|
Iskanje:
Napredno iskanje
|
Brskanje po kategorijah:
|
Zapisnik 47. seje Državnega sveta Republike Slovenije |
||||||||||||||||
|
Seja je bila v sredo 11. oktobra 2006. Predsednik je pričel 47. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena zakona o Državnem svetu in na podlagi 51. in 51..a člena poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije. Opravičili so se:
* * * Na sejo so bili vabljeni:
- - - Od vabljenih so se seje udeležili:
* * * O sklicu seje je predsednik obvestili predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda Franceta Cukjatija dr.,med. in predsednika Vlade Republike Slovenije gospoda Janeza Janšo. * * * S sklicem dne 28.9.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:
RAZŠIRITEV Na predlog Interesne skupine delojemalcev je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:
Predlagana razširitev je bila sprejeta (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). RAZŠIRITEV Na predlog Komisije za politični sistem je predsednik predlagal, da dnevni red seje razširijo s točko:
Pripombo je podal dr. Zoltan Jan. Predlagana razširitev je bila sprejeta (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 15 jih je glasovalo za, 5 jih je bilo proti in 5 se jih je glasovanja vzdržalo). DNEVNI RED Predsednik je predlagal naslednji dnevni red:
Predlagan dnevni red je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 1. točki dnevnega reda:
Zapisnik 46. seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 19.9.2006. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 46. seje glasujejo. Zapisnik 46. seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - -
Zapisnik 15. izredne seje Državnega sveta Republike Slovenije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 19.9.2006. Predsednik je ugotovil, da na podlagi 3. odstavka 72. člena poslovnika ni prejel nobene pisne pripombe na zapisnik in predlagal, da o zapisniku 15. izredne seje glasujejo. Zapisnik 15. izredne seje je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 2. točki dnevnega reda :
Na klop so državne svetnice in svetniki prejeli pobudo Interesne skupine lokalnih interesov in Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, v zvezi s prodajo Ljubljanskih mlekarn tujemu kupcu. Predlog sklepa so prejeli na klop. V imenu predlagateljev je obrazložitev podal Marjan Maučec, vodja Interesne skupine lokalnih interesov. Razpravljali so Janez Sušnik, Peter Vrisk, Ivan Bukovec, Robert Čeh, mag. Adolf Zupan, Vincenc Otoničar. Amandma je vložil državni svetnik Janez Sušnik in sicer: Sklep se pošlje tudi Nacionalni finančni družbi Holding, ki zastopa pri prodaji Ljubljanskih mlekarn NFD 1, Zvon 1, Jata Emona, KD in Mlekodel. Predlagan amandma je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetim amandmajem, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, v skladu z 41. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) obravnaval pobudo Interesne skupine lokalnih interesov in Interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev v zvezi s prodajo Ljubljanskih mlekarn tujemu kupcu ter na podlagi prvega odstavka 56. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) sprejel naslednji S K L E P : Državni svet Republike Slovenije podpira pobudo in poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da preprečita prodajo Ljubljanskih mlekarn tujemu kupcu zaradi ohranitve nacionalnega interesa proizvodnje mleka v Republiki Sloveniji in da se Ljubljanske mlekarne uvrstijo na seznam podjetij nacionalnega interesa. Obrazložitev: Objavo za javno zbiranje ponudb za nakup delnic oz. 54,07 % deleža v Ljubljanskih mlekarnah je objavil NFD Holding v svojem in v imenu družb NFD 1, Zvon, Ena Holdilng, Jata Emona, Zvon Ena ID in Mlekodel. Oglas se je iztekel 30. septembra 2006, prispela pa je le ponudba srbsko-angleške družbe Salford. Podjetje Zenos, ki je tudi Salfordov lokalni partner, je edino podjetje, ki je oddalo ponudbo za nakup delnic oz. 54,07 % deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Finančna družba NFD Holding je upravo Ljubljanskih mlekarn uradno seznanila z rezultati objavljenega povabila za javno zbiranje ponudb za nakup omenjenega deleža v največji slovenski mlekarni. Kot je