo si bili enotni vsi člani komisije. Seveda pa so pri tem tehtanju za in proti argumentov pri nekaterih prevladali argumenti za, pri nekaterih proti. Glede na rezultat glasovanja in tudi potem samo mnenje komisije, so prevladali argumenti, ki nekako ne pledirajo za tem, da ta predmetni zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
In sicer naj izpostavim nekaj temeljnih očitkov. Predlog tega zakona ne izhaja iz neke resne analize problematike, vsaj dejanskega stanja. Sicer se precej ukvarja s pravno-teoretičnim razglabljanjem o nezdružljivosti funkcij in razmejitvi zakonodajne, od izvršilne oblasti in tako naprej, ampak pravzaprav ne navaja niti enega dejanskega resnega problema, konflikta, ki naj bi s tem v zvezi nastal in opravičeval to omejevanje. Druga stvar je ta argumentacija v kolikšni meri spada funkcija župana v državno izvršilno oblast in vejo, in kot vemo ne izvaja državnih nalog v tem smislu, pa še kolikor jih, kot prenesene izvaja državna uprava oziroma občinska uprava s predstojnikom, ki odloča na tej stopnji v upravnih postopkih in tako naprej. Nadalje so nas k temu navajala tudi nekatera dejstva, ki so to potrjevala. Ločitev te poslanske in županske funkcije, je opredeljena v koalicijskem sporazumu ne pa v nekih pravno formalnih predpisih ali aktih države. In to napeljuje na povsem drugačne motive oziroma vzgibe za sprejemanje oziroma vzpostavljanje te nezdružljivosti, bolj politične, kot neke strokovne. In ravno argumentacija tistih zagovornikov te nezdružljivosti, kjer izpostavljajo; recimo, danes je bilo tudi to povedano, da imajo župani bistveno prednost pred ostalimi na volitvah ko kandidirajo ali da imajo, v tem smislu, torej, da so velikokrat tudi moteč faktor pri glasovanju v Državnem zboru, zlasti za koalicijske poslanske skupine ali tudi nasploh tudi za poslanske skupine, ker velikokrat zastopajo interese lokalnih skupnosti, lokalne interese, bolj kot pa mogoče neke odločitve, sprejete na nivoju poslanske skupine ali pa koalicije, če hočete.
In vse to me še bolj navaja seveda v bistvu na dejstvo, da pravzaprav je zgodba politično motivirana in ima manj opore v, bom rekel argumentih, ki izhajajo iz realne prakse. No ampak to, kar se mi zdi bolj pomembno, po mnenju komisije v bistvu ta parcialna rešitev ni primerna in naredi več škode kot koristi. Prav gotovo bi bilo to smiselno v bistvu v primeru, da bi izgradili do konca drugi nivo lokalne samouprave, izpostavili tudi finančno in zakonodajo ali pa, če hočete avtonomijo vzpostavljanja predpisov na temu nivoju pokrajin in regij in seveda na ta način resnično prišli do neodvisne lokalne samouprave in danes temu ni tako. In tudi, če pogledamo primerjalno pravno seveda tam, kjer pravzaprav so v bistvu župani, tudi lahko člani parlamentov, tam pravzaprav v parlamentu bora malo odločajo o financiranju na regionalnem nivoju ali pa regionalnih projektov in kaj šele občinskih projektov ampak se o tem odloča na nivoju regij ali pa pokrajin. In tega problema seveda ni.
In zdaj, velika večina jih seveda govori, da je ravno tudi to razlog da je potrebno župane iz parlamenta odločiti ampak morate se zavedati, da v bistvu v temu primeru pa pravzaprav lokalna samouprava neposrednega zastopstva v Državnemu zboru nima. Ostane jih samo instrument dogovarjanja in to pa tudi v praksi, ne vem, tisti ki to bolje poznate, ki ste temu sledili lahko vidite, da se velikokrat ta instrument lahko izigra in da to niti slučajno ni seveda enaka pozicija kot jo imajo interesi lokalne samouprave kadar so torej župani lahko tudi člani parlamenta. Tudi zadnji primer dogovarjanja o povprečnini je zgodba takšna, da je vlada izkoristila tisto možnost zakonsko ni seveda prišla s predlogom višine povprečnine v proceduro v Državni zbor, preden je sploh dobro začela pogajanja z obema reprezentativnima združenjema. In seveda ta instrument potem to svojo vlogo oziroma funkcijo izgubi ne glede na to, da se sicer še neke vrste pogajanja ali pa dogovarjanja še vedno vzporedno poteka. Ampak uradni predlog je bil že vložen v Državni zbor.
Mogoče kaj več še kasneje, skratka naše mnenje je bilo, da seveda v kolikor bi kazalo to nezdružljivost urejati jo je potrebno urediti in tudi nezdružljivost vseh ostalih funkcij, ki so sporne, da zdaj ne zahajam v te podrobnosti in jih tukaj ne naštevam. In hkrati izgraditi tudi drugi nivo lokalne samouprave. V temu kontekstu je pa zdaj samo ta parcialna ureditev preuranjena, prenagljena in po naši oceni povzroča pravzaprav več škode kot koristi. Zlasti pa motijo seveda ti nagibi ali pa motivi kalkulacij, takšnih ali drugačnih kalkulacij posameznih političnih strank, ki pa mislim da pri tem ne bi smeli imeti bistvene vloge. Hvala lepa

            PODPREDSEDNIK ___________: Hvala kolega Fras. Besedo dajem predstavnikom, vodjem interesnih skupin najprej. Želi kdo besedo? Ja, kolega Jan, izvolite.

            DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa.
Interesna skupina za negospodarske dejavnosti je tukaj obravnavala ta predlog poročila in tudi zakon in seveda se je razvila tudi podobna široka razprava kot je poročevalec že omenil. V eni sami, nismo mogli prezreti dejstva, da je poslanec predstavnik celotnega naroda, ne pa nekih lokalnih interesov. Po drugi strani pa seveda tudi to, da je težko dve deli temeljito in skrbno opravljati, enako kot eno samo delo. In tukaj je spet neka stvar, ki kaže na to, da bi bilo potrebno zakon podpreti in te stvari urediti. Smo pa seveda proti tistemu stavku, zato predlagamo amandma, ob zasnovi pokrajin bi kazalo istočasno nadgraditi vlogo Državnega sveta v smeri njegove krepitve v odnosu do Državnega zbora. Namreč, po našem mnenju to prejudicira bodočo ureditev Državnega sveta. Kateri koli prehod Državi svet, drugi dom slovenskega parlamenta, izključno na podlagi lokalni interesov pomeni podvajanje teh drugih domov, ki so nasledniki fevdalne ureditve, pa naj gre tukaj za lordsko zbornico, za španski senat, za poljski senat, za danski senat in tako naprej.
Naš drugi dom, kar ne glede na to, da ima slabo urejene pristojnosti in tako naprej, ima vendarle nekaj več, neko dodatno vrednost, ki ima v vseh teoretičnih in praktični ozirov po svetu velik odmev; in sicer to, da zagotavlja neposredno vlogo tudi drugim ljudem in je dobro, da delavec lahko preko svojih predstavnikov kot delojemalcev, neposredno pove svoje mnenje v zakonodajnem postopku. In zato mislim, da v a priori izločati neko ureditev je ob neki takšni erelevantni stvari, da to presega tisto materijo, ki jo ureja zakon sam. Zato predlagamo ta amandma.
Seveda pa ne moremo tudi mimo opozorila, da je res, župani postajajo neka nova družbena sila, ki gre preko vseh političnih strank, župan ima velik odmev v javnosti, prinese velike stvari, veliko število glasov in seveda zato dragocenost si lahko postavlja bodisi znotraj stranke na ustrezno mesto ki ga gre bodisi, da sam nasprotuje predlogom in se ne podreja disciplini, ki velja v Državnemu zboru. In to je verjetno ta moteči element, ki je pa vprašanje koliko se ga izplača izgubiti in zapraviti, ker je vendarle neka nova razsežnost.
Tako da so dileme odprte, mislim pa, da zakon ne ureja tistega kakšna naj bi bila vloga drugega doma, kasneje nima smisla tega odpirati v temu primeru. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNIK ________________: Hvala, kolega dr. Jan. Odpiram razpravo za Državne svetnike. Izvolite, besedo ima kolega Toni Dragar.

            TONI DRAGAR: Spoštovani kolegi, spoštovana kolegica, spoštovani gostje.
Se zahvaljujem kolegu, ki nas je povzdignil v neko posebno vrsto ljudi, nekih nadljudi. Jaz bi pravzaprav na začetku rad rekel, da moje mnenje že ves čas je, da združljivost poslanske funkcije in župana ni možna, iz več razlogov. Eden je tudi ta, o katerih je kolega govoril. Torej vsi imamo samo štiriindvajset ur na dan. Vsi tisti, ki želite, želimo opravljati svojo službo, svojo funkcijo odgovorno lahko rečemo, verjemite, vsaj jaz lahko rečem, zmanjka časa definitivno kar bi moral početi kot župan osme največje občine v Sloveniji, ni časa, bog ne daj da bi imel še funkcijo poslanca. Zaradi tega smo imeli tudi velike težave v tistih strankah, ki so neke nadstranke, ki govorijo kaj se vse da z župani narediti. Torej, nisem želel kandidirati, zato ker želim funkcijo župana opravljati kvalitetno. Zdaj, če je to lahko argument dobro, sicer pa ti materiali in vsa zgodba, ki se v Državnemu zboru dogaja fizično ni združljiva. Po mojem mnenju fizično ni združljiva. Pustimo intelektualne potenciale županom, ki smo slišali da so neki nadljudje, pravzaprav.
Druga stvar, ki se mi zdi, verjemite župan osme največje občine s poznanstvom tudi v Vladi, tudi v Državnem zboru ne morem priti do nobenega ministra. Nekdo drug, ki je vsak dan na liniji z njim pride do njega brez težav. Pustimo zdaj tukaj, da vsak reče, saj Domžale ste tukaj ne rabite. Ni res, ravno tako imamo mi težave kot jih imajo, ne vem, če hočete prekmurske občine, ki jih je mimogrede absolutno preveč, ker so sami sebi odveč že in Bela Krajina in Jesenice in vsi ostali. Vsi imamo težave, mi vsi želimo komunikacijo z ministrstvi.
Naslednja zadeva, ki se mi zdi; lobiranje. Kakorkoli se to lepo sliši ali pa grdo sliši, vsi tisti ki so zraven naredijo, verjemite več za svoj kraj, tisti župan ki je v državnemu zboru kot lahko naredimo mi, ki nismo v državnemu zboru. Za mene je to morda celo ena od tistih zadev, ko smo prej govorili pri razpisih. Po moje je to lahko tudi naloga Kosove komisije; da preveri kateri župan je s svojimi poznanstvi v državnemu zboru, v svoj kraj pripeljal nenormalne zadeve. Nenormalne zadeve pomeni, da imajo tri občine v razmaku šest kilometrov saka osemnajst oddelčno šolo, vsaka svojo telovadnico, vsaka zlate pločnike, vsaka svoj vrtec. Občina tukaj zraven, dvanajst kilometrov iz Ljubljane, sama s svojimi sredstvi gradi šole, gradi vrtce, ne zato, ker bi mi tako želeli ampak zato, ker so ljudje prišli k nam. Mogoče so kdaj slišali, da so Domžale tudi v redu.
Pa še na koncu, osebna izkušnja; moja županja, dvanajstletna županja, tudi prvopodpisana kot predlagateljica zakona dobro ve kaj pomeni obojna funkcija. Bila je samo županja, bila je županja in poslanka in zdaj je samo poslanka. Spomnite se, koliko je lahko sodelovala takrat v razpravah ali pa v sami aktivnosti Državnega zbora, ko je bila tudi županja. In verjemite, ni možno fizično zadeve združiti. Tisti, ki ne verjame seveda najbrž ni to poskusil. Jaz vam povem, jaz sem bil njen podžupan z vsemi pooblastili, štiri leta in očitno je sama tudi ocenila in verjamem, da tudi tisti, ki tako sodelujejo in se pogovarjajo, poslanska funkcija z župansko ni združljiva.
Osebno, moje mnenje pa je, da bi morda lahko bila tudi varianta, tako kot smo danes tudi že slišali, da velja to tudi za druge, imamo tudi, se opravičujem vsem, tisti ki so mogoče tangirani; imamo takšne ljudi, ki delajo po trideset ur na dan, oziroma ne delajo, so plačani trideset ur na dan. Imamo takšne zdravnike, ki so sposobni, ne vem, delati, dežurati skratka, ne vem jaz nisem znal sešteti ampak to je šlo preko štiriindvajset ur na dan. Imamo tudi profesorje, ki predavajo v nekih zgodbah, torej, če predava potem ga ni tukaj. Se pravi, je odličen predlagatelj ampak kot poslanec ne dela. Ali pa dela, ne vem ponoči pa spet zmanjka časa.
Toliko sem hotel samo povedati in še enkrat povem, slej kot prej bo prišlo do tega, da bo nezdružljivo opravljanje nekih funkcij, v temu primeru poslanca in župana pa še nekaj je zelo zanimivo, direktor... Govorim pa samo še en stavek v nivoju lokalne skupnosti... Direktor javnega zavoda, ravnatelj, je brez težav član občinskega sveta na katerem glasujemo o proračunu in pripelje amandma, da je potrebno investicijsko vzdrževanje za šole dvigniti, ne vem 20% in brez težav glasuje za takšen amandma. To je pa druga zgodba, ki seveda ni danes tema. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNIK _____________: Hvala kolega Dragar. Želi še kdo besedo? Kolega Reven, potem pa Otoničar.

            RATISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo, lep pozdrav vsem.
V prvem sklicu, ko smo začeli lokalna samouprava sem bil goreč zagovornik tega, da poslanec pa župan ne moreta biti ena oseba, iz istih razlogov kot je kolega Dragar povedal. Vendar bi opozoril na eno drugo zadevo; situacije v vseh občinah niso enake, zato bi moral ta zakon biti širši, dopuščati variante. Bom povedal primer, tam, kjer je izvoljen župan, oseba kreativna, zna ustvarjati, zna vleči voz naprej, tam bi bil ta primer primeren. Ne more delati poslanec pa ne more hkrati občine vleči naprej. Vendar, če pa pride takšen primer, da je izvoljen župan dober govornik, ni pa primeren za operativo potem v takšnih primerih bi morala biti dana zakonska možnost, da podžupan sprejme vse te funkcije, župan je pa pač glasen govornik, kot pravijo naši južni bratje. Vzpostavljati v zakon samo eno možnost, samo to ne more biti, vidim preozko. Mislim, da je treba našo specifiko Slovenijo zajeti v celi širini in dopuščati več alternativnih možnosti na podlagi katerih se občinski sveti, glede na izvoljene kandidate sami odločajo o najoptimalnejši rešitvi.
Sam ta zakon vidim, kot da je pisan na eno osebo, dve, tri mogoče. Zato na žalost bom podprl naše mnenje, da ga ne podpiramo, saj je tako...

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Mnenje je takšno, seveda.

            JOŽE RASTISLAV REVEN: Ja, hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Mnenje komisije je takšno. Hvala lepa kolega Reven.
Besedo ima kolega Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo.
Moram reči, da o tem problematiki razpravljamo že kar nekaj let in me tudi malo čudijo podpisniki, ki so to podpisali takrat, ko so bili oni župani, tega predloga nekako niso podpirali, zdaj pa kar na enkrat, ko niso več župani podpirajo ta predlog.
Vsekakor se strinjam, da je treba na tem področju nekaj narediti in da je treba preiti tudi na samo lokalno raven in tudi tam ugotoviti kaj je in kaj ni združljivo - z občinskim svetnikom, z županom in ostalimi zadevami. Ker ista stvar, približno ista stvar se ponavlja tudi pri tem zakonu.
Nekateri imajo pomisleke, da imajo ti župani večjo prednost na volitvah. Poglejte, nekateri jim tudi očitajo, da ti župani in poslanci več naredijo za svojo občino. Ampak, kot jaz poznam volitve ti župani niso voljeni samo v svojih občinah, ampak so v volilnih okrajih, ki pa zajema dosti večje področje, kot pa samo njegovo občino. In če bi delal samo za svojo občino, to lahko govorim za nas, ki imamo, v mojem okolišu so približno enake občine, če bi vsi volivci volili zanj iz naše občine ne bi prišel skozi. To se pravi, da je za svoj kraj lahko naredil marsikaj dobrega.
In še nekaj. Vidimo, da so pri določeni zakonodaji župani, ki so bili posredno ali neposredno prisotni pri sprejemanju določene zakonodaje, so marsikatere dobre zakone, svoje amandmaje vložili, drugače jih ne bi slišali. Naj bo ta vlada ali prejšnje vlade in vse vlade nočejo poslušati nas predstavnikov lokalnih interesov v Državnem svetu, nočejo županov poslušati, nočejo združenj poslušati, naredijo svoje zakone. In po eni strani je tudi to varovalka, da bodo prišle določene zadeve v zakone. In jaz ne vem kaj se toliko v tem danem trenutku tega tako branimo. Ko pa bo vzpostavljena druga raven lokalne samouprave, se pravi pokrajine, seveda pa se bodo te stvari spremenile in bo najbrž večji vpliv teh pokrajin na odločanje tudi v Državnem zboru in da bodo bolj vključeni v vso to sprejemanje zakonodaje. Jaz mislim, da je ta zakon preuranjen ali pa smo zamudili, pri prejšnji vladi, ko je hotela vzpostaviti drugo raven lokalne samouprave in da bi se te stvari tam reševale.
Tako, pa jaz mislim, da tega zakona trenutno ni za sprejeti, da je še za počakati in potem ko se bo vzpostavila druga raven lokalne samouprave, da se bodo te zadeve uredile. Je pa res problem, nekateri župani; dobro je, najbrž imamo nekateri drugačne izkušnje o poslancih, ki so zastopali naše volilne okraje. Moram reči, da mi smo imeli to srečo, da se je lahko ta poslanec lahko posvetoval z vsemi župani vseh občin kjer je bil izvoljen in da je tudi prenašal svoje vidike na samo zakonodajo in, če lahko rečem, tudi, da se je prišlo do ministrov, da so tudi ministri prisluhnili županom tam, kjer to ni bilo mogoče in mislim, da je največkrat odvisno tudi od samih poslancev, ne samo da poznajo takrat tisti volilni okraj ko so volitve, ampak tudi čez vse obdobje. In res je, tukaj je tudi razlika v velikosti same občine, kako je občina organizirana, kako si je župan prerazporedil delo. Jaz verjamem, da občina Domžale si to težko privošči pri vsem tem delu in mogoče bi morala imeti toliko več podžupanov, ampak določene občina pa to najbrž zmorejo, kar so tudi dokazali.
Zato jaz tega zakona ne podpiram. Podprl pa ga bom, spremembe tega, sigurno, ko bo rešena druga raven lokalne samouprave in da se rešuje v tem sklopu.
Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Otoničar.
Besedo ima kolega Fras.

            DARKO FRAS: Hvala za besedo.
Želel bi nekoliko pokomentirati tudi prejšnja izvajanja oziroma jaz sem izpostavil, tudi mnenje komisije je bilo, so razlogi za in proti. Ampak, poanta, če začnem pri tem osnovnem problemu "proti" - težko je opravljati dve funkciji. Ta argument nima ali pa ima bolj malo zveze s to nezdružljivostjo oziroma ločevanjem med zakonodajno in izvršilno vejo oblasti, ampak diši bolj po čem drugem. Se strinjam, da je to zelo težko, ampak želel bi poudariti to, da imamo zdaj en paradoks, da želimo narediti to nezdružljivost, da ne more biti nekdo hkrati poslanec in župan. Seveda, mirno pa je lahko nepoklicni župan in mora opravljati še eno službo. To pa ni problem, se pravi, da je še več od tega, kot je rekel kolega Dragar, ne samo da je lahko občinski svetnik, ravnatelj, imamo nekaj primerov, ko je župan ravnatelj osnovne šole in ima samo eno osnovno šolo v tej občini. Skratka, želim poudariti to, da je tukaj veliko nesmislov in če želimo te stvari urediti, dajmo se jih lotiti sistematično in na vseh nivojih, ne pa tako parcialno. Ampak, ne nazadnje se moramo tudi zavedati, da ko je bilo danes omenjeno kakšna je vloga županov ali družbeni vpliv. Seveda je velik, čeprav je lahko tudi različno, odvisno tudi od župana, njegovega načina komuniciranja z javnostjo, dela, ampak prav gotovo ta vpliv izhaja iz dejstva, da je neposredno izvoljen. Mi pač imamo proporcionalni sistem volitev v Državni zbor, kjer volimo liste, imamo pa večinski sistem volitev župana. In to mu daje temu primerno legitimnost in težo in jaz mislim, da s tem ni nič narobe.
Drugo, očitek, ja, bo pa zastopal lokalne interese. Ja kaj pa so lokalni interesi, za božjo voljo. Ali niso ti isti državljani prebivalci neke lokalne skupnosti, ali ne živijo v tem okolju, ali ti lokalni problemi, naloge, ki jih izvaja občina pa niso, zdaj so pa nekaj imaginarnega. Ne vem  nekaj v konfliktu z državnimi interesi. Vam povem, ljudje pridejo na občino, najprej pridejo do župana, saj ne pridejo do ministra in do predsednika Vlade, pa naj bo s kakršnimkoli problemom. In seveda trdim, da jih župani poznamo precej bližje, da ne bom rekel bolje. In nadalje, ko se sprejema zakonodaja, zlasti tista, ki se tiče neposredno občin ali pa imamo posledice na občine. Kolikokrat smo šele po sprejemanju zakonodaje uspeli uveljavljati neke stvari. Velikokrat pa smo jih ravno na račun tega, da so bili župani člani parlamenta, vendar da je že v proceduri lahko bistveno izboljšati. Tako, da tukaj so argumenti za in proti temu.
In končno, še enkrat to, kar je bilo že večkrat povedano, o sposobnosti in kvaliteti opravljanja, če je to, naj bo argument, pravzaprav dejansko sodijo volivci in so tudi tista najbolj demokratična oblika tega razsojanja in tudi praksa pokaže to in je tudi že pokazala, da zdaj ne izpostavljam primerov. Zaključil bom s tem, vprašanje lobiranja in prednosti. Mislim, da je večini med nami prav gotovo jasno, da se večina sredstev pri izvrševanju proračuna Republike Slovenije deli preko - ali javnih razpisov ali preko utečenih pravil. In ne mi za božjo voljo govoriti, da ob Računskem sodišču, ob vseh nadzorih, ob notranjih revizijah, ki jih morajo imeti vsa ministrstva in drugi organi in tako naprej se pa kar, ne vem nekaj mimo tega deli. Če je to, to potem mislim, da ni problem Zakona o poslancih ali pa ostalih potem je to problem, ne vem morale naše in načina izvajanja nekaterih zadev in pa, bom rekel odsotnost ali pa neučinkovitost vseh sistemov kontrole.
Ampak primer, ki je bil dan mogoče velikokrat zavaja javnost, s tem bi zaključil. Jaz mogoče sem prepoznal ta primer ali pa tudi ne pa se motim, v teh treh občinah in treh osnovnih šolah in ta očitek, da jih morajo pa tukaj graditi iz državnih sredstev, to ni problem Zakona o nezdružljivosti. To je stvar sistema Zakona o financiranju občin in drugih predpisov, področnih, ki seveda glede na finančno moč posamezne lokalne skupnosti in občine določajo deleže sofinanciranja do katerih je posamezna lokalna skupnost opredeljena. In jasno, da tiste lokalne skupnosti, ki imajo lastne prihodke nad izračunano primerno porabo in te standarde v nižjih deležih so upravičene do sofinanciranja in tako naprej.
Kar se pa tiče teh osemnajstih oddelkov in telovadnic, verjemite, da jih otroci na podeželju zaslužijo ravno tako kot tisti v mestu, če živimo v isti državi. Jaz namreč sem to doživel na Ministrstvu za šolstvu, ko mi je državna uradnica razložila ravno okoli te problematike, ko sem ji razlagal, da mi na devetnajstmetrski telovadnici ne moremo igrati ne košarke pa ne rokometa, ker rabimo tako kot pri avtu štiri kolesa, če se želimo peljati tako rabimo pri košarkašem ali pa rokometnem igrišču vsaj štiriindvajset metrov dolžine in štirinajst metrov širine ne glede na normative in število otrok. In potem mi je bilo pa seveda razloženo, da imamo pa čudovito naravo in lepe travnike in da je to kompenzacija za telovadnico kjer je moremo zarisati šestmetrskega kazenskega prostora ali pa 6,28 metrske črte za metanje trojke. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo ima kolega Klemenc.

            MARIJAN KLEMENC: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem, posebej gostom.
No, zdaj smo slišali bolj tiste, ki zakona ne podpirajo. Jaz bi rad rekel, da so vsi tisti, ki niso člani Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ali pa za državno ureditev, da je bil rezultat glasovanja nekako izenačen. Seveda zdaj smo slišali predsednika ima vso legitimno pravico kako ima Zakon za lokalno samoupravo legitimno pravico, da to svoje videnje pove jaz pa lahko hkrati rečem ravno obratno, kot član komisije, da zakon prinaša več koristi kot škode, on je razlagal, da prinaša več škode kot koristi.
Sicer pa razpravljamo danes o nečem, kar se bo zgodilo, upam v prihodnje. Tako da ves rešpekt do tistih, ki sedaj upravljajo dve funkciji, bi rekel, dobesedno, ker vedo kaj delajo in se trudijo za svojo občino in za svoj kraj. Jaz osebno zakon podpiram in sem zelo vesel, da so se pokorajžili tile predlagatelji predloga zakona iz koalicijski vrst, da so v svojem mandatu to pobudo dali in da kažejo na to, da je stvar res v nečem nezdružljiva.
In če bi se še lahko malo vrnil na izvajanje kolega Frasa, ki se zelo dobro razumeva in ko je razpravljal o svoji občini sedaj tukaj na tem mestu in, če se na nek način povežem mogoče v razpravo v Državnemu zboru in če tam župani, poslanci razpravljajo o tej svoji mikrolokaciji, poglejte to je nekako malo že tako diši po štimanju zadev v svojem lokalnem okolju in ne prinaša v poslanske klopi tisto kakor bi moral delovati, to je globalno in ne toliko lokalno.
Skratka, poročilo, ki smo ga dobili kot piše komisija ne podpira, komisija pol podpira, pol pa ne. Kot je nekdo danes razpravljal na lokalnih interesih, mislim da je bil kolega Bahun, je zelo dobro idejo podal; torej vse tri veje oblasti v državi, sodna, izvršilna, zakonodajna. In če jih primerjamo, sodna oblast ne bi smela, torej sodniki, pravosodje ne bi smelo v popoldanskem času delati nekaj, kar bi bilo plačljivo. Izvršilna oblast, ministri tudi ne, zakaj potem še zakonodajna oblast? Torej prepričan sem, da ko se v Sloveniji tako radi primerjamo ali pa kot za primerjavo vzamemo Avstrijo, Italijo, Nemčijo... Saj ste v gradivu prebrali, vse te države nimajo te dvojne funkcije. In če se toliko primerjamo na vseh ali pa večini področij se pa morda primerjajmo še tukaj. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Klemenc. Preden dam besedo kolegu dr. Golobu ima repliko kolega Fras in kasneje repliko kolega Bahun, ki j tudi bil omenjen v diskusiji.

            DARKO FRAS: Replika ja, ampak ne v smislu polemiziranja. Želel bi samo še enkrat pojasniti, če sem bil narobe razumljen. Jaz sem predstavljal v imenu kolega Vnučca, mnenje komisije za državno ureditev, kjer je bilo izglasovano, da ne bo narobe razumljeno, ta predlog sklepa, in ki je matična komisija za obravnavanje tega zakona. Komisija za lokalno samoupravo je samo kot zainteresirano delovno telo obravnavala isti predlog zakona, tako da ne bi bilo tukaj nesporazuma.
Kar se tiče razprav o posamezni občini, ne vem ali ste pravilno razumeli ali ne, jaz nisem razpravljal o občini z imenom, jaz sem razpravljal o normativih, o kriterijih in merilih za financiranje. In seveda take razprave so dobrodošle in zelo pomembne. In če razpravljaš o njih, ne razpravljaš samo o problemu ene, ampak o skupini vseh občin oziroma o problematiki financiranja občin. Dajte to razumeti in da je to pomembno. Kar se pa tiče te demagogije o izvršilni, zakonodajni veji oblasti, tukaj ne gre za vprašanje razmejitve med izvršilno in zakonodajno vejo državne oblasti, ker župan ni nobena izvršilna državna oblast. Ampak kvečjemu lahko govorimo o neodvisnosti in samostojnosti lokalne samouprave od tega. In ne mešati teh pojmov ker župan ni izvršilna državna oblast. Res, da ima v okviru lokalne samouprave pristojnosti tako izvršilne kot zakonodaje, ampak ne izvršuje državnih nalog v tem smislu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Besedo oziroma repliko ima kolega Bahun. Izvolite.

            DRAGO BAHUN: Hvala lepa predsednik. Glede na to, da je bilo omenjeno moje razmišljanje pa malo tudi vezano na gospoda Frasa. Poglejte, v Sloveniji imamo tri veje oblasti, sodno, zakonodajno pa izvršno. Zakonodajno pomeni parlament - poslanec, izvršno pomeni vlada - ministri, sodno pomeni sodišča - sodniki. Vse tri veje, poslanci, sodniki, ministri, so statusno in tudi, na eni strani bom rekel v samostojnosti enakopravni. Ali se vam zdi logično, ne govorim sedaj o županih, ampak zakaj pa potem minister ni župan? Zakaj sodnik ni župan? Zakaj ni? Ja kaj je pa poslanec? Kaj je pa poslanec? Damo enkrat, bom rekel, jaz apeliram na krepitev vloge poslanca v parlamentu, kot predstavnika zakonodajne oblasti, ne pa delegata krajevne skupnosti, ki ima skozi to, da ima svojo poslansko funkcijo, veliko neformalno moč. Jaz ne govorim o formalni moči, ampak definitivno s tem pridobi veliko neformalno moč, ki jo uporablja v svoji občini. To se mi ne zdi korektno. Skratka, apeliram na to, da razmišljajmo o enakopravnem, statusnem in tudi položaju vseh treh predstavnikov, vseh treh vej oblasti. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala, kolega Bahun. Predvidevam, da je bila to tudi diskusija, ne samo replika. Če bo potrebno, pač še enkrat. Hvala lepa. Besedo ima kolega dr. Galob.