znano, se je rok za oddajo ponudb za nakup večinskega deleža v Ljubljanskih mlekarnah iztekel v soboto, dne 30. septembra 2006. Svoje deleže v Ljubljanskih mlekarnah so se še pred objavo ponudbe NFD Holdinga odločili prodati tudi Kapitalska družba (KAD), Slovenska odškodninska družba (SOD), Borzno posredniška družba KD in KD Holding, ki imajo v družbi skupaj 17,89 % lastniški delež. Pogajanja o nakupu 54,07 % deleža v Ljubljanskih mlekarnah med prodajalci in Salfordom bi se naj začela v ponedeljek, dne 9. oktobra 2006. Predstavniki podjetja Zenos, ki zastopa interese mednarodnega sklada za upravljanje podjetij Salford, so predstavnikom skupine podjetij, zbranih okoli NFD Holding, v sredo že predstavili okvire svoje ponudbe ter pregledali pravne vidike posla, potrebne za začetek pogajanj. Slovenski kmetje in proizvajalci mleka z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanja v povezavi s prodajo večinskega deleža v Ljubljanskih mlekarnah, saj edini kupec, ki je predal ponudbo, kot tujec ni povezan s slovenskim kmetijstvom. Zato je vprašljiva prihodnost proizvodnje in odkup mleka slovenskih proizvajalcev, zato se pričakuje, da ima država ob tem koraku tudi v okviru tržnega reda za mleko že pripravljene rešitve za ukrepanje v primeru krize pri odkupu mleka slovenskih proizvajalcev. Prav tako ni bilo pričakovati, da bo Mlekodel, ki zastopa zadružni del, prodal svoj delež v Ljubljanskih mlekarnah, kar lahko v prihodnje napoveduje tudi nezaupanje v zadružni sistem. Velja opozoriti, da je Slovenija država s pretežnim deležem trajnih travinj z več kot 85 % ozemlja, ki ima status območja s težjimi pridelovalnimi razmerami, kjer je možna samo živinoreja, pretežno govedoreja, česar bi se morala zavedati tako država kot Mlekodel. Prireja mleka marsikje poteka na absolutnem travinju, kjer ni drugih alternativnih možnosti; obstaja vprašanje, če bo tuj lastnik še pripravljen vzdrževati mrežo mlečnih prog po hribih, kjer so količine manjše, stroški zbiranja pa večji. Naslednja nevarnost, ki se poraja, je v tem, da se premalo upošteva, da lahko tuj lastnik organizira neposreden odkup mleka mimo zadrug, izguba dohodka za zadruge pa bi bila dvakratna, saj ne bo posla z mlekom, manj pa ga bo tudi z repromaterialom. Ljubljanske mlekarne sodijo med podjetja strateškega pomena za Slovenijo, saj v Sloveniji na področju prodaje mleka obvladujejo med 55 in 65 % trga, zato bi bilo najboljše, če bi največja slovenska mlekarna ostala v domačih rokah. Pripravljajo se tudi obsežni finančni programi o regionalnem razvoju in ohranjanju podeželja, kjer je prireja mleka pomemben dejavnik, zato bi morala Vlada Republike Slovenije to upoštevati. Nenazadnje je od proizvodnje in predelave mleka v slovenskem prostoru odvisnih med 40 in 50.000 ljudi, zato preseneča prodaja deleža, ki ga ima v lasti država. * * * Državni svet Republike Slovenije poziva Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pobudo proučita in v skladu s 96. členom poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) nanjo v roku 30 dni odgovorita. Predlagan sklep je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Po elektronski pošti 6.10.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za zdravje na vprašanje državnega svetnika Jožeta Ilca glede postopka javnih naročil medicinske opreme. - - - Po elektronski pošti 9.10.2006 so državne svetnice in svetniki prejeli odgovor Ministrstva za promet na vprašanje državnega svetnika Maka Juvančiča glede projektno tehnične dokumentacije za izvedbo prve faze rekonstrukcije državne ceste RT - 921. - - - Za vprašanja, na katera po preteku 30 dnevnega roka še ni bilo prejetih odgovorov, bodo posredovane urgence na pristojna ministrstva oziroma organe. K 3. točki dnevnega reda : *