            PROF. DR. JANVIT GOLOB: Hvala lepa. Debata je sedaj potekala tukaj v desnem krilu Državnega sveta, kakor da je v duhu tistega amandmaja, ki ga je dal prej kolega dr. Zoltan Jan. Ta del Državnega sveta je že predviden mogoče za kam drugam. Sedaj, za župane bodoče. Nobena stvar se ne poje tako vroča kot se kuha in tako bo seveda o tej stvari gotovo tudi Ustavno sodišče vedelo kaj povedati pa evropske primerjave o katerih smo sedaj že marsikaj slišali, kje so župani pa kje so poslanci. Jaz bi sicer pričakoval, da bi ta zakon o županih pa poslanci dali župani sami. Ne zmorem več tega, ne zmorem več dveh služb, ki zahtevata 120% angažma. Ampak ker so slovenski fantje za dva dela pa še kaj zraven, se seveda radi lotevajo tako županstva kot poslanstva. Ampak da je mnogim županom še državno svetništvo ena zelo zahteva funkcija, kaže primer našega kolega Popoviča, ki ne samo, da ne zmore svetništva, kaj bi šele kot poslanec. Mogoče bi samo kdaj pa kdaj kakšno dopisnico poslal v parlament. Toliko o tej stvari.
Sedaj, poglejte, županov je v Sloveniji okoli 220, toliko je občin. Tukaj je 22 njihovih predstavnikov, tako ali drugače zbranih in jaz mislim, da je to kar en močan korpus, ki bi se lahko formiral skozi županske sredine, skupščine županov. In bi dejansko, če ne toliko z močno, z argumentom moči pa z močjo argumenta nastopali v parlamentarnih klopeh, predvsem Državnega sveta, ne pa več državnega zbora. Sedaj pa se večkrat pravi, kako dobro je, da je kdo župan in poslanec, da lahko vse uredi v Ljubljani. Vi imate primer Ormoža, kjer ste imeli župana in poslanca v eni osebi, pa še zraven enega poslanca, pa so jima pred nosom spihali tovarno sladkorja. Toliko o dveh poslancih in o poslancu in županu, kaj ne. Tako, da imamo vse mogoče situacije, vsekakor pa se bi s tem, če bi se gospodje odrekli poslanskega mesta, ne pa svetniškega, sprostili tudi nekaj kvalitetnih delovnih mest in mislim, da bi to morda prva, ki bi to podprla, je ljudska stranka, sledil bi pa dogovor med obema šefoma največjih strank. Tako da, to je za narodovo higieno verjetno zelo dobro. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Golob. Besedo ima kolega Štrukelj.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa predsednik. Lep pozdravljeni kolegi, kolegica, gostje! V marsičem ker je sedaj dr. Golob rekel, se seveda strinjam. Moram reči tudi da, če bo ta koalicija, ki je sedaj na oblasti, speljala ta zakon, bo presegla moja pričakovanja kar se tega tiče. Sam sem od vsega začetka menil, da tukaj gre za ogromne pomote, ki so bile zelo, bom rekel značilne o tem kar je kolega Fras govoril. Tukaj mešamo dve ravni oblasti, ki sta za majhne države ključnega pomena, da sta razdvojene. To je državna in lokalna. Če se to preseka v eni osebi, imate to kar imamo sedaj v Sloveniji, neko nepregledno situacijo in cel kup na pol praznih šol, ker smo prej o šolah govorili in pojdite pogledati koliko je na pol praznih šol pri tistih, ki so bili poslanci in župani. Sam, ker sem mnoga leta sodeloval v teh odborih vem, kako je mogoče kot opozicijski poslanec priti do šole, ki jo narediš in kako je možno, če si župan, kot koalicijski poslanec in župan priti do šole, ki je potem kar na enkrat prevelika. Zato je po mojem izjemnega pomena, da pride do te razločitve, ker sicer se bo to nadaljevalo. Kar poglejte, kako pa jaz glasujem takrat, ko sem kot županski kandidat obljubil šolo, da jo bom naredil v svojem mandatu, potem pa kot poslanec pa sicer sem zadolžen, da racionalno ravnam v imenu vsega ljudstva z javnim denarjem in je vprašanje o tem denarju povezanim s to šolo. Mislim, tukaj je jasno, da te stvari preprosto tako ne gredo. In jaz seveda z dušo in telesom podpiram ta zakon, sem pa izrazito skeptičen, da bodo koalicijski poslanci, ki so župani, zdržali pritiske in interese, ki so tukaj zadaj zelo zelo očitni. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Štrukelj. Sedaj ima drugič besedo, zato ga prosim za krajšo diskusijo. Kolega Otoničar.

            VINCENC OTONIČAR: Hvala za besedo. Res bom kratek, ampak moram reči, da se je zgodilo prvič v Državnem svetu, da nekega predlagatelja nekega zakona ni tukaj, da bi zagovarjal ta zakon. In mislim, da to presega vse meje in tudi kako hočemo, kdo nas bo prepričal, da to ni tako kot piše sam zakon, če predlagateljev ni tukaj. Jaz lahko tudi sumim, da so ti podpisniki res to predlagali. Ni jih bilo na komisiji, danes jih ni tukaj. Ali je ta zakon sploh res v proceduri? Mislim, to je sramota, tudi po eni strani odnosa poslancev Državnega zbora do Državnega sveta, da nekaj predlagajo in mi zelo resno razpravljamo o tem zakonu, njih pa sploh tukaj ni. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Otoničar. Besedo ima kolega Korže.

            JOŽE KORŽE: Meni je kolega Otoničar vzel tole. Sedaj, sicer pa, jaz sem že na komisiji zadnjič povedal, da je neresno, da ta zakon predlaga neresno, ker predlagatelji niso prišli na komisijo tolmačiti. Tudi danes jih ni, mislim je še dodaten dokaz, da ne mislijo resno o tem zakonu. Kar pa kolega Štrukelj pravi, jaz tudi bom pozdravil, če bo ta zakon sprejet, čeprav bom glasoval danes proti. Pozdravil pa bom, ker ima vso možnost, da ta koalicija ta zakon sprejme, vse mandate, ker v prvem mandatu se že pogovarjajo o spremembi tega zakona. Ni potem moči, nimate politične volje, da se to naredi, tudi zdaj je ne bo. Tudi zdaj ni volje, ni resnosti. To se vidi. Sam zakon je pa, moram rešiti, bil bolj dodelan, poseči v vse sfere dvojnega delovanja, dvojnih funkcij, tudi tiste, ki smo jih sedaj zanemarili. To kar se pa pojavlja, da bi bili, ki se pa v zakonu pojavlja, da so podžupani, da so občinski svetniki, pa mogoče bi še kdo rekel, da je svetnik .../Nerazumljivo./... skupnosti, člani v svetu krajevne skupnosti ne morejo ali pa vaških skupnosti ne morejo sodelovati v volitvah oziroma v Državnem zboru, mislim to je pa tudi neresno, ker župan, odnos župan - podžupan, če je župan personalec, potem podžupan pravzaprav nima kaj veliko delati, ker župan mu deva naloge in tudi pooblastila. Če podžupan nima pooblastil oziroma nalog in pooblastil, potem je podžupan na papirju nek fikus oziroma neka fikcija dopolnjevanja. Tako da, to jaz ne morem podpreti, da gre po hierarhični lestvici za tako nizko, da bo prišlo res do, nazadnje do snažilke, ki čisti občinski svet. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Kožre. Drugič ima besedo kolega Fras. Ne, za repliko ni osnove, ker niste bili imenovani, kolega, ampak drugič razpravljate lahko.

            DARKO FRAS: Bom izkoristil to poslovniško možnost. Ne morem mimo teh praznih šol, res ne. Za božjo voljo, povejte kje so. Se strinjam, da je deplasirana razprava, ampak ne morem, da tega ne bi .../Nerazumljivo./ Povejte kje so te prazne šole. Mislim, takšno govorjenje o teh praznih šolah se mi zdi zaničujoče in ne morem tolerirati tega. Podkrepite to s konkretnimi podatki, oziroma če se to dogaja, če je to bilo financirano iz državnega proračuna so za to ustrezne institucije, tudi vaš sindikat in tako naprej, da to ugotavljate. Ampak tako posploševanje te problematike s katero se dnevno soočamo župani, da zagotavljamo prostore, ko na ministrstvu normative dviguje in se potem nekdo pikro tukaj operi, da gradimo šole, ki so prazne. Zamislite se o teh izjavah.
Drugo, kar se tiče opravljanj dveh funkcij, samo še to, res je veliko težje ali nemogoče opravljati tako kvalitetno dve funkciji kot eno. Verjemite mi, da po mojih ocenah marsikdo samo eno funkcijo opravlja tudi slabše kot nekateri dve funkciji. Toliko o tem.
Če bo pa Vlada oziroma Vlada ni predlagatelj, koalicija s tem, da bo sprejela ta zakon presegla vaša pričakovanja, potem pa so ta pričakovanja res nizka. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Fras. Samo majhno pripombo. Vsak svetnik ima pravico artikulirati svoj pogled piker, jasen, pravilen, nepravilen - to je dolžnost in pravica vsakega od nas, da pove svoje mnenje.
Besedo ima kolega Ozimič.

            MILAN OZIMIČ: Hvala lepa za besedo. Vidi se v današnji razpravi kakšna pasja bombica je pravzaprav ta predlog spremembe in čemu je pravzaprav namenjena. Ta stvar tudi če bo tako urejena ne bo na nič bistvenega vplivala v tej državi. V to sem globoko prepričan, ker po svoji vsebini tega ne prinaša. Odnos predlagatelja do urejanja te stvari je popolnoma neprimeren niti na komisiji, niti tukaj, ne zdi se nikjer vredno razlagati ideje za katero smo sedaj na nek način jo vsi pograbili in jo nekateri tako vehementno zagovarjamo. In kaj vse pride v tej razpravi človek ne more verjeti, da so zaradi tega ker so, sedaj tudi jaz potenciram razpravo, zaradi ker imamo združljivost župana in poslanca imamo po mnenju sindikalnega funkcionarja, ki pokriva šolstvo prazne šole. Sedaj kot rumeni tisk pri nas karikiram to zadevo. Niso zaradi tega, gospod Štrukelj. Največ sem se prijavil za razpravo zaradi tega. Niso prazne šole zaradi tega, pa niso prazne šole zaradi samopasništva(?), se pa tudi takšne šole, ki niso napolnjene posodabljajo. Zaradi česa, vam bom sedaj odgovoril. Zaradi tega, ker je to praviloma na nekih demografsko ogroženih področjih, ki imajo zase neko zgodovino odseljevanje za tistega, ker so bili dokaj razviti kraji v svojih časih in so tekom časa nazadovali. Ampak še vedno so šole tam. In če jih ne posodobimo, tudi če so na pol prazne bodo jutri še bolj prazne zaradi tega, ker ne bodo pogoji primerljivi, tiste šole na podeželju nekje na Pohorju ali na kakšnem odmaknjenem delu Slovenije, ni samo tam primer, s pogoji v mestu. In pameten starš, ki hoče svojemu otroku bo pogledal primerljive pogoje in se bo prej in lažje odločal. Župani in občinski sveti si prizadevajo, da se na takih področjih ohrani poseljenost in če se tam ukinejo takšne inštitucije, potem je v naslednjem obdobju konec kakšnih možnosti za ponovno oživitev. In potem se lahko lotevamo stvari z nekimi interventnimi zakoni in sklepi, ki ne bodo nič prinesli. Ta razprava okoli združljivosti poslanca bi morala biti drugače in tudi zakon, po mojem mnenju, moral biti zakon, ki bi urejal združljivosti funkcionarjev ali nezdružljivosti, pa konec koncev tudi njihove statuse. Povsod imamo nedorečeno in potem še leto dni po preteku poslanske ali ministrske funkcije vsaj zadnjih šest mesecev na vsakih poročilih prištevamo kdo si je uredil službo, kdo ne, vse to spada v neko urejenost združljivosti in nezdružljivosti in takšnih ali drugačnih bonitet, ali pravic, ki iz funkcije izhajajo ali pa ne izhajajo. Rešitve tega zakona takšnega kot je ne podpiram, ker zame to ni nobena rešitev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Ozimič. Besedo ima kolega Jenčič.

            MIHAEL JENČIČ: Hvala za besedo. Republika Slovenija je mlada država. Ni dolgo od tega kar je postala polnoletna. In v tem preteklem obdobju je pač sprejela veliko, veliko število prepisov za katere se je v tem obdobju do današnjega dne pokazalo, da so nekateri dobri, druge pa, da je potrebno popraviti, spremeniti, dopolniti, sprejeti nove, kakorkoli že, to je naloga zakonodajne veje oblasti. Pri Zakonu o poslancih je v tem času, pa že kar dalj časa nazaj, prišlo do dileme ali lahko poslanci opravljajo dve državni funkciji glede na načelo delitve oblasti, in sicer predstavniško, zakonodajno funkcijo in izvršilno funkcijo, izvršilna oblast. In rezultat te dileme je Predlog zakona o spremembah Zakona o poslancih. Je pa, kot sem danes slišal, pazljivo sem spremljal razpravo, tudi druga pot oziroma tudi drugi način, ki so ga razpravljavci danes predlagali brez spremembe zakona, in sicer tako, da imamo dve vrsti županov, eni župani večjih občin ne bi mogli biti poslanci zaradi tega, ker je preveč dela, drugi manjših občin pa bi to obojno delo zmogli. Se pravi, dve vrsti poslancev oziroma dve vrsti županov, župan številka I, župan II. No, tretji predlog, ki sem ga pa slišal je pa univerzalen, ta pa predvideva, da v vsakem primeru župan lahko opravlja poslansko funkcijo, po pooblastilu pa svoje delo, ki ga ima v občini, prenese na podžupane in to rešuje vse težave in vse dileme. Tudi tako bi se dalo in se v praksi kar velikokrat dogaja opravljati župansko delo. Vendar pa moja razprava ne gre v smeri, da bi tak način dela podprl, ker menim, da je v nasprotju z načelom delitve oblasti, da je takšno delo opravljanje dela, čeprav je korektno opravljeno, nehigienično glede na način, na smisel, na, kot že rečeno, načelo delitve oblasti. To kar je svetniški kolega Bahun povedal, to popolnoma drži in Slovenija mora popraviti predpise, ki niso korektni, ki niso v skladu z načeli, ki so v osnovi dogovorjeni, določeni in sprejeti z Ustavo. In Ustava nalaga, da se takšna sprememba zakona sprejme, dovoli, če bo v praksi to zaradi večjega števila županov poslancev v Državnem zboru mogoče. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Jenčič. Besedo ima še kolega Požun.

            PETER POŽUN: Hvala gospod predsedujoči. Na podlagi vse te slišane razprave sem še bolj prepričan, da ne bom glasoval za mnenje Državnega sveta, ki tega zakona ne podpira. Mi je zanimivo, ko župani postanejo poslanci kar na enkrat ustvarimo nekaj novih delovnih verjetno dobro plačanih mest, ko ustvarimo podžupane, to verjetno ima prispevek v tej krizni situaciji ali pa še prej k povečevanju zaposlovanja znotraj tega. Prav gotovo pa je, bom tako rekel, ne glede na to, da nekateri lahko delajo 30 ur na dan, jaz tega ne zmorem, lahko se delam, da to počnem. Kakovostno delo zahteva kakovostnega človeka in tisti, ki ste župani to verjetno dobro veste, sam sem vesel, ker našega župana in podžupana zelo pogosto srečamo na terenu v mestu, ko so na terenu in se tam te stvari tudi odvijajo. Še enkrat bom pa rekel, da to kar je v mnenju napisano, ta poskus spremembe sestave ustavne ureditve Državnega sveta pa kaže na poskus povečane politokracije tudi v Državnem svetu, ker se na tak način izrivajo interesna področja iz Državnega sveta in to je popolnoma nesprejemljivo. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Kolega Kovšca ima besedo.

            ALOJZ KOVŠCA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi in kolegica! Jaz ne bom razpravlja vsebinsko za ali proti temu zakonu, bom pa izkoristil pravico, ki jo imam bom tukaj protestiral proti predlagateljem zakona, ki nam niso naklonili vsaj toliko spoštovanja, da bi prišli ta predlog sem odbraniti. To je prvi protest. In drugi protest naslavljam na naslov imenovanja oziroma omenjanja Državnega sveta v zakonu, ki se Državnega sveta naj ne bi čisto nič zadeval od prej. To se pravi, da tako nespoštljivo ravnanje se mi zdi nesprejemljivo, nismo sprejeli niti opravičila, nismo našli nobenega človeka, ki naj bi tukaj razložil zakaj pravzaprav gre. Mi se tukaj kot v otroškem vrtcu prepiramo o oslovi senci. Tisti, ki jih je pa pred nas postavil je pa odsoten. V prihodnje kadar bomo razpravljali o kakšnih zakonih, kjer predlagatelja zakona ne bo, bom sejo zapustil in bom prišel nazaj takrat kadar bodo predlagatelji prisotni, tako da jim lahko naslovim svoje vprašanje. Sedaj jim ga ne morem. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Kovšca. S tem, da dovolite pripombo, da do tega trenutka nihče od svetnikov ni prispeval k temu, da bi ta naš gremi izgledal kot otroški vrtec. Upam, da bo temu tako tudi naprej.
Besedo ima kolega dr. Rus.

             DR. ANDREJ RUS: Spoštovani prisotni! Jaz podpiram ta zakon, in sicer iz naslednjega razloga. Konstitutivni akt pri izvolitvi poslanca so volitve v volilnem okraju. Ta konstitutivni akt pomeni, da si dal eni skupnosti obljubo. Potem si pa bil izvoljen kot župan. Takrat si dal drugi skupnosti obljubo. Mislim,da je tukaj osnovni konflikt, ki je nerazrešljiv, zaradi tega, ker moraš se vedno odločati kadar boš pri vprašanjih, ki niso vedno lahka za določen volilni okraj kjer lahko prihaja do konfliktov, kako boš nepristranski. Dal si dve obljubi. To je prva zadeva.
Druga zadeva. Opozoril bi, da je politološka literatura zelo polna primerov, in tukaj bi kolega Frasa to morda zelo zanimalo, konfliktov med nacionalnimi in lokalnimi interesi. Naj vas spomnim na nekaj drobnih primerov, in s tem bom končal. Vsi Slovenci smo ponosni, da smo  država v kateri so človekove pravice močno zaščitene, ampak v Ambrusu nočemo imeti družine Strojan. Konflikt lokalno-nacionalno. Vsi želimo, da je Slovenija čita in da so odpadki odloženi, ampak ne v moji občini, ne na moji lokaciji. Ne bom rekel, ne bom moraliziral, ampak to so de facto konflikti interesov med lokalnim in nacionalnim. Popolnoma je jasno, da bi vsak želel imeti bolnico en kilometer daleč, ampak to za nacionalni zdravstveni sistem ni vzdržno. Tukaj imamo naravne, popolnoma prezentne konflikte med lokalnim in nacionalnim in zaradi tega je ta ločitev tako pomembna, da ni, prvič, dvojne lojalnosti, da ne potrebuješ izbirati katero skupnost boš naplahtal, katero konstitutivno skupnost boš naplahtal in da se lahko končno poslanci ukvarjajo z nacionalnimi prioritetami. Lokalna skupnost pa z lokalnimi in iščemo potem poti modiacije, ne na transparenten način, ne pa na netransparenten način iz lokalne klopi. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega dr. Rus. Kolega Šuštaršič ima besedo.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Po mojem mnenju je dosedanja razprava pokazala pri tem vprašanju, da se v Sloveniji srečujemo z zelo globokimi strukturalnimi in konceptualnimi problemi. Zato mi dovolite, da kljub temu, da sta že dva moja kolega o tem razpravljala, apeliram, da podpremo ta amandma interesne skupine za negospodarske dejavnosti, da se to omenjanje Državnega sveta v tej zvezi trenutno črta in se ta tema ob drugi priliki odpre in se spremembo celovitostjo in argumentacijo teh vprašanj lotujemo.
Jaz bi tako argumentiral ta moj poziv. Če gledamo zgodovinsko je človek razvil najprej teritorialno organiziranost, potem funkcionalno in interesno. Res da smo mi v naši zgodovini s samoupravnimi interesnimi skupnosti temeljito diskreditirani interesno organiziranost, zato ker smo jih dotaknili na kriterije teritorialne organiziranosti, ampak kljub temu mislim, da ta ideja obstaja, živi in tudi v socialnem in civilne dialogu. Kakšno usodo pri nas doživlja prav v težkih časih ta socialni dialog sami vidimo in zato mislim, da ne gre izpostavljati te dragocene vloge Državnega sveta nepotrebno v razpravo.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Besedo ima predsednik Državnega sveta.

            MAG. BLAŽ KAVČIČ: Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki Vlade. Nekaj kratkih misli, predvsem v tisti smeri, ki morda ni bila tukaj še  do sedaj izrečena.
Tisto, kar se mi zdi potrebno izpostaviti v zvezi s predlogom zakona o poslancih, to je specifičen zakon. Ima dva člena in spreminja en člen. Je pogumen, ker se loteva problematike, ki so si jo kot vroč krompir skozi mandate podajale različne koalicije in opozicije, ne ureja vsega, začenja pa urejati nekaj, kar je kolega Žura dobro opisal na seji lokalnih interesov, kjer je rekel, vsaj nek začetek je. In resnici na ljubo med predlagatelji je 25% županov, oziroma en župan, ker so štirje predlagatelji tega zakona, ki govori tudi iz svoje pozicije.
Tisto, kar se meni v tej problematiki zdi še posebej pomembno je, da upravičeno želimo od Državnega zbora imeti nacionalno gospodarsko dimenziji razmišljanja poslancev. To pomeni, da bolj avtentično razmišljajo o stvareh, ki so relevantne za celotno državo, za vse državljane in da so manj zavezani razmišljanju iz nekih ožjih interesov. To so lahko popolnoma legitimni, korektni. Jaz mislim, če kakšen župan in veliko županov je naredilo marsikaj dobrega za svoja okolja s svojim delovanjem v Državnem zboru, s tem je bilo narejeno samo dobro. Seveda pa ne moremo potem govoriti o enaki poziciji vseh državljanov Republike Slovenije, če so nekatera okolja kvalitetneje in bolj intenzivno zastopana v Državnem zboru nekatera pa manj. Zato menim, da je osvoboditev poslancev na lokalno problematiko pripetega načina razmišljanja pozitivna, ob spoštovanju tudi nekaterih negativnih argumentov, ki ste jih spoštovani kolegi, tukaj navedli. Imamo opravka še z eno zanimivo troživko, ki jo ta predlog zakona ukinja, in to je podžupan. Podžupan je zelo zanimiva oseba, zelo specifična, je profesionalec. Na primer, v Loški komunali d.d., direktor tega koncesionarja privatne firme lahko mirmo kandidira za občinskega svetnika in lahko mirno kandidira za podžupana in v bistvu je v teh svojih funkcijah je član izvršne oblasti, kajti župan predstavlja lokalno izvršno oblast, zakonodajne oblasti kot občinski svetnik in ostaja zaposlen morda v nekem nevtralnem podjetju ali pa celo v konkretnem podjetju kot v podjetju, direktor podjetja ali celo lahko glavni lastnik podjetja, ki je direktno vključen v poslovanje z občino. V Škofji Loki to ni primer, dajem samo kot primer podjetja, ki je recimo kot koncesionar, delniška družba in ker ni nobenega razloga, da ne bi prišlo do take oblike troživke in podobnih situacij v Sloveniji je kar veliko. Ta predlog zakona te probleme odpravlja, zato menim, da ga velja podpreti oziroma ne podpreti predloga mnenja.
Kar pa se tiče navajanja Državnega sveta, jaz ga ne jemljem za negativno. Mi imamo velikokrat opravka z neprimernim odnosom do Državnega sveta. Morda delno sicer ne nehote, tudi v tej dvorani, ko nekateri moji kolegi se ne zavedajo, da parlament pomeni, izraz parlament ne pomeni Državni zbor, ampak pomeni Državni zbor plus Državni svet in se morda že pri naših samih načinih izražanja začenja tisto kar moramo doseči v postopnem urejanju odnosa do Državnega sveta. Menim da tisti kolegi, ki so predlagali amandma, so imeli predvsem v mislih okrepitev pristojnosti Državnega sveta. Moram pa reči, da sem, na primer, če smem vaše ime, kolega Reven, tukaj navesti, od kolega Revna ki je predstavnik lokalnih interesov, dobil pisno izraženo pričakovanje, da naj kakršnakoli evolucija Državnega sveta ne bi smela pomeniti zmanjševanja pomena funkcionalnih interesov. Tudi moje osebno mnenje je tako. Menim, da funkcionalni interesi kot družbeno zastopstvo, zastopstvo sektorjev v Državnem svetu Republike Slovenije pomenijo konkurenčno prednost našega parlamentarnega sistema, pomenijo edini resen model, ki omejuje izključno partitokracijo in bom zato v svojih nastopih in delovanjih seveda čvrsto zagovarjal to stališče. Ne vidim pa napada na to tezo v predlogu amandmaja, tako kot je bil oblikovan, kajti možno je razmišljati o okrepitvi pristojnosti Državnega sveta, tudi v njegovi sedanji ali podobni strukturi, ker je že sedaj v Državnem svetu 22 glasov, se prvi večina zastopnikov lokalnih interesov in bi bili vsebinski pogoji za to, da bi Državni svet že v dani ustavni ureditvi imel večja pooblastila vsaj pri sprejemanju zakonov s področja lokalne samouprave. Jaz razumem v pozitivni smeri ta predlog iz tega zornega kota in se mi nikakor ne zdi nevaren ali pa uperjen proti funkcionalnim interesom v tem primeru, da tudi sam ne bi podpiral tako, pa nimam nobenih zadržkov. Hvala lepa.

            PODPREDSEDNICA LIDIJA JERKIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost?

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Prosim, da prijavite prisotnost? (28 prisotnih.)
Torej najprej glasujemo o amandmaju.
Kdo je za? (16 članov.) Kdo je proti? (12 članov.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja skupaj s sprejetim amandmajem.

            Ugotovimo prisotnost? Prekinjam glasovanje. Torej zaradi jasnosti potem še enkrat pojasnjujem. Glasujemo o predlogu mnenja, da se predlog predloga ne podpre, kar pomeni, tisti ki boste glasovali za to mnenje, ste proti predlogu zakona. .../Glas iz ozadja./... Prosim? O amandmaju je vedno potrebno glasovati najprej. .../Glas iz ozadja./... Res pa je, kolega Bahun, sedaj je seveda ta amandma lahko postane manj logičen. Spreminja mnenje kakršnokoli bo sprejeto. Se pravi še enkrat, tisti ki ste proti zakonu, boste glasovali za mnenje. Tisti, ki zakon podpirate, boste glasovali proti mnenju. Se pravi. Ni prisotnost ugotovljena. Se opravičujem. Ugotovimo prisotnost? (29 prisotnih.)
Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (16 članov.)
Ugotavljam, da predlog mnenja ni bil sprejet. In Državni svet predlaganega mnenja ni sprejel.

            Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, v gradivu je to 5. točka - IN SICER PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZARADI GOSPODARSKE KRIZE. Pri tej točki dnevnega reda je prisotna državna sekretarka z Ministrstva za finance, mag. Helena Kamnar, gospa Roža Žust - sekretarka iz Ministrstva za finance in gospa Marija Arnuž - višja svetovalka z Ministrstva za finance. Pozdravljeni!
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora, obravnavala ga je Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo komisije ste prejeli po elektronski pošti 16. oktobra in na klop. Prav tako ste prejeli mnenja Državnega sveta. Predlog je obravnavala tudi komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide kot zainteresirano delovno telo, poročilo komisije ste prejeli na klop. Na klop ste prejeli tudi stališče interesne skupine delojemalcev, ki zakona ne podpira. Predlog novega mnenja Državnega sveta ste prejeli na klop. Morebitne amandmaje, prosim, vložite v pisni obliki. Najprej sprašujem predlagateljico zakona, se pravi vlado, če boste obrazložili? Izvolite. Gospa mag. Helena Kamnar, imate besedo.

            MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani svetniki! Zakon o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, ki je danes predmet obravnave, je vlada vložila kot zakon, ki bo omogočil uresničiti predlog proračuna za leto 2010. Pri pripravi predloga proračuna za leto 2010 je vlaga ugotovila, da obstoječe finančne razmere povzročajo ob neukrepanju izjemno povečanje javnofinančnega primanjkljaja in tudi proračunskega primanjkljaja, ki ga bo v prihodnjih letih vedno težje servisirati in bo zaradi naraščajočega državnega dolga zajedal v možnosti financiranja razvojno naravnanih nalog proračuna in drugih blagajn javnega financiranja. Vsled tega je pri pripravi proračuna iskala možnosti krčenja posamezne vrste proračunskih izdatkov, upoštevaje stanje gospodarstva se pri tem ni želela osredotočiti izključno na sredstva, ki bi jih lahko namenila za financiranje investicijskih nalog in plačila storitev. Ker predstavljajo socialni transferji in plače v državnem proračunu približno 60% vseh odhodkov in ker so s tem tesno povezana tudi izplačila iz pokojninske blagajne, ki jo v premajhnem obsegu lastnih virov dopolnjuje državni proračun, predlaga zakon s katerim naj bi se zaustavilo poviševanje prejemkov financiranih iz javnih financ, brez da bi prišlo do krčenja že uveljavljenih pravic na posameznem segmentu. Na ta način bi zmanjšala odhodke javnih financ v višini dobrih 500 milijonov evrov, od česar prestavljajo približno 13 milijonov brezplačna plačila devetletnike, 58 milijonov sredstva za pokojnine, 414 milijonov sredstva za plače, vključno z dodatnimi zaposlovanjem, ki bi šlo avtomatično in približno 28 milijonov sredstva za socialne transfere. Zakon, ki je pred vami, je pravzaprav v precej strogi varianti zapisan in se je s socialnimi partnerji med tem že tudi usklajeval. Že v trenutku, ko je bil zakon vložen v parlamentarno proceduro in rok je bil določen z vložitvijo proračuna, to je 1. oktober, je bil sklenjen dogovor za pokojnine v smislu polovične valorizacije, kar pomeni, da pristop, ki je bil prvotno zamišljen enoten, ni v zakonu več enoten. Nadaljevala so se pogajanja s socialnimi partnerji glede plač v javnem sektorju. V tem tednu je bil dosežen dogovor v javnem sektorju, kjer je ravno tako prišlo do drugačnega kompromisa kot je zapisan v tem zakonu. Zato bo vlada v fazi sprejemanja tega zakona v Državnem zboru predlagala spremembe zakona in sicer tako, da bodo vsi prejemki znova obravnavani na enak način kot je bilo prvotno zamišljeno, kar pomeni, da bo predlagala spremembe na področju plač na tak način kot je bilo izpogajano so socialnimi partnerji in vključila v zakon zgolj tiste določbe, ki jih je še potrebno vključiti glede na veljavnost dogovora s sindikati. In temu primerno bo popravila tudi določbe, ki se nanašajo na usklajevanje socialnih transferov na tak način, da naj bi se tudi socialni transferi usklajevali glede na vse ostale prejemke do polovico vrednosti kot je zapisana v področnih zakonih oziroma v zakonu o valorizaciji socialnih transferov. To bo storila v prvi polovici novembra, ko bo zakon v obravnavi v Državnem zboru. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa državna sekretarka. Želi poročevalec Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance pojasniti stališče te komisije? Dr. Golob.

            DR. JANVIT GOLOB: Spoštovana državna sekretarka, spoštovani kolegi. Državni svet je na dveh komisijah skrbno prisluhnil državnim financarjem, na enem namestnici državne sekretarke, na drugi sami prvi računovodkinji države in čuvarki tekočega računa. Odprl je v obeh komisijah, torej Komisiji za gospodarstvo kot v Komisiji za socialno varstvo in delo predlagane ukrepe, torej zakonov o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize, predvsem na podlagi argumentiranih predlogov v zakonu in podanih s strani državne sekretarke in njene kolegice na drugi komisiji. Seveda pa se tudi Državni svet ves čas zaveda kakšno je gospodarsko stanje države in je močno prisluhnil besedam gospe državne sekretarke, da jo bo vodila, njo in finančno ministrstvo zadržanost na odhodkovni strani in racionalnost na dohodkovni strani. S primerom, ki sem ga predstavil že na komisiji, ga bom pa ponovil še enkrat na seji Državnega sveta in je težak 80 milijonov evrov, začudo tudi 80 je bilo vredno državno klirinška menjava z Rusijo, obakrat 80 milijonov, samo enkrat gre za dolarje, drugič za evre. To so denarci, ki se Ministrstva za finance še kako tičejo. Pri čemer gre pri teh 80 milijonih za davkoplačevalski denar evropskih in slovenskih državljanov. Gre za centre odličnosti s katerimi se naj bi država skrajno racionalno obnašala na odhodkovnem delu in poskrbela, da iz teh 80 milijonov evrov podanih v centru odličnosti kar se da velik izplen pride v dodano vrednost produktov in storitev države. Gre namreč za centre na inštitutih, ki morajo končno najti jezik z gospodarstvom. Žal v teh centrih odličnosti, to je vse spregledano s strani Ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo ni inženirske komponente, ki bi vnesla prenos znanja v realni gospodarski prostor. Na take stvari mora tudi Ministrstvo za finance paziti v svoji "return of investment" ali "kost in benefit" analizi, če že spregledamo .../Nerazumljivo./ bilanco.
Državni svet se tudi zaveda kaj pomeni zadolženost države še v letošnjem letu 1,8 milijarde evrov v času, ko nimamo več ..../Nerazumljivo./ tiskarne. Ta denar bo treba na en način ustvariti s trdim delom, kajti kaj dosti državnega premoženja za prodajo več ni. Z delom, ki je preveč manuelno ali z nizko dodano vrednostjo se pa ne bomo dokopali do rešitev teh dolgov. Torej, državo, Vlado, ki se je končno začela močno zavedati, da je za državo treba maksimalno skrbeti pred njo ni lahko delo. Upamo tudi, da je obdobje ali da smo pred zaključkom neke anarho liberalistične situacije, ki je vladajoči glavni stranki, pa tudi glavni opozicijski stranki, ena je v Pahorjevem socialnem demokratskem programu, druga dedič ali iz korenin Pučnika, pa tudi kolegom iz liberalnih struktur vse zraslo čez glavo. Država in Vlada se morata končno zavedati same sebe in začeti resno  delati, če ne se bo država kmalu znašla še v veliko večjih škripcih. In tukaj je vloga Ministrstva za finance, ki drži denarne tokove tako odhodkov in prihodkov. Jaz ne bom ponavljal vseh misli, ki so jih povedali naši spoštovani kolegi svetniki in so skrbno zapisani v mnenju. To je tri strani skrbno zbranega besedila in ga priporočam, da ga na Ministrstvu za finance, pa tudi na Vladi skrbno preberete. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega dr. Golob. Želi poročevalec Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide pojasniti stališče? Je bilo že pojasnjeno. Hvala. Zdaj imamo tukaj še stališče interesne skupine delojemalcev. Kolega mag. Semolič, želite pojasniti? Izvolite.

            MAG. DUŠAN SEMOLIČ: Spoštovana kolegica, kolegi, spoštovani predstavniki Vlade! Mi smo se opredeljevali do gradiva, ki nam je bilo dano za to sejo. Mi se nismo opredeljevali do besed, do namer Vlade v prihodnje, tako da naše stališče imejte kot stališče o gradivo o katerem naj danes odločamo. In v skupini smo bili proti. Proti iz treh razlogov. Naprej, zdaj se prvič dogaja, da gre proračun v razpravo, praktično je že pasiral bistveni del razprave mimo ekonomsko socialnega sveta. Če bo to praksa ni dobra praksa. Do zdaj smo praktično pri vseh vladah obravnavali na ekonomsko-socialnem svetu. Drugo je diskusija koliko so na vladi upoštevali ali ne, ampak to je dejstvo. Tudi pri problematiki socialnih transferov, to je bila eminentna tema na ekonomsko-socialnem svetu zaradi tega, ker v mnogih primerih zakon posega na zelo občutljivo področje, na kar smo občutljivi, tako da iz tega razloga smo proti tudi zaradi protesta, ker to ni prava pot v prihodnje. Drugi razlog je vsebinske narave. Opozarjam na 2. člen teksta, ki ga imamo, ker se v bistvu pravi Zakon o usklajevanju transferov posameznikov in gospodinjstev se v letu 2010  ne uporablja. Opozarjamo, da tukaj ne gre samo za problematiko, ki je medijsko zelo izpostavljena, vprašanje pokojnin, opravičeno je bilo v ospredju, ampak ta zakon ureja tudi zelo občutljiva področja in tam se zdaj poseže s tem zakonom. Samo naštejem, da bi videli kaj ta 2. člen v bistvu česa se dotakne s to dikcijo in pravi ne, tem pa ne, ker so časi težki. Gre za to, da boste vedeli, otroške dodatke, samo nekatere stvari bom prebral, spisek je pa izjemno dolg, dodatek za nego otrok, pomoč ob rojstvu otroka, rejnine, denarno nadomestilo brezposelnim, sredstva za varstvo duševno in telesno prizadetih, invalidnine razno razne, tudi po Zakonu o vojnih invalidih, veteranski dodatki, štipendije, kadrovske štipendije, dodatki k pokojninam, preživnine in še marsikaj. Mislim, da tukaj gre ta skrb za dobro gospodarjenje predaleč. Dotika se tistih, ki se v bistvu najtežje branijo, tem najšibkejšim s popotnico, ki po navadi je uvod za ta poseg, med vsemi brezposelnimi je vendarle dosti tistih, ki bi lahko delali, pa so radi, ker je to nadomestilo tako veliko, da se mu ne splača delati, pri bolniški je dosti doma, zaradi tega, ker so nadomestila previsoka in stimulirajo. No, še par stvari se nekako odpira, da se na koncu lažje pristane na ta poseg. Skratka, tukaj v tem delu gre država vendarle predaleč in proti temu smo.
No, in tretji razlog je poglavje plače javnih uslužbencev. Dejstvo je, da je tukaj Vlada grobo posegla v socialni dialog na prejšnjo grožnjo. Ni to povsem korektno, dokler dialog teče država naj ne kaže mišic, ker za to še ni potrebe, ne rečem, potem ko stvar propade, državi pravi svoje, sindikati oziroma mi lahko svoje, sam dialog je tekel, dialog je bil zavzet, dialog je bil odgovoren in je tukaj država presegla neka temeljna načela socialnega partnerstva.
Torej zaradi teh treh razlogov upoštevaje tekst, ki ga imamo, bomo mi glasovali proti temu zakonu. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, kolega mag. Semolič. Želi še kdo besedo? Izvolite, gospod Štrukelj.

            BRANIMIR ŠTRUKELJ: Hvala lepa, predsednik. Svetnica, svetniki! Torej, kot je Dušan že povedal, odločno nasprotujemo interventnemu zakonu, ki med drugim piše ne glede na ta in ta člen kolektivne pogodbe, s tem se vrže iz tako rekoč v celoti iz aktivnosti socialni dialog, se ga povozi z zakonom, skratka, naredi se tisto kar je ta Vlada obljubljala, da ne bo naredila. Namreč, povedala je, da bo načelo socialnega dialoga eno od ključnih načel na katerem bo funkcionirala. Če ti stopiš v pogajanja z interventnim zakonom v parlamentu je to čisto preprosto izsiljevanje, ki v temelju onemogoča enakopravno pozicijo v pogajanjih sindikatov v temelju. Kajti, sindikati se lahko v tem primeru pogajajo zgolj kot grožnjo, da bo sicer začel veljati interventni zakon. Jaz moram reči, tako kot sem v zadnjih dneh že nekajkrat rekel, da ta izsiljevalska gesta na nek način pomeni velik korak nazaj v socialnem dialogu v naši državi. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Štrukelj. Kolega Reven.

            RASTISLAV JOŽE REVEN: Hvala za besedo. Na žalost bom moral ponoviti nekaj stvari, ki sem jih že na komisijah. Dotaknil se bom 3. člena, se pravi pravic iz vrtca, 4. člena o sledenju pokojnin plačam, to se pravi 50% trendu.
Kot vsak dober gospodar ve, da ko nastopi kriza ali hoče izboljšati poslovanje mora vzeti dve stvari, prihodke in odhodke hkrati. Na žalost pri tem interventnemu zakonu srečujemo le odhodkovno stran. Ta interventni zakon bi moral priv nastat, ko se je pokazala kriza. Mali podjetniki so jasno, prvič, opozarjali, da je potrebno plačilno disciplino povečati in s tem povečati koeficient obračanja denarja, kar pomeni večja likvidnost, ampak hkrati tudi prilive iz DDV-ja v proračun.
Nadalje, nezaposleni. Nezaposlenim se po sedanji zakonodaji ne splača, da bi začeli kakršenkoli posel. Govorim o poslih, ki jih delamo korak za korakom, ne o tistih poslih za osem ur, ampak tistih za dve ali tri ure, ki postopno rastejo. Današnja zakonodaja tega ne motivira na žalost, pa bi morala zato, ker vsako dodatno delo pomeni dodatno vrednost in pomeni prispevke in hkrati priliv DDV-ja. Neprestano se vračam na DDV. To je ena stvar.
Druga stvar. Nekateri ekonomisti govorijo o deflaciji. Jaz mislim, da inflacija bo še zmeraj taka, samo prikrili jo bodo. Tukaj naletimo na pokojnine. Če bodo pokojnine rasle kasneje kot plače, običajno se pokojnine hitro pretvorijo v nakupe, kar pomeni ponovni priliv skozi DDV. Zopet je ta prihodkovna stvar okrnjena s tem zakonom.
Po drugi strani vidim, če primerjamo maso pokojnin, ki bo zmanjšana, po drugi strani povečane plače sodnikom, to ne gre nekako skupaj. Najhujše pa je to kar vidim, je pa nova moda naših ministrov: tajnica, minister, fikus in agencija. Koliko bodo te agencije stale. Tega tukaj nismo videli. Poslušamo agencije naj urejajo probleme s prometom, agencija naj ureja probleme z visokim šolstvom. Zakaj? Tukaj se vprašamo, ali tiste inštitucije, ki so sedaj plačane iz proračuna ne delajo dobro. Seveda ne delajo dobro, ker niso rešile problemov. In sedaj ustanoviti agencijo, ki bo stala. In kje vzamemo? Upokojencem in drugim transferom. Nepravično. Zato sam mislim, da bo novo modo "slovenskih versacejev" treba prekiniti. Da nekje pride v to vlado, v miselnost vseh tistih, ki ustvarjajo zakone tista običajna gospodarska miselnost, učinkovitost. Vsak denar, vsak evro, ki je sedaj investiran v kakršnokoli dejavnost mora vrniti čez čas nek učinek nazaj. Na žalost pa tukaj vidimo samo krajšanje, krajšanje in to ni prav. Udarjati predvsem po tistih, ki so res nekje na robu.
Postavlja se mi vprašanje, zakaj pa ni spodbud za pospeševanje malega gospodarstva, zakaj ni spodbud za tiste inovativne dejavnosti, ki bodo v bodoče prinašale novo dodatno vrednost, zapolnjevale marketinško še nepokrita področja, tega pa na žalost ni. Sprašujem se, ali ustvarjalci gospodarske politike sploh obvladajo to sfero. Na koncu bom povedal ker me je včeraj šokiralo. Pozabil sem kako se gospod iz Vlade imenuje. Rekel je, naš smisel je, naš namen je, da v Sloveniji ni bo ve manualnih, to se pravi ročnih del. Kje pa ta človek živi? Od kje je prišel? Vsaka sfera ima od ročnih pa do super produktivnih delovnih mest oziroma do super avtomatiziranih mest. In nekje postavljanje takega koncepta je tako kot da bi nam z lune prišel povedal nekaj čisto nerealnega. Rezultati so tukaj. Malo gospodarstvo, še enkrat ponavljam, ne bo zaživelo, ker nima stimulacije že dolgo časa ne, s tem pa še manj. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Reven. Besedo ima kolega Korže in za njim kolega Papič.

            JOŽE KORŽE: Jaz bom kar čisto kratek. Rekel bi, vlada nima nobene strategije. Vlada brez strategije, tako moram reči, sprejema se neke at hock interventni zakoni. Danes smo že enega sprejeli, to je vlaganje oziroma financiranje Prekmurja. Tukaj imamo drugi interventni zakon, spet odhodkovna stran se zmanjšuje oziroma nekako odteka denar na dohodkovni strani. Bom glasoval proti temu zakonu, še toliko .../Nerazumljivo./... ker sem videl tukaj sedaj, da je res poseg v najbolj ranljivo sfero ljudi, tudi upokojenci so tukaj prikrajšani in tudi tisti ostali mlajši, posebej bom pa glasoval za to, ker bom glasoval enako kot delojemalci. To me pa veseli.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Besedo ima kolega Papič.

            BOJAN PAPIČ: Spoštovani svetniki! V celoti podpiram razpravo delojemalcev, ker tudi sam mislim, da je prava pot do ustreznih rešitev, se pravi socialni dialog oziroma dialog med delodajalci - delojemalci in pa državo. Želel bi predvsem, moram pa reči, da se pa bojim, da se je vlada teh metod navzela predvsem od delojemalcev, kajti v zadnjem času tudi delojemalci vstopajo v dialog pod grožnjo, ljudi na cesto, pred vladne palače in podobno. Tako da, se mi zdi, da če se bodo tudi sami striktno držali tega o čemer so danes razpravljali tukaj v Državnem svetu, absolutno to pot pozdravljam in mislim, da bo pripeljala do pravnih rešitev. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Osebno ta zakon razumem seveda kot prizadevanje našega resornega Ministrstva za finance, da še vendarle vodi neko vzdržno bilanco, ne glede seveda na posamezne komponente v tej državni bilanci, finančni. Ampak sedaj, če se pa poglobimo v koncept oziroma filozofijo tega ravnanja, pa pravzaprav človek mora biti zelo depresiven, ker jaz mislim, da tukaj gre pravzaprav za uporabo najbolj primitivne metode reševanja te finančno-gospodarske krize, to se pravi  finančni redukcionizem. Saj smo, v zgodovini človeka je to poznano, pač ne glede kaj se dogaja, se krči, krči denar dokler seveda ne pride do ene splošne krize, ki eksplodira.
Druga stvar kar bi jaz obžaloval, je to rušenje socialnega dialoga. Sicer običajno si ljudje predstavljamo, da je socialni dialog neko sredstvo, kako zlasti sindikalisti v imenu zaposlenih seveda zagovarja in vlada svoje interese, ampak če pa gledamo na ta socialni dialog širše pa lahko ugotavljamo, da je to en zelo razumni način, kako se nesmotrn ali pa rušilni konflikt spelje v normalne vode. In seveda, če bomo mi sedaj tako veselo rušili socialni dialog pa hkrati tudi v to sfero, ki je sedajle najbolj s tem finančnim redukcionizmom prizadevata, tudi civilni dialog, seveda potem bomo imeli zelo hude situacije, težko opredelim čas, ampak to je prav gotovo predvidljivi čas o katerem se bo dogajalo.
Sedaj, še enkrat bi rad poudaril, jaz razumem, tudi če bi bil osebno zadolžen v Ministrstvu za finance, da je treba pač neko vzdržno bilanco redno ponujati, ampak vendarle bi ob tej priliki ali pa bi rekel, da je to tudi moja osnovna funkcija, povedati, da mi moramo v družbi vendarle vzpostavljati neko vzdušje za kreativno, ustvarjalno delo. Če tega ne bo, potem seveda ni tudi nobenega pravnega izhoda. Jaz se bojim, da seveda tako kakor nas prizadeva ta globalizacija gospodarstva, da tudi ta javni dolg v katerega gremo, vedno težje obvladljiv. In je pravzaprav, si ta trenutek zelo težko predstavljati kako bo naša država to uravnala, da bomo še zmeraj nekaj agilen gospodarski subjekt ne pa privesek tak nekje na koncu Evropske unije. Torej jaz apeliram za to, da iščemo rešitve v smeri ustvarjanja kreativnosti in seveda, da če se že mora uporabljati finančni redukcionizem, da je ta pošten do vseh, do celotnega prebivalstva ne samo do tistega za katerega se oceni, da lahko najmanj protestira.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Šuštaršič. Besedo ima še kolega dr. jan.

            DR. ZOLTAN JAN: Hvala lepa. Ko podpiram ta, vse tiste tehtne argumente, ki nasprotujejo temu zakonu, bi ponovil pravzaprav tisto kar je že bilo v javnosti prej še povedano, narobe svet. Bogati se pustijo nedotaknjeni, reveže se prikrajšuje in s tem naj bi se rešila bilanca. Mislim, da bolj jasnega mnenja kot je bilo povedano v javnosti, ni potreba.
Narobe svet je pa tudi zato, ker se stranke, ki se razglašajo za avtentične predstavnike ljudstva oziroma delavstva, obnašajo čisto temu nasprotno. In tukaj mislim, in to je pravzaprav tudi odgovor na diskusijo enega izmed naših kolegov, ni nič nas tukaj groziti, kdo grozi, z ljudmi na cesti. Ljudje na cesto bodo prišli in so tudi že prišli, ne pod vodstvom sindikatov, ampak so prišli zaradi stiske. In če to komu ni jasno, je zelo žalostno in se bo dogajalo pač tisto kar se je na Madžarskem ne samo 1957 leta, ampak tudi .../Nerazumljivo./...

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega dr. Jan. Besedo ima gospa državna sekretarka.

            MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa. Jaz se moram odzvati na nekatere vaše razprave in trditve. Javne finance, vse štiri blagajne javnega financiranja zagotavljajo odhodke, ki so z zakoni določeni. Dejstvo je, da tukaj ne gre za bogate in revne oziroma komu bomo dejali denar. V državnem proračunu, ki se ga pretežno tiče ta interventni zakon, je šlo za dilemo ali popolnoma skrčiti vse izdatke, ki bodo namenjeni razvoju zato, da se zagotovi denar za socialno šibke in za plače v javnem sektorju ali nekako poiskati ravnovesje med denarjem, ki bo šel za razvoj, kar nam bo na dolgi rok ali pa na srednji rok pomagalo tudi zlesti iz krize v kateri v tem trenutku smo in izboljšati tudi prihodkovno stran ali zagotoviti izključno denar samo za socialno varnost. Dejstvo je, da na prihodkovni strani, mi smo izgubili v letošnjem letu milijardo 600 evrov davčnih prihodkov.
            To ni zgolj posledica gospodarske krize, je tudi posledica zakonodaje na področju davčnega sistema, ki se je sprejemala v preteklem mandatu vključno s številnimi olajšavami, ki smo jih sprejeli na začetku letošnjega leta kot pomoč tako malim podjetjem kot srednjim podjetjem in samostojnim podjetnikom v obliki takšnih in drugačnih olajšav. Zato sem prepričana, da ta zakon kot prvo ne posega v osnovne pravice vseh prebivalcev, ki prejemajo prejemke iz državnih blagajn. Nobene pravice nismo ukinili, nobene pravice nismo zmanjšali, zgolj zagotavljamo manjše povečevanje in ob stopnji inflacije kakršna je pričakovana se realni prejemki zaradi tega ne bi oziroma ne bodo pomembno znižali. Nam so se sredstva za socialne transfere v državnem proračunu oziroma v javnih blagajnah iz 15,5% bruto domačega proizvoda v letu 2008 povečala na 17% bruto domačega proizvoda v letu 2010, to se pravi v dveh letih za 1,5% bruto domačega proizvoda. Noben normalni sistem javnih financ tega ne more prebaviti brez, da bi povzročil razkorak med prihodkovno in odhodkovno stranjo bilance in dejstvo je, da bomo končali bilanco države v letošnjem letu s 5,6% primanjkljajem in drugo leto približno enakim primanjkljajem. Zaradi tega, ker bomo končali bilanco s takšnim primanjkljajem, da bomo lahko za silo zagotovili vse kar je potrebno zagotoviti, bomo morali v naslednjem letu plačati za 200 milijonov več obresti in v letu 2011 samo zaradi tega za 350 milijonov več obresti. To pomeni, da bomo imeli toliko manj prostora za izdatke, ki bi jih lahko namenili za razvoj ali za večje blagostanje prebivalcev. To je cena za naše zadolževanje in če ne bomo krčili odhodkov, potem ni izhoda iz krize in ni blaginje za vse nas. Poiskali smo varianto, ki je najmanj boleča in prepričana sem, da jo uspemo speljati s podporo vseh, ki smo odgovorni za to. In še ena stvar, da smo z interventnim zakonom šli kazati državne mišice in šli v nasprotje s socialnim dialogom. To preprosto ne drži. Socialni dialog je potekal ves čas, morate pa vedeti kakšna je procedura, ki jo Državni zbor s svojim Poslovnikom narekuje pri vlaganju državnega proračuna. Mi proračuna ne moremo vložiti, če zraven ne vložimo vseh zakonov, ki omogočajo njegovo izvršitev in 1. oktober je rok za vložitev državnega proračuna, do takrat žal nismo uspeli s socialnimi partnerji doreči vseh vprašanj, ki smo jih dorekli, vendar socialnega dialoga nismo ustavili. In kot veste smo pomembno odstopili od tistega kar je zapisano v interventnem zakonu, kar pomeni, da bomo morali tudi v dopolnjenem predlogu proračuna zadeve popraviti. Torej, socialni dialog je tekel neokrnjeno naprej. Mi smo tudi partnerjem v pogajanjih povedali, da bomo to naredili in to ni pomenil pritisk v smislu ne izhodne situacije in neokrnjenega položaja Vlade v teh pogajanjih, kar smo na koncu pravzaprav tudi dokazali, da je bilo tako. Ampak, drugega izhoda ni bilo, proračun je bilo treba vložiti v Državni zbor, če želimo, da ne bomo imeli začasnega financiranja in na koncu pod vprašaj postavimo sploh možnost zagotavljanja pravic, ki se financirajo iz državnega proračuna, ker začasno financiranje ne omogoča nobenega zadolževanja, mi imamo pa zadolževanja za 5,6% bruto domačega proizvoda. In če pogledate strukturo proračunskih odhodkov to pomeni, da bi komaj zbrali denar za pokojnine, plače in socialne pravice in za nič drugega. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Kolega Reven.

RASTISLAV JOŽE REVEN: Jaz bi to rekel, jaz gospa vam kot finančarki zelo verjamem to zadevo in vaš posel v tej situaciji je zelo težak. To je res. Vendar, zakaj ne verjamem temu kar dobivamo mi na klop? Ne verjamem Vladi, ker če predstavnik, če minister Golobič reče: "imel bom to agencijo", pa ministrica Kresalova reče: "ustanovili bomo to agencijo", kaj pomeni to? Da skačejo ven iz tega koncepta, ki je tukaj prikazan, v tem se gre ali med drugim tudi verjeti ali ne verjeti. In poglejte, vse to košta in jaz sem prepričan  kolikor je dosedanja zgodovina pokazala, da tisti, ki si nekaj v glavo ubije bo tudi imel in nekomu drugemu bo tisto odvzeto kar si bo ta pridobil. To je tisto kar sem hotel še dodatno reči. Hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala. Še kolega Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: No, jaz sem že v prejšnji razpravi povedal, da meni je popolnoma jasno, da predstavnik Ministrstva za finance oziroma Vlade mora vedno predstavljati nek izdelek, ki ima rep in glavo in za katerega se domneva ob tej predpostavki zadolževanja, da bo to nekak vzdržno, saj v to jaz nisem dvomil in tudi ta razlaga, ki je bila podana se mi zdi povsem racionalna in integralna. Ampak, vendarle v tej razpravi jaz moram v naprej izraziti določene kritične pripombe oziroma skepticizem. Poglejmo. Ravnokar se daje javna pobuda za reformo pokojninskega sistema, ko pa to pogledamo prav od blizu v strukturo te pobude, ki se zdaj nekako...pa jo nekateri že kar pridno prodajajo kot izdelek v nekaterih drugih družbenih inštitucijah, pa nenadoma vidimo, da se ločuje pokojninsko in invalidsko zavarovanje. In prvo vprašanje je čemu ta država tudi če ne bi bila v finančni krizi potrebuje novo ločeno finančno strukturo oziroma birokratsko strukturo, ki bo pokrivala invalidsko zavarovanje ali pa da bo ostala v dosedanji strukturi, pa da se bodo novi takšni razni stroški peljali. Jaz mislim, da ta struktura pokojninskega in invalidskega zavarovanja v tisti lepi hiši čisto lepo spodobno funkcionira in ni absolutno nobene potrebe, da mi trenutno to reformiramo. Drugo vprašanje je pa ločevanje, to pomeni v praksi, da zato, da bomo dosegli eno vzdržno pokojninsko reformo bomo zatrli določene pravice invalidov iz invalidskega zavarovanja in jih prenesli v tako imenovane socialne transferje, zdaj pravice iz invalidskega zavarovanja je zelo težko rušiti, to je vprašanje tudi ustavne zašite, ko bomo pa imeli to v sferi socialnih transferjev se bo pa vse sorte dogajalo, med drugim se to ruši tudi na tak način kot je v tem zakonu predlagano, d se naj izvede revalorizacija in tako del slovenskih invalidov, ki so šli recimo pred 15-mi ali 20-mi leti v skrajšan delovni čas.../znak za konec razprave./..nadomestila recimo, bom zdaj abstraktno rekel 100%, danes pa tisti, ki so šli pa zadnja leta imajo pa še samo tam 50%, morda 60% ali pa celo manj. To se pravi je že neko razslojevanje in neko varčevanje tega denarja.
Poanta mojega pripovedovanja je to, v redu država mora neko konsistentno stvar predlagati in voditi, ampak da mi zanemarjamo in se sprenevedamo, da imamo zelo nizko dodatno vrednost, da zanemarjamo in se sprenevedamo, da nič na organizacijskem področju ne naredimo, da bi imeli manjše stroške, to je pa zelo napačno, izredno napačno početje. In sedaj se bomo kregali za neke denarje, ki jih dobijo tisti, sedaj najnovejši dogodek ti zdravniki koncesionarji, na tem pa mirno pustimo, da ena taka zelo voluntaristična organiziranost požira ogromno enega denarja. To je večno. Bistvo enega kreativnega dela tudi v družbenih dejavnosti je vendarle v tem, da se z istim denarjem pač več naredi, tega pa ni.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Jaz bi kolege svetnike opozoril, da se gibljemo na meji sklepčnosti. Bila je še ta diskusija kot dodatna. Kolega Klemenc se je prijavil. Prosim bodite kratki. Potem bi prosil, da zaključimo. Izvolite.

            MARIJAN KLEMENC: Na kratko. Sam bom podprl tisto, kar ministrstvo predlaga. Po drugi strani razumem sindikate in vse tiste, ki ste razpravljali, da ministrstvo ali vlada posega v te sfere. Mi smo danes kritizirali, nihče pa ni konkretno rekel to in to dajte v postopku... Vrnimo se nazaj. Rekel bi, naj sprejme Vlada tak interventni zakon, da se bomo zavrteli nazaj v tisti čas 2007 ali 2008 pred tisto obdobje, ko je pa prejšnja vlada sprejela toliko obveznosti na področju šolstva, da govorim o šolskem zakonu, o prehrani, zakon o vrtcih in plačni zakon, ko je dvignila določene odstotke določenim resorjem. Od tam ven se ti problemi vlečejo. Mislim, da je treba Vladi zaupati.
In še nekaj. Nekdo reče, niste prišli pravi čas. Sedaj ko je pa prišel interventni zakon, mogoče res z zamudo, dajmo poslušati in poskusiti tisti, ki znajo s številkami obračati, da še kolikor toliko rešijo kolikor se rešiti da. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa za vaše stališče. Prehajamo na odločanje. Imamo predlog mnenja, ki predlog zakona podpira in imamo stališče interesne skupine delojemalcev in posamezna stališča, ki so bila obrazložena, ki tega mnenja ne podpirajo. Stališča imate na klopi.
Prehajamo na odločanje o mnenju. Prosim, da prijavite prisotnost.
21 prisotnih.
Kdo je za? Samo eno mnenje je. Prekinjam glasovanje. Uvodoma sem pojasnil pred seboj imamo samo eno mnenje, ki podpira zakon. Imamo pisno stališče skupine delojemalcev do katerega se je pozitivno opredelila vrsta državnih svetnikov. Glasujemo o mnenju, takem kot je bilo predlagano. Sedaj je jasna zadeva.
Prosim vas, da prijavite prisotnost. 21 prisotnih.
Kdo je za mnenje? (8 članov.) Je kdo proti? (12 članov.)
Ugotavljam, da mnenje ni sprejeto.
Zaključujem to točko dnevnega reda.

            Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA. V gradivu je to 6. točka, in sicer PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IGRAH NA SREČO. Naj vas opozorim, da smo ravno še sklepčni. Tako da, če odide en svetnik sklepčnosti ni več.
Predlog zakona je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora. Prejeli ste konkretne pripombe Loterije Slovenije in konkretne pripombe Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Predlog zakona sta obravnavali Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide in Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Poročilo Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide ste prejeli po elektronski pošti in na klop. Prav tako tudi poročilo Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Predlog Državnega sveta ste prejeli po pošti 19. oktobra in na klop. Želi besedo v imenu predlagateljev zakona državna sekretarka? Izvolite.

            MAG. HELENA KAMNAR: Hvala lepa za besedo. Glede na to, da želite čim prej končati, domnevam, bom poudarila samo tri stvari. Spremembe zakona, ki jih sedaj uvajamo in predlagamo, so pravzaprav povezane s tremi ključnimi vprašanji. Prvo je, uveljaviti čim več družbeno-odgovornega prirejanja iger na srečo in v sam zakon vnesti nekatere določbe, ki bodo več od tega kar danes imamo omogočale, pri čemer ne posegamo v osebno svobodo posameznika, omogočamo pa, da vstopa v to vlogo igranja bolj ozaveščen.
Drugi sklop vprašanj, ki jih v zakonu rešujemo, se nanaša na večji nadzor. Ocenili smo in dosedanje izkušnje kažejo, da je bil ne nekaterih točkah nadzor nekoliko pomanjkljiv, na drugi strani pa sam razvoj iger na srečo prinaša nove načine izvajanja iger na srečo, ki zahtevajo seveda tudi drugačno nadzorno funkcijo in to vnašamo v spremembe in dopolnitve zakona.
Tretja zadeva, ki jih rešujemo v zakonu in smo jih ocenili kot potrebno čim prejšnjega popravka, so vprašanja, ki se nanašajo na odpravo nepotrebnih omejitev v poslovanju prirediteljev in koncesionarjev za prirejanje iger na srečo, ki so v pristojnosti organov upravljanja. Vsa druga vprašanja za katera bo verjetno potrebno v naslednjem obdobju najti tudi nove rešitve, bi želeli najprej izdelati strategijo iger na srečo. Priprava te strategije že intenzivno poteka. Strategijo bo sprejel Državni zbor in na podlagi te strategije se bo potem ponovno opravila novelacija zakonodaj, ki bo verjetno bolj radikalna od teh posegov, ki jih sedaj vnašamo v sistem oziroma v sam zakon. Zlasti se bomo takrat dotaknili vprašanj finančne narave, ki jih v tem trenutku nikakor ne želimo odpirati in spreminjati. To bi morda za uvod. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa državna sekretarka. Želi poročevalec komisije za socialno varstvo, delo in invalide? Izvolite, kolega Šuštaršič. Prosim.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz bom poročal v imenu obeh komisij, ker je tudi poročilo, ki je predloženo na današnji seji Državnega sveta pravzaprav povzetek stališč obeh komisij. Bom zelo lakoničen. Najprej bi poudaril, da sam zakon v celoti, tak kot je predložen, sta ga obe komisiji podprli in tudi kar je bilo v tej uvodni predstavitvi povedano k temu, nimamo, v obeh komisijah nismo imeli nobene pripombe niti sedaj ne izražam kakršnekoli .../Nerazumljivo./..., to je vse pozitivno. Sedaj tisto kar pa je odprto, je pa seveda to, da ta nakazana razvojna strategija je pravzaprav zadeva, ki bi morala biti realizirana že pred davnimi leti v okviru še veljavnega sedanjega zakona, na srečo pa ni bila realizirana. Tako, da tudi ta odgovor, pač da tisto kar je ta trenutek aktualno, da bo šlo preko te strategije, to lahko sprejemamo pač vsi tisti, ki smo tukaj udeleženi kot na nivoju organizatorjev teh iger, v okviru državnih koncesij ali pa kot družbeni uporabniki, seveda lahko sprejemamo s skepso. Od tistih amandmajev, ki so bili predloženi obema komisijama, bi jih jaz razvrstil v tri skupine. Prvo je tisti amandma, ki je govori o napitninah. Tukaj smo popolnoma podprli predlagatelje zakona. Kar se pa tiče amandmajskih pripomb, ki jih je dala Loterija Slovenije, kateri so ... 40, 107. in ... členu, smo to podprli in predlagam, da tudi danes to podpremo in se naj to na matičnem odboru v Državnem zboru pač razčiščuje kateri je pristojen, ali to sprejema ali ne sprejema oziroma predlaga v sprejem Državnemu zboru. In pa seveda tretji sklop je pa to, v imenu uporabnikov. To pa je pravzaprav 3.a člen in 12.a člen. 3.a člen govori o tem, ker zakon definira nove spletne igre, pušča pa popolnoma odprto, za katero področje družbenega financiranja se bo to opravilo. In ker imamo sedaj mi v Sloveniji cela desetletja prakso iz tega javnega finančnega vira, da se financira v potrebe izražene preko invalidskih humanitarnih splošnih organizacij, bi seveda lahko ta nejasna odločba o spletnih igrah prinesla to, da bi nenadoma imeli tukaj nek hud pretres financiranja. Zato je prav, da se bi to zakonsko opredelilo.
            Drugo je pa struktura enega od prirediteljev, struktura nadzornega odbora enega od prirediteljev, to je Loterija Slovenije v katerem je prav, da bi ta sestava kapitalska, ki je bila določena z Zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, prišla do izraza in da bi vsak deležnik imel primerno udeležbo, pa Vlada enega dodatnega člana, ki vpliva na odločanje. To je pa vse in ne bi drugih tem odpiral.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Šuštaršič. Mogoče ste dali malo nov pomen izrazu lakoničen, ampak hvala lepa za vaše mnenje, ki je bilo zelo vsebinsko.
Želi še predstavnik katere druge interesne skupine? In sicer odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Če ne prehajamo na odločanje. Najprej bomo prijavili prisotnost. Ugotavljamo prisotnost, prosim, da se prijavite. Prisotnih je 21.
Kdo je za? (20 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je Državni svet predlagano mnenje sprejel.

            Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O MEDICINSKIH PRIPOMOČKIH, ki je bil objavljen v Poročevalcu Državnega zbora. Imamo konkretno pripombo Trgovinske zbornice Slovenije. Predlog zakona je obravnavala Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Njeno poročilo imamo in tudi predlog mnenja Državnega sveta, ki ste ga prejeli. V tej točki so prisotni gospa Majda Benjeni(?) Mihelič, sekretarka z Ministrstva za zdravje, gospa Darinka Cvelbar, direktorica javne Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke in gospa Petra Marinkov, vodja sektorja za medicinske pripomočke. Kdo želi besedo v imenu predlagateljev zakona? Izvolite. Gospa Mihelič.

            MARTINA CVELBAR: Ne. Cvelbar.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Cvelbar. Hvala lepa. Izvolite.

            MARTINA CVELBAR: Spoštovani svetniki!
            Naj se predstavim, moje ime je Martina Cvelbar, sem direktorica javne Agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Zavedam se, da je ura že kar veliko, tako da bom poskušala biti čim bolj kratka.
Torej, Zakon o medicinskih pripomočkih ni bil spremenjen že 10 let. Zadnja sprememba je bila v letu 2006, ko je bil sprejet Zakon o zdravilih, je pa razveljavljen bil zakon v delu, ki se nanaša na zdravila, ostal je del, ki se nanaša na medicinske pripomočke. V tem času je bilo sprejeto kar nekaj direktiv, ki urejajo to področje, najpomembnejša med njimi direktiva 47/2007, ki še vedno ni prenešena v pravni red, je pa ključna na tem področju. Torej, naj povem, da gre za izrazito tehnični zakon, pa ne v slabšalnem smislu, ampak v smislu urejenosti tehničnih direktiv, ki morajo biti prenešene v pravni red vsake države Evropske unije, zato, da je omogočen prost pretok kakovostnih medicinskih pripomočkov med državami, ki izpolnjujejo zahteve evropskega pravnega reda. Bistvene novosti tega novega Zakona o medicinskih pripomočkih so sledeče: opredeljene so natančneje s posameznimi pojmi, nimamo več veterinarskih medicinskih pripomočkov v tem predlogu zakona, ker niso del evropskega pravnega reda. Natančneje so razmejeni medicinski pripomočki od drugih izdelkov kot so zdravila in pa osebna varovalna oprema. Bistvene zahteve za medicinske pripomočke so natančneje opredeljene, ki upoštevajo najnovejša znanstvena dognanja. Izpostavlja se sedaj tudi spremljanje organa, ki ugotavlja skladnost medicinskega pripomočka, torej že prej je bil organ, ki je ugotavljal skladnost medinskega pripomočka, zdaj se izpostavlja spremljanje tega organa. Naj izpostavim tudi vigilanco oziroma spremljanje zapletov z medicinskimi pripomočki, ki se krepi in določen bo potem v zakonu samo en center za zbiranje teh neželenih zapletov, to bo na javni agenciji za zdravila medicinske pripomočke. Bolj podrobneje je tudi predlagana ureditev prometa z medicinskimi pripomočki na debel in drobno. In pa okrepljen je nadzor nad celotnim področjem medicinskih pripomočkov. Toliko na kratko. Več potem verjetno, ko bo razprava. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa, gospa Cvelbar.  Želi besedo poročevalec komisije? Izvolite, gospod Šuštaršič.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Komisija je zakon v celoti tak kot je podprla. Edino vprašanje, ki se je odprlo, je šlo preko mojega amandmaja, ki sem ga vložil k 3. členu o medicinskih pripomočkih. Gre namreč za dikcijo druge alineje, ki definira medicinske pripomočke in tu se je nenadoma pojavila neka slovenske dikcija, ki lahko vodi v napačno interpretacijo in ker zakon pravzaprav opredeljuje pravico državljanov do teh pripomočkov, bi to bil tudi lahko razlog za različna tolmačenja ali pa redukcija te pravice. Primerjal sem zadevo naknadno tudi z originalnim angleškim besedilom. In ker se v tem slovenskem besedilu v drugi alineji pojavlja tudi izraz "poškodba ali okvara", čeprav v originalu se govori samo o "injure" bi jaz rekel, da je moja pripomba utemeljena. Ker če ne gre tukaj samo za lingvističen prevod, ampak je nekdo ob tem prevodu tudi posegel v drugačno interpretacijo, potem je popolnoma vmesno, da podamo tudi interpretacijo, ki ščiti interes državljanov do teh pripomočkov. Ne gre za to, da se s tem predlogom druga alineja razčleni v dve ločeni alineji dodajo, ali kakšne nove definicije, da bi širili pravice ali da bi spreminjali strukturo zakona. Gre izključno za to, da je originalno besedilo, ki je oblikovano na nivoju EU bilo bolj adikatno izraženo v slovenskem jeziku. Ker ni bilo časa, in tudi danes ni časa, predlagam, da mi te dve dikcije podpremo s tem, da se v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in tudi v matičnem odboru v Državnem zboru še naredijo kakšne modifikacije na osnovi teh strokovnih argumentov.
Na zadnje bi pojasnil samo še to, ker morda to bega. Podal sem predlog, da govorimo o nadomestitvi okvare ali invalidnosti zaradi .../Nerazumljivo./ funkcije v fizičnem in socialnem okolju, da ta dikcija ni plod moje miselne kreacije, ampak je to izraz, ki se uporablja v novi mednarodni klasifikaciji funkcioniranja invalidnosti in zdravja, ki ga je sprejela svetovna zdravstvena organizacija in je glede na to, da so predstavniki Slovenije to sprejeli pravzaprav tudi po svoji vsebini obligatorna za naše ravnanje.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala kolega Šuštaršič. Predloge amandmajev so inkorporirani v mnenje. Želijo besedo predstavniki interesnih skupin? Če ne odpiram razpravo. Želi od svetnikov kdo razpravljati? Če ne, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog mnenja Državnega sveta kot ste ga prejeli na klop. Prosim, da prijavite prisotnost. 19 prisotnih. Ne bo zadoščalo. Prosim, da prijavite prisotnost. Nekaj ne dela, bomo ponovili, ker očitno naprava ni v redu. Sedaj prijavite prisotnost. 22 prisotnih.
Kdo je za? (21 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA. V naši sredi pozdravljam Varuhinjo človekovih pravic Republike Slovenije dr. Zdenko Čebašek Travnik in gospo Bojano Kvas, tudi iz Urada varuhinje človekovih pravic. Prisotna je tudi državna sekretarka gospa Tina Tržan iz Ministrstva za javno upravo in gospod Bojan Trnovšek, vodja službe za upravne enote iz Ministrstva za javno upravo. Predlog poročila je bil objavljen v Poročevalcu. Celotno gradivo ste prejeli za prejšnjo redno sejo, prav tako tudi predlog mnenja Državnega sveta. Sprašujem Varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek Travnik ali želi predstaviti glavne poudarke. Izvolite, Varuhinja človekovih pravic.

            DR. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK: Spoštovani gospod predsednik Državnega sveta, spoštovani svetniki, svetnica. Zahvaljujem se vam za povabilo na sejo. Z veseljem ugotavljam, da se sodelovanje med varuhom človekovih pravic Republike Slovenije kot inštitucijo in Državnim svetom nadaljuje v zgrajeni ali pa od nas pričakovani smeri. Najbrž ste vsi seznanjeni o tem, da smo imeli že nekaj skupnih projektov. Eden od njih je bil tudi predstavitev problema revščine in to že kar krepko pred časom oziroma v začetku leta 2008, in na to leto se tudi poročilo nanaša, ko je varuh zaznal, da je s to revščino v Sloveniji nekaj precej narobe, skratka, da se realno stanje ne ujema s tem, kako se je odzivala oblast. In takrat smo skupaj pripravili en odmeven posvet in, kako bi rekla, vse to kar smo tam takrat povedali, se je na žalost uresničilo. Skratka, da je takrat, ko še nismo vedeli za recesijo, smo nakazali kje so problemi, kako bi se naj država problemov lotila, pa smo takrat na žalost bili neuslušani oziroma po malo anekdotično smo dobili vprašanje iz enega ministrstva, če ne bi morda sklepe malo prilagodili, da so preveč hudi. No, pa nisem pustila ničesar prilagoditi.
Sodelovanje seveda se odraža tudi na drugih posamičnih, mogoče v javnosti manj odmevnih akcijah in posebej vesela sem, da ste naše poročilo zelo natančno pregledali in v njem našli obilo takih stvari, ki so nam skupne, na katere oboji opozarjamo in pa seveda ste nas opozoriti tudi na nekatere pomanjkljivosti, morda celo napake, ki se v našem besedilu pojavljajo. Seveda smo vam za oboje hvaležni in današnjo razpravo bolj vidim kot izmenjavo mnenj v smislu, kaj bi lahko še skupaj naredili, da bi se vendarle vsaj tista področja kjer lahko delujemo skupno za varovanje človekovih pravic lahko bolj poudarila in uspešneje reševala. Na tem področju je seveda, ali pa teh skupnih področji je več. Eno je skrb za invalide. Tukaj je gospod Šuštaršič zelo strikten in ne mara, da rečem hendikepirani. Jaz imam to pravico, da uporabljam izraz takšen kot ga osebe, ki so invalidi ali pa ki želijo biti hendikepirani, uporabljamo. Je pa res, da smo tam pri navajanju dokumentov bili nedosledni in to bomo v prihodnje popravili. Mislim pa, da je bolje kot samo, kar je pa seveda tudi pomembna, bolj kot sami izrazi so pomembni pa ukrepi, ki jih mora država narediti v skladu s podpisano konvencijo in tukaj pa smo zelo zelo na skupni poti. Skratka od države bomo terjali, da konvencijo dosledno uresničuje, kljub recesiji in kljub pomanjkanju sredstev in včasih tudi volje, da se stvari uredijo.
Drugo tako področje, ki je nam skupno, je seveda skrb za preprečevanje revščine. V Sloveniji si nismo niti enotni kaj pravzaprav je revščina in kljub temu, da smo na našem posvetu priporočili vladi, da te definicije izdela in da pridobi aktualne podatke, vidimo da se to danes ni zgodilo in to je eden od problemov. Ker kadar govorimo o revščini, si jo vsak razlaga po svoje. Enotnega merila nimamo. Kadar pa je merilo enotno, se nanaša na leta 2005, 2006, nekaj malega na 2007. Aktualnih podatkov o revščini pa na žalost ne znamo zmeriti ali pa vsaj mi o tem nismo obveščeni.
Tretje področje katerega bi pa še nekako omenila, so pa stvari s področja lokalnih skupnosti, kjer imamo veliko težav predvsem pa veliko pobud, predvsem s področja, ki ga pokriva Ministrstvo za okolje in prostor in tam je veliko nejasnosti, nedorečenosti, ki ljudi spravlja v stisko in seveda kar je posebej pereče so poti, da se te stiske nekako razrešijo, problemi rešijo, tako zapletene, da jih običajen državljan ali pa prebivalec Slovenije niti ne razume, kaj šele, da bi jih bil sposoben speljati. To so sedaj ene tri stvari. Seveda lahko bi jih naštevala še več, ampak mislim, da je boljše,k da si damo malo časa za razpravo pa potem bom z veseljem odgovorila na vaša vprašanja. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa Varuhinja človekovih pravic. Želi poročevalec skupnega poročila pojasniti stališče? Kolega Šuštaršič, izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Dogovorjeno je, da poročam v imenu Komisije za državno ureditev in tudi Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Torej bistveno sporočilo je v tem, da obe komisiji to poročilo Varuha človekovih pravic podpirata in je to tudi razvidno seveda v tem skupnem poročilu o katerem bomo glasovali. Kot je gospa varuhinja že povedala, v tem poročilu se dotikamo teh aktivnosti kot je Zakon o preprečevanju nasilja, v družini, tudi v sodelovanju z varuhom je bilo organizirano posvetovanje, kaj bomo skupaj storili za preprečevanje nasilja in .../Nerazumljivo./... nad starejšimi osebami. Potem je tukaj, pohvalno se izražamo glede poročanja s področja duševnega zdravstva, torej sprejet je nov zakon o duševnem zdravstvu in se tukaj strinjamo z navedbami varuha, da nekatera zakonska določila niso dovolj domišljena ali natančna in je seveda to lahko tudi možnost, da tak zakon s takimi dikcijami povzroča nove kršitve človekovih pravic in tudi sugeriramo, da je treba čim prej sprejeti nacionalni program varovanja duševnega zdravja in ustrezne podzakonske predpise. Bilo je tudi govora o zakonu o pacientovih pravicah, potem o revščini, kot je že gospa varuhinja poročala. Tukaj smo imeli tudi posvet, revščine in človekove pravice in takrat, ko je bil ta posvet, nismo vedeli, da se bo brezposelnost, kriza in recesija tako hudo povečala. Na komisiji tudi podpirata priporočilo Varuha človekovih pravic, da se pripravi analiza ustreznosti, določitve minimalnih življenjskih stroškov. Potem je tudi odprto vprašanje samozaposlovanja pod tako imenovano oznako socialnih podjetnikov. To se pravi, da delodajalci silijo posameznega človeka, da odpira s.p. in torej ne vstopa v redno delovno razmerje in je s tem nekako, so tudi kršene neke človekove pravice na tem področju. Takih je že kar okoli 48.000, kar pomeni, da gre za kar močan in izrazit pojav v Sloveniji. Potem so tu še druge stvari, kot so recimo, na splošno določila 2. člena slovenske Ustave, to se pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. S tem v zvezi je tudi že govora o pravilih o mednarodni organizaciji dela .../Nerazumljivo./, pa uredba o ratifikaciji konvencije številka 92, mednarodne organizacije dela in tako naprej.
Potem pozdravljamo tudi nekaj določil v poročilu glede zakona o ratifikaciji konvencije o pravicah invalidov in zbirnega protokola h konvenciji o pravicah invalidov. Tu smo zavzeli tudi kritično stališče, kajti pri razpravi poročila za eno leto nazaj je Državni svet sprejel zelo jasna priporočila s katerimi je opozoril na določeno nesistematičnost in diplomacijo, .../Nerazumljivo./ uporabi nekaterih pravnih terminov. V tem poročilu navajamo kje se to pojavlja in je tudi uporabljen argument kako se izraz .../Nerazumljivo./ po evro korpusu teh vzporednih prevodov prevaja. Tu ni nobenega dvoma.
Potem izražamo tudi prepričanje, da glede naziva o konvencijah pravicah invalidov ne more v poročilu varuha človekovih pravic biti več izrazov uporabljenih za ta isti akt, kajti ta akt je uradno preveden, ratifikacijo je izglasoval Državni zbor, jo objavil v Uradnem listu in je seveda s tega pravnega vidika to obligatorna zadeva.
Potem se mi zdi, da na koncu tega poročila bi opozoril samo to, da obe komisiji tudi predlagata, da je varuh zelo aktiven v odnosu do Vlade Republike Slovenije zaradi tega, da se ustvarjajo boljši gospodarski in življenjski pogoji. To se pravi, da bi se Slovenija razvijala v družbo z visoko stopnjo moralnih in etičnih vrednot, ne pa družbo zelo velikega razlikovanja, zlasti prizadet močan srednji sloj, ki je pravzaprav edini sposoben medse vključiti šibkejše in poskrbeti za najrevnejše.
Na koncu bi opozoril samo na to, da obe komisiji opozarjata na trend, torej spodbujamo oziroma predlagamo varuhu človekovih pravic, da naj se v samem poročilu bolj opredeli do negativne družbene klime, ki se kažejo v nezaupanju mladim v prihodnost, v prepričanju mladih, da bodo na starost živeli brez pokojnin, potem v medijskem širijo pretežno negativnih informacij, pa seveda tudi v pojavnosti brez kompromisne tekmovalnosti, ki ne pozna nobene socializacije družbene. To bi bil en kratek povzetek. Je še nekaj drugih stvari.
Skratka, podpiramo to poročilo z nekaj kritičnimi pripombami.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospod Šuštaršič. Odpiram razpravo. Če ni razprave naj zelo na kratko spoštovana gospa.../Oglašanje iz klopi./ Prosim? Izvolite.

            BORIS ŠUŠTARŠIČ: Hvala lepa. Jaz bi kot svetnik dodal tole, kar sem sicer že razpravljal. Menim, da varuh človekovih pravic v Sloveniji pretirano uporablja metodologijo v tem svojem poročilu, ki je znano z anglosaksonsko področje. To samo po sebi ni nič slabega, ker stališča in neka dejstva je tudi treba s konkretnimi primeri nakazovati, ampak posledično pa to ni s tega vidika dobro, kajti v anglosaksonskem svetu potem ta praksa primerov skozi sodno prakso seveda ima nekaj vplivov na uveljavljanje tako socialnih pravic, kakor tudi varovanja človekovih. Pri nas pa o tem kakšnem sodnem varstvu ne moremo govoriti z resnega vidika o kakšnih sodnih zaostankih. Zato menim, da bi moral v tem poročilu biti več sinteze oziroma več integracije. To se pravi, da je treba te primere, ki jih varuh kot ena pomembna družbena inštitucija obdeluje, se z njimi ukvarja, integrira v neke družbene pojavnosti in da jih potem tudi primerno obdeluje.
Druga moja pripomba bi se nanašala na to. Danes sem za pripravo te seje pogledal na internetno stran varuha človekovih pravic. In tam, kjer je predstavljena strokovna služba pravzaprav ne vidim med številnimi strokovnjaki, ki so tam angažirani iz različnih družbenih področij pravzaprav ni noben strokovnjak, ki bi imel jasneje zadolžitve na področju invalidov in njihovega varstva oziroma impulzivnega stila življenja. Največ kar je notri je to, da pri dveh strokovnih sodelavcih piše ločeno invalidsko pa pokojninsko zavarovanje. Torej niti več ni v teh strokovnih opredelitvah strokovne službe skupno pokojninsko-invalidsko zavarovanje, ampak je že kar predvideno, da bo to delovanje razdeljeno. Jaz bi rad v tej razpravi rekel, da je to prenagljeno, ker mislim, da obstoja tudi zelo jasni in racionalni razlogi, da se to zavarovanje ne razdeli. Hvala lepa.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa. Besedo ima kolega Vnučec.

            BOGOMIR VNUČEC: Nočem več zavlačevati, se pa čutim dolžnega smo, da povem, ker sem bil kot poročevalec komisije na pristojnem odboru Državnega zbora, je to poročilo obtičalo v proceduri Državnega zbora, tako kot Zakon o Državnem svetu zaradi nekih različnih razlag, ali so to, ali so sklepi ali so priporočila, kajti matično delovno telo je Komisija za peticije in tam je prišlo do enega zapleta. Samo toliko, da boste obveščeni, da pač v sami proceduri Državnega zbora je to že bilo, vendar je obtičalo v nekih procedurah in mislim, da se trenutno še ne ve kdaj bo šlo naprej. Samo toliko.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa kolega Vnučec. Želi ministrstvo za javno upravo besedo? (Ne.) Želite gospa varuhinja? Izvolite.

            DR. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK: Hvala, se opravičuje, ker nisem prav pogosto tukaj. Zdaj, glede tega zadnjega, kar je gospod Vnučec povedal, je dejansko prišlo do zapleta, ki ste ga nekateri verjetno spremljali, drugi ne. Moram priznati, da tudi meni ni bilo jasno, dokler nisem sestavila zloženke, zakaj je do tega prišlo. Skratka zgodba je taka, da smo o poročilu v matičnem delovnem telesu razpravljali, potem pa so morali poslanci, ki so člani te komisije, sprejeti poročilo in v tem poročilu naj bi bili sklepi o naših priporočilih. In od tukaj naprej je zgodba taka, da so menda sklepi bili sprejeti, potem pa niso bili vneseni v poročilo in ker ni bilo poročila, so nas morali umakniti iz te oktobrske seje, da bi se na Državnem zboru tudi razpravljalo. In sedaj bodo novembra se poslanci sami dobili brez nas in bodo to poročilo naredili in potem bomo mi na decembrski seji. Samo toliko, da pojasnim.
Potem pa bi rada odgovorila na pripombe gospoda Šuštaršiča, ki so, kot vedno smiselne in tudi zdaj mislim, da je fino, da je povedal, da imamo spletno stran na kateri se marsikaj vidi. Ta spletna stran je prenovljena in se še malo lovimo, malo jo še pilimo in seveda bomo tudi to zadevo uredili.
Samo malo v čistunsko-besednem, mi nismo urad. Uradi so vladne ustanove, ki so odvisne od vlade. Mi smo neodvisna institucija in tudi ne obstaja urad varuhinje. To je neki, se reče, zastareli izraz, ki so ga v nekem trenutku v poslovnik sicer dali, ampak uradno zakonske podlage urad nima. Torej jaz nimam urada, jaz sem pač varuhinja, ki vodim Varuha človekovih pravic. Tako samo malo kar se besed tiče.
Kar se tiče primerov, ki jih gospod Šuštaršič izpostavlja, so pa izkušnje take, da nas bralci našega letnega poročila zaradi teh primerov pravzaprav najbolj hvalijo. Pravijo, da ravno s pomočjo primerov lahko razumejo to o čemer pišemo. In ko smo bili v tehtanju ali posamezna področja opišemo z enim primerov ali z večim, smo se pač odločili, da poskušamo področja na ta način postaviti. Seveda pa se strinjam v tem drugem delu, da nam mogoče na nekaterih področjih manjka analiza, čeprav se tudi trudimo v tej smeri in smo že lansko leto Državni zbor zaprosili, da nam odobri dodatne zaposlitve, kajti s temi ljudmi ki jih sedaj imamo, komaj zmoremo obravnavo teh zadev, ki jih dobivamo in bi za analize seveda potrebovali nove strokovnjake. Problem z novimi strokovnjaki pa je takšen. Mi strokovnjakom, ki bi bili res strokovnjaki, ne moremo ponuditi spodobne plače. Od nam je bilo z zakonom znižano, so nam bile znižane plače, predvsem plače mojih namestnikov, oni so sedaj v 55. razredu in s tem znižanjem plač dejansko 54. in vsak, ki bi želel se pri nas zaposliti, pa bi bil sposoben analize in sinteze, bi seveda pričakoval, da je nekje v tem plačilnem razredu, tega pa mu seveda jaz kot varuhinja ne morem zagotoviti in tudi ne bi bilo fer do mojih namestnikov, da nekdo, ki pride, se pravi kot človek, ki bo delal analize, ima plačo enako ali pa morda z nekimi dodatki celo večjo od mojih namestnikov. Zdaj usposabljamo mlajše kadre, ki bi te analize delali, tu pa rabimo malo več časa, ampak jaz računam, da bomo v letu ali v dveh te kadre usposobili in da bodo potem tudi naša poročila v tem vsebinskem smislu popolnejša.
Kar se tiče strokovnih sodelavcev, mi imamo to nekako res uradno razdeljeno, ker je to, bom rekla, morda smo se prenaglili, da smo na ta način dali. Gre za interno razdelitev področij kaj se komu dodeli v reševanje. Dejansko se pa s problematiko invalidnosti pri nas ukvarja 5 zaposlenih, ampak na zelo različne načine, lahko vam jih poimensko naštejem kateri so, s tem, da je to invalidsko in pokojninsko zavarovanje samo eno področje. Ukvarjamo se pa tudi z drugimi vprašanji invalidnosti, nekaj gre pod področje diskriminacije, nekaj gre pod področje otrokovih pravic, nekaj gre pod področje stanovanjske zadeve. Tako, da moram reči, da smo zelo angažirani, smo že tudi razmišljali, da bi se organizirali bolj na eno osebo, recimo, da bi to dali, pa jo deklarirali kot osebo, ki bo odgovorna za uresničevanje pravic invalidov, pa smo prišli do dveh težav, prvič, če damo samo eni osebi je lahko problem v času njene odsotnosti, drugo pa so pa ta področja v katerih imajo invalidi težave tako raznolika, da je nemogoče, da bi ena oseba vse to pokrivala. Zavedam se vseh teh šibkosti in zato pravim, sem hvaležna za vse vaše pripombe, se trudimo, da bi čim bolj učinkovito delovali in za enkrat je naša organizacija takšna.
Zdaj pa še to. Da bi se naj varuh bolj opredelil do družbene klime. Tukaj imam pa jaz osebno en problem. Jaz se do te družbene klime poskušam nekako opredeljevati javno dostikrat ob različnih priložnostih, vendar je Zakon o varuhu človekovih pravic napisan tako, da je glavna naloga, da obravnavamo pobude in na podlagi teh pobud napišemo poročilo in iz tega poročila izhajajo priporočila. Seveda pa zakon, ki moram reči, da je bil dobro napisan in ga 15 let razen v plačnem delu ni bilo treba spreminjat, je pa zakon predvidel tudi da lahko varuh izrazi svoje mnenje ob različnih problemih, ki so širšega pomena in je treba zdaj premisliti kaj s takšnim mnenjem lahko dosežem. Jaz pravim, da večkrat izrazim lahko tudi na tem naredimo poudarek, jaz zelo dosti govorim ravno o pomenu ponovnega obujanja starih vrednot, če hočete tako zelo preprosto povedano, tiste, ki so se v zadnjem času razgubile, opozarjamo na nepravilnosti, opozarjamo na negativne pojave, nimam pa še čisto ideje kako naj bi to naredila v neki strnjeni obliki, razen tisto kar imam v uvodu možnost, da v skoncetrirani obliki povem. Ampak, sem si  zapomnila in tudi zapisala precej tega kar ste povedali. Tako, da hvala.

            PREDSEDNIK MAG. BLAŽ KAVČIČ: Hvala lepa gospa varuhinja človekovih pravic. S tem zaključujem razpravo. Dovolite mi, da v svojem osebnem imenu izrazim visoko spoštovanje za vašo delo, spoštovana gospa varuhinja človekovih pravic, prvič. Drugič, da se zahvalim za dobro sodelovanje med varuhom in Državnim svetom. In tretjič, da izrazim pričakovanje, da bomo o temi, ki smo jo tudi zapisali v mnenje Državnega sveta, se pravi o globalizaciji kot nekem okviru za sistematično kršenje človekovih pravic, da bomo o tej temi sodelovali in pripravili nek posvet, ker to presega tako vaše kot naše ožje delovno področje. V Državnem svetu globalizacijo ocenjujemo kot nek temeljni okvir uničevanja srednjega sloja prebivalstva, uveljavljanja monopolov in oligopolov tako v gospodarskem kot v političnem življenju in kot tisto osnovo v kateri je potrebno kritično spregovoriti, da bi potem lahko bili eksaktni tudi pri proučevanju posameznih konkretnih družbenih pojavov. Več o tem je zapisano v mnenju Državnega sveta in upam, da bomo o tej temi lahko res nekaj skupnega naredili v prihodnjem obdobju.
Prehajamo na glasovanje. In sicer, najprej prosim, da prijavite prisotnost. Prisotnih je 21. Na glasovanje dajem predlog mnenja Državnega sveta k predlogu mnenja kot ste ga prejeli na klop.
Kdo je za? (21 članov.)
Ugotavljam, da je predlagano mnenje Državni svet sprejel.
Prosim vas še za trenutek pozornost. Zahvaljujem se vam za sodelovanje. Napovedujem, da bo predvidoma naslednja seja 11. novembra. Hvala lepa za tvorno sodelovanje in prijeten dan še naprej.

            (Seja je bila končana 21. oktobra 2009 ob 16.55.)