Predlagatelj zakona je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Državni zbor je zakon sprejel na seji v sredo 4. oktobra 2006 in je bil državnim svetnicam in svetnikom posredovan z elektronsko pošto 5.10.2006. Predlog za odložilni veto Interesne skupine delojemalcev, so prejeli z elektorsko pošto 6.10.2006. Zakon je obravnavala Komisija za družbene dejavnosti. Poročilo komisije so prejeli na klop. Zakon so obravnavale tudi interesne skupine Na klop so prejeli predlog sklepa. V Imenu predlagateljev predloga za odložilni veto, je obrazložitev podal mag. Dušan Semolič, vodja Interesne skupine delojemalcev. Stališče Komisije za družbene dejavnosti je podal Doro Hvalica. Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk. Razpravljali so Anton Kampuš, Anton Rozman, mag. Dušan Semolič in Doro Hvalica. Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10.2006, ob obravnavi zakona o določitvi minimalne plače (ZDMP), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na 21. izredni seji, dne 4. 10. 2006, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel Z A H T E V O da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o določitvi minimalne plače. O B R A Z L O Ž I T E V Državni zbor Republike Slovenije je na seji, dne 4. 10. 2006, sprejel zakon o določitvi minimalne plače. Državni svet je že na 46. seji, dne 13. 9. 2006, obravnaval predlog zakona o določitvi minimalne plače in opozoril, da predlog zakona ne ohranja dosedanje prakse, da se določi vsakoletni znesek minimalne plače v okviru pogajanj s socialnimi partnerji. Takšna rešitev je namreč sprejeta v večini evropskih držav in v celoti ustreza standardom socialnega dialoga in socialnega partnerstva v Sloveniji. Zato je državni svet že takrat opozoril, da naj Vlada Republike Slovenije ohrani vodenje socialnega dialoga in se dogovarja o višini minimalne plače v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Zakon ukinja do sedaj veljavni institut dogovarjanja med socialnimi partnerji. Namesto soglasja je sedaj predvideno zgolj neobvezujoče posvetovanje, odločanje pa je prepuščeno izvršni veji oblasti. Državni svet izrecno poudarja, da dopolnjeno besedilo v 2. členu zakona o določitvi minimalne plače, da po posvetovanju s socialnimi partnerji minimalno plačo ugotovi minister oz. ministrica, pristojna za delo, ni zadostno, ker meni, da se bo Vlada Republike Slovenije oz. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve samo odločalo o višini tako minimalne plače, kakor tudi drugih socialnih transferov, brez soglasja Ekonomsko-socialnega sveta. Državni svet ugotavlja, da sprejeti zakon ne zagotavlja ohranitve realne vrednosti minimalne plače in da bodo s tem prizadeti prav tisti zaposleni, ki jim ohranjanje realne vrednosti minimalne plače pomeni veliko. V zakonu tudi manjka "varovalka" za povečanje minimalne plače v primeru, ko bi bila inflacija nad pričakovano višino. V zakonu je tudi določen način usklajevanja minimalne plače, manjka pa osnova za določitev temeljne višine minimalne plače. Državni svet prav tako ugotavlja, da je povečanje minimalne in zajamčene plače za 2 % (upoštevana je ocena rasti cen življenjskih potrebščin v letu 2006 od decembra 2005 do decembra 2006) prenizko, saj je bilo povečanje cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v obdobju od avgusta 2005 do avgusta 2006 2,6 %. Državni svet meni, da z zakonom opredeljeni institut minimalne plače ni v skladu s sedanjim gospodarskim razvojem v Sloveniji, kakor tudi v Evropi. Zato bi bilo potrebno za ohranitev socialne varnosti in socialne pravičnosti institut minimalne plače urediti v posebnem sistemskem zakonu. Socialni partnerji, to je reprezentativni sindikati, predstavniki delodajalcev in predstavniki vlade, naj uredijo v kolektivnih pogodbah ustrezne višine izhodiščnih plač, minimalna plača pa naj služi le za preživetje tistim, ki si tega iz rednega dela ne morejo zagotoviti. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Doro Hvalica. Predlagan sklep je bil sprejet (32 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 29 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). K 4. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 101/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog amandmajev Gospodarske Zbornice Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 10.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Poročilo Interesne skupine negospodarskih dejavnosti so prejeli na klop. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 9.10.2006 in na klop. Obrazložitev, je v imenu predlagateljev predloga zakona, podal državni sekretar na Ministrstvu za finance, gospod Andrej Šircelj. Stališče Komisije za gospodarstvo je podala predsednica komisije, Marta Turk. Stališče Komisije za malo gospodarstvo in turizem je podal njen predsednik, Anton Kampuš. Stališče Interesne skupine negospodarskih dejavnosti je podal vodja, Anton Peršak. Stališče Interesne skupine delojemalcev je podal vodja, mag. Dušan Semolič. Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk. Razpravljali so Peter Vrisk, Cvetko Zupančič, prof.dr. Alojz Križman, Anton Kampuš, mag. Dušan Semolič, Marjan Maučec. Vloženi so bili naslednji amandmaji: PREDLAGATELJ: Interesna skupina negospodarskih dejavnosti
"Državni svet meni, da ukinitev posebne olajšave, ki jo je davčni zavezanec doslej lahko uveljavljal iz naslova izdatkov za nakup zdravil, nakup knjig, drugih umetnin, učbenikov ali za plačila šolnin ter vlaganja v lastno socialno varnost, ni sprejemljiva. Ukinitev te olajšave bi pomenila, da se Republika Slovenija zaradi domnevnega olajšanja dela delavcev DURS odpoveduje nekaterim posebnim vrednotam in usmeritvam, ki izhajajo iz Ustave RS (posebna skrb za kulturo, zagotavljanje socialne varnosti in ustrezne zdravstvene politike). Državni svet sodi, da bi bilo smiselno, da Državni zbor ponovno premisli, ali je ukinitev takšne olajšave, ki ima ne le materialni, temveč tudi globok socialni, politični in simbolni pomen in je bila tudi v velikem številu koriščena, res dopustna in se odloči za ponovno uvedbo takšne olajšave. S tem, ko se država odreka davčnim olajšavam, se istočasno odreka instrumentu za regulacijo in spodbujanje določenih področij." Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 24 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - PREDLAGATELJ: Interesna skupina lokalnih interesov Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev "Državni svet predlog zakona o dohodnini sicer podpira, s pogojem, da predlagatelj v predlogu upošteva konkretne pripombe Obrtne zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. V kolikor z njimi ne soglaša pa mora argumentirano obrazložitev posredovati vsem navedenim pred obravnavo na Odboru za finance Državnega zbora. To obljubo so dali predstavniki Ministrstva za finance že na seji Komisije za malo gospodarstvo, dne 26. 9. 2006, vendar je do sedaj še niso izpolnili." Predlagan amandma je bil sprejet (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - PREDLAGATELJ: Interesna skupina lokalnih interesov Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev "Državni svet opozarja, da mora predlagatelj predlog zakona dopolniti, ker v Sloveniji prevladujejo mikro in majhna podjetja, ki imajo v primerjavi z večjimi družbami depriviligiran položaj. Davčne olajšave v zvezi s tehnološkimi raziskavami in razvojem so dostopne predvsem večjim podjetjem, saj segment samostojnih podjetnikov s svojimi omejenimi sredstvi in zaradi obsega takih projektov lahko le redko doseže prag, ko se mu takšna davčna olajšava prizna. Za samostojne podjetnike davčne rešitve že na splošno niso ustrezne. Davčna zakonodaja terja prevelike administrativne napore, uvaja prezahtevne postopke in na osnovi omejevalnih določb o normiranih stroških posredno sili podjetnike v izbiro organizacijske oblike družbe z omejeno odgovornostjo, ki nudi podjetniku več ugodnosti. Prav tako ni rešen problem družinskega podjetja kot posebne in osnovne kategorije gospodarstva, ki je še vedno zanemarjena in katere obveznosti in pravice so velikokrat pomanjkljivo definirane. To ima za posledico negotov razvoj v družinskih podjetjih in ovira ustvarjanje novih delovnih mest v teh podjetjih." Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - PREDLAGATELJ: mag. Jožko Čuk 4. K 42. členu: V prvem odstavku se črta besedilo "javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju" in nadomesti z besedo "zaposlenemu". Predlagan amandma je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - PREDLAGATELJ: mag. Jožko Čuk 5. K 44. členu: 1.V 6. točki prvega odstavka se črta besedilo " - do višine 2% mesečne plače delojemalca" in v besedilu "ne več kot do višine 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji" število "2" nadomesti s številom "20". 2.V 10. točki prvega odstavka se črta besedilo "- do višine 5 % mesečne plače delojemalca" in v besedilu "ne več kot do višine 5 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji" število "5" nadomesti s številom "50". Predlagana amandmaja sta bila sprejeta (25 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - PREDLAGATELJ: mag. Jožko Čuk 6. K 77. členu: Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(6) Zavezanec lahko kot dejanske stroške vzdrževanja iz drugega odstavka tega člena uveljavlja tudi dejansko vplačana sredstva v rezervni sklad stavbe." Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 27 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - PREDLAGATELJ: mag. Jožko Čuk 7. K 142. členu: Člen se črta. Predlagan amandma je bil sprejet (27 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 2 sta bila proti in 1 se je glasovanja vzdržal). Predsednik je predlagal, da Državni svet skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o dohodnini (ZDoh-2)- druga obravnava Državni svet meni, da predlogi reformnih zakonov uvajajo nekatere zelo koristne poenostavitve davčne zakonodaje in davčnega postopka, pri čemer se bodo administrativni stroški davčnih postopkov nekoliko znižali. Z vidika razbremenitve gospodarstva predložene spremembe zakonov po mnenju državnega sveta ne prinašajo podjetjem pričakovanih učinkov, prav tako pa se v predlogih pogreša ukrepe, ki bi pospeševali investicijsko dejavnost. Spremembe davčne zakonodaje pomenijo korak v pravo smer, učinkovito razbremenitev gospodarstva pa je možno pričakovati z ukrepi, ki bodo vodili k zmanjševanju javne porabe. Državni svet meni, da ukinitev posebne olajšave, ki jo je davčni zavezanec doslej lahko uveljavljal iz naslova izdatkov za nakup zdravil, nakup knjig, drugih umetnin, učbenikov ali za plačila šolnin ter vlaganja v lastno socialno varnost, ni sprejemljiva. Ukinitev te olajšave bi pomenila, da se Republika Slovenija zaradi domnevnega olajšanja dela delavcev DURS odpoveduje nekaterim posebnim vrednotam in usmeritvam, ki izhajajo iz Ustave RS (posebna skrb za kulturo, zagotavljanje socialne varnosti in ustrezne zdravstvene politike). Državni svet sodi, da bi bilo smiselno, da državni zbor ponovno presodi, ali je ukinitev takšne olajšave, ki ima ne le materialni, temveč tudi globok socialni, politični in simbolni pomen in je bila tudi v velikem številu koriščena, res dopustna in se odloči za ponovno uvedbo takšne olajšave. S tem, ko se država odreka davčnim olajšavam, se istočasno odreka instrumentu za regulacijo in spodbujanje določenih področij. Državni svet predlog zakona o dohodnini sicer podpira, s pogojem, da predlagatelj v predlogu upošteva konkretne pripombe Obrtne zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. V kolikor z njimi ne soglaša pa mora argumentirano obrazložitev posredovati vsem navedenim pred obravnavo na Odboru državnega zbora za finance in monetarno politiko. To obljubo so dali predstavniki Ministrstva za finance že na seji Komisije za malo gospodarstvo, dne 26. 9. 2006, vendar je do sedaj še niso izpolnili. Državni svet opozarja, da mora predlagatelj predlog zakona dopolniti, ker v Sloveniji prevladujejo mikro in majhna podjetja, ki imajo v primerjavi z večjimi družbami depriviligiran položaj. Davčne olajšave v zvezi s tehnološkimi raziskavami in razvojem so dostopne predvsem večjim podjetjem, saj segment samostojnih podjetnikov s svojimi omejenimi sredstvi in zaradi obsega takih projektov lahko le redko doseže prag, ko se mu takšna davčna olajšava prizna. Za samostojne podjetnike davčne rešitve že na splošno niso ustrezne. Davčna zakonodaja terja prevelike administrativne napore, uvaja prezahtevne postopke in na osnovi omejevalnih določb o normiranih stroških posredno sili podjetnike v izbiro organizacijske oblike družbe z omejeno odgovornostjo, ki nudi podjetniku več ugodnosti. Prav tako ni rešen problem družinskega podjetja kot posebne in osnovne kategorije gospodarstva, ki je še vedno zanemarjena in katere obveznosti in pravice so velikokrat pomanjkljivo definirane. To ima za posledico negotov razvoj v družinskih podjetjih in ovira ustvarjanje novih delovnih mest v teh podjetjih. * * * Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe: K 26. členu: V prvem odstavku se v 2. točki za besedilom "gozdno okoljskih plačil" za vejico doda naslednje besedilo: "kamor sodijo tudi sredstva, pridobljena za gojenje, nego, obnovo in varstvo gozdov." Obrazložitev: Gozdovi imajo poleg proizvodnih tudi ekološke in socialne funkcije Ukrepi gojenja, nege in obnove gozdov so izrazito ekološko naravnani, izvajajo pa se predvsem dela v mladih gozdovih in pripomorejo k ohranjanju in izboljšanju ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi. Varstvena dela so namenjena izboljšanju ekološke stabilnosti gozdov in jih morajo lastniki obvezno izvesti, zato se sredstva, pridobljena za ukrepe nege, gojenja, obnove in varstva gozdov, ne bi smela vštevati v davčno osnovo. K 35. členu: V petem odstavku se doda naslednje besedilo: "Delo in storitve, ki jih opravlja fizična oseba, ki opravlja dejavnost, se štejejo kot delo in storitve, opravljene v neodvisnem razmerju, dohodki, ustvarjeni pri tem pa se obravnavajo kot dohodki iz dejavnosti." Obrazložitev: Ob pravilni razlagi zakonskih določb navedeni tekst ne bi bil nujno potreben, zaradi različnih spornih ravnanj davčnega organa v preteklosti pa je njegova vstavitev v zakonski ovir nujno potrebna. V preteklosti se je v praksi dogajalo, da je davčni organ dohodke fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v primeru, če so te fizične osebe (samostojni podjetniki) v posameznem obračunskem obdobju dosegale dohodke samo v povezavi z enim kupcem oz. naročnikom, razmerje samostojnega podjetnika s tem kupcem oz. naročnikom obravnaval kot odvisno razmerje, dohodke, ustvarjene pri tem pa kot dohodke iz zaposlitve. Pri tem je davčni organ zaobšel dejstvo, da so ti samostojni podjetniki zadevne dohodke izkazali v davčni napovedi oz. davčnem obračunu, da so plačevali akontacijo dohodnine iz dohodka iz dejavnosti ter da so plačevali prispevke za socialno varnost - vse v skladu z določbami, ki urejajo plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in plačevanje prispevkov za socialno varnost. Opredelitev opisane situacije, v kateri samostojni podjetnik v določenem obdobju dosega dohodke iz dejavnosti v povezavi z enim samim kupcem oz. naročnikom kot odvisnega razmerja, je napačno, saj gre pri opravljanju dejavnosti v vsakem primeru - ne glede na število kupcev oz. naročnikov - za tipično neodvisno razmerje že zaradi samega zakonskega statusa samostojnega podjetnika. Samostojni podjetnik je že po svojem statusu fizična oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko dejavnost. Od dobička, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti, plačuje davek od dohodka iz dejavnosti, osnova za davek pa je dobiček, ki ga ugotovi kot razliko med prihodki in odhodki. Iz naslova opravljanja dejavnosti plačuje tudi prispevke za socialno varnost, katerih višina ni odvisna od višine plačila za njegovo delo (plače), pač pa od višine njegovega dobička, prispevke pa je dolžan plačati tudi v primeru, če dobička ne ustvari. K 42. členu: V prvem odstavku se črta besedilo "javnemu uslužbencu in funkcionarju po zakonu, ki ureja razmerja plač v javnem sektorju" in nadomesti z besedo "zaposlenemu". Obrazložitev: Predlagana rešitev bi omogočila enakopravno obravnavo vseh napotenih delavcev v tujino, ne glede na to ali so uslužbenci javnega ali zasebnega sektorja. Slovenske gospodarske družbe morajo danes za uspešno poslovanje in obstoj stalno povečevati svoj tržni delež, tudi v tujini. Družbe iz različnih dejavnosti napotujejo svoje strokovnjake na delo v tujino, tako na gradbišča in montaže, za namene usposabljanja tujih delavcev, za vodenje poslovnih obratov v tujini in opravljanje strokovnega dela v storitvah in proizvodnji. Ti kadri so strokovno visoko usposobljeni, zato so izrednega pomena za poslovanje, po drugi strani pa so nezamenljivi tudi zaradi varovanja intelektualne lastnine matične družbe. Po hitri oceni gre v gospodarstvu za manj kot 1000 zaposlenih s statusom napotenih delavcev, saj se npr. v gradbeništvu za vsa operativna in pomožna dela za dela v tujini najemajo domicilni delavci. Predlog omogoča konkurenčnost naših gradbenih izvajalcev ter širjenje poslovne in proizvodne mreže slovenskih industrijskih proizvajalcev ter izvajalcev storitev. V kolikor je usmerjanje na tuje trge eden od bistvenih interesov našega gospodarstva in države Slovenije, bo samo takšna ureditev spodbudila interes zaposlenih za napotitev na delo v tujino. Delo v tujini je povezano z visokimi stroški bivanja, zato je nujna finančna stimulacija za zaposlene za odhod v tujino. Obstoječa rešitev v veljavni zakonodaji in predlogu zakona izrazito demotivira tako gospodarske družbe, kot tudi zaposlene, saj je obdavčitev za napotene delavce višja, ker so kot davčna osnova zajete tudi kategorije, ki niso dohodek, temveč so nujno povračilo stroškov. Družbe so v slabšem položaju zaradi zmanjšane konkurenčnosti na tujih trgih, zaposleni pa se zaradi tega težje odločajo za delo v tujini. Obenem obstoječi predlog diskriminira vse zaposlene v gospodarstvu glede na zaposlene iz javnega sektorja. Državni svet meni, da bi morala biti ureditev enaka za vse zaposlene, ne glede na to ali so uslužbenci javnega ali zasebnega sektorja. Glede na zelo majhen slovenski prostor je nujno zagotoviti in spodbujati poslovanje na širšem poslovnem področju. K 44. členu:
Obrazložitev: V skladu s 6. točko prvega odstavka 44. člena predloga zakona o dohodnini se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne vštevajo nadomestila v višini ne več kot 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil) za opravljanje dela na delovnem mestu ter v skladu z 10. točko tega člena omejitev na znesek v višini do 5 % povprečne plače v RS kot nadomestilo za uporabo lastnih sredstev za delo na domu. Določbe so v nasprotju s tendencami za večjo fleksibilnost trga dela ter stimuliranje drugih oblik dela. Prav te atipične oblike delovnih razmerij so v drugih državah EU pomemben del zaposlitvenih možnosti na trgu dela. Pošta Slovenije ima v Kolektivni pogodbi Pošte Slovenije predvideno povračilo stroškov za mopede in kolesa v lasti pismonoš, ki jih uporabljajo za dostavo poštnih pošiljk. Stroški se določijo na prevožen kilometer v skladu s kalkulacijo dejanskih stroškov. Glede na število prevoženih kilometrov mesečno in višino nadomestil materialnih stroškov, ki se izplačujejo pismonošem je predlagani limit (2 % od plače mesečno) bistveno prenizek. Tako nizek limit bi pomenil, da bi morali pismonoši vključiti velik del nadomestila dejanskih materialnih stroškov, ki presega limit v davčno osnovo, kar je nesprejemljivo. Pismonoši uporabljajo za dostavo pošiljk 370 koles in 1100 mopedov. Brez rešitve tega problema ne vidimo možnosti racionalnega zagotavljanja nemotene dostave poštnih pošiljk. Državni svet predlaga, da se odpravi limit pri tej točki ali pa se njegova vrednost poveča vsaj na višino 20 % plače mesečno, kar bi omogočalo izplačilo nadomestil dejanskih materialnih stroškov pismonošem. Obrazložitev: Slednja določba obdavčuje odpravnine, ki so izplačane delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnino, izplačano delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba. Ni utemeljenih razlogov za razlikovanje izplačanih odpravnin, torej ali gre za delavca, ki je z delodajalcem povezana oseba ali ne. Smisel odpravnine je zagotavljanje socialne varnosti delavca po prenehanju delovnega razmerja. Odpravnina in njena višina je pogojena s trajanjem delovnega razmerja. Iz tega sledi, da potencialna zloraba v tej smeri skoraj ni mogoča. Absurdno se zdi, da delodajalec mora obdavčiti odpravnino, ki bi jo izplačal družinskemu članu, ki je bil pri njem zaposlen denimo dvajset let ali več. Poleg tega pa višina odpravnine ne predstavlja zneska, ki bi delodajalcem omogočal izogibanje plačila davkov, povzroča pa številne upravičene kritike, da gre za določbo, ki diskriminira določeno kategorijo delojemalcev - družinske člane, zaposlene v družbi posameznega družinskega člana ali zasebni obratovalnici. Določba tudi ni v kontekstu delovnopravne zakonodaje, ki spodbuja zaposlovanje družinskih članov in sicer na način, da v tem primeru ni potrebna objava prostega delovnega mesta. Obrazložitev: Enaka obrazložitvi pod 1. točko. K 48. členu:
Obrazložitev: V 1. točki je določeno,da lahko izbere način normiranih odhodkov zasebnik, za katerega ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi. V 3. točki pa je temu pogoju dodan nadaljnji pogoj, da ta zasebnik ne zaposluje delavcev. Predpisana pogoja predstavljata nepotrebno in nesmiselno administrativno zapletanje. Podobno kot v zakonu o davku na dodano vrednost (glede obveznosti vstopa v sistem DDV-ja), je tudi v obravnavanem zakonu potrebno šteti, da je lahko samo višina prihodka smiselna in relevantna okoliščina za opcijsko podelitev določene davčne ugodnosti. "2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 62.500 eurov," Obrazložitev: S tem bi večjemu številu kmetij omogočili obdavčevanje na osnovi normiranih odhodkov, ki pomeni poenostavljeno obliko vodenja knjigovodstva. Glede na starostno in izobrazbeno strukturo kmetov bi bila taka rešitev ugodnejša. Obrazložitev: Ta določba ni usklajena s 4. odstavkom 72. člena, ki omogoča večje število zavezancev v primeru dejavnosti vinarstva in oljkarstva. Menimo, da bi morale biti v tem pogledu izenačene vse kmetijske in dopolnilne dejavnosti. K 50. členu: Prvi in drugi odstavek se črtata in nadomestita z naslednjimi odstavki: "(1) Stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, se obravnava kot podjetnikov kapital, ne glede na to, ali je bilo premoženje vneseno v podjetje ob začetku ali med opravljanjem dejavnosti. (2) Prenos stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo se obravnava kot odtujitev, razen če gre za stvarno premoženje, ki je bilo v podjetje vneseno ob začetku ali med opravljanjem dejavnosti in je bilo pridobljeno oziroma zgrajeno pred začetkom opravljanja dejavnosti. (3) Če fizična oseba, ki opravlja dejavnost, stvarno premoženje, ki ga je prenesla iz podjetja v gospodinjstvo in se je ta prenos v skladu z drugim odstavkom tega člena obravnaval kot odtujitev, pozneje proda, se pri ugotavljanju dobička iz kapitala kot čas pridobitve kapitala šteje prenos stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo, kot vrednost kapitala ob pridobitvi pa tista tržna vrednost stvarnega premoženja, ki se je ob njegovem prenosu iz podjetja v gospodinjstvo upoštevala za ugotovitev višine prihodkov podjetja." Obrazložitev: Zakonska določba, ki pravi, da se prenosi sredstev med podjetjem in njegovim gospodinjstvom obravnavajo kot pridobitev oz. odtujitev sredstev, nima realne podlage in tudi pomeni, da se zaradi vnosa in zatem iznosa stvarnega premoženja (med opravljanjem dejavnosti ali ob njenem prenehanju) iz gospodinjstva v podjetje in zopet nazaj v gospodinjstvo dvakrat ugotavljajo prihodki samostojnega podjetnika, in sicer prihodki pri vnosu stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje v višini tržne vrednosti tega premoženja, zatem pa še prihodki ob iznosu istega stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo v višini razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo. Poleg tega pa samostojni podjetnik plača tudi davek (akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti) od dobička, ki ga doseže pri opravljanju dejavnosti z uporabo stvarnega premoženja. Če pa stvarno premoženje (npr. nepremičnino) po prenosu iz podjetja v gospodinjstvo kot fizična oseba proda, pride še do četrtega obdavčenja, saj se ugotavlja še dobiček iz kapitala kot razlika med vrednostjo nepremičnine ob odsvojitvi in vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi. Dejansko pride torej celo do štirikratnega izkazovanja prihodkov, povezanih z uporabo in odtujitvijo določenega stvarnega premoženja. Dejansko pa štirikratno ugotavljanje prihodkov z ničemer ni utemeljeno, saj prihodki pomenijo povečanje premoženja, s prenosom stvarnega premoženja iz gospodinjstva v dejavnost pa se premoženje ne poveča, pač pa ostane vrednostno nespremenjeno - spremeni se le njegova namembnost. Prihodki, ki pomenijo povečanje premoženja, se lahko realizirajo le ob dejanski odtujitvi stvarnega premoženja - torej ob prodaji tretji osebi. Obravnavanje prenosa stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje kot odtujitve oz. pridobitve sredstev pa je neutemeljeno tudi z vidika statusa samostojnega podjetnika. Zavezanec kot fizična oseba in zavezanec kot samostojni podjetnik nista dva različna pravna subjekta, pač pa gre za en pravni subjekt. Ker gre le za en in isti pravni subjekt, samostojni podjetnik nima možnosti, da bi sredstva, ki jih ima v gospodinjstvu, podjetju "posodil", saj bi s tem sklepal najemno pogodbo s samim seboj, takšna pogodba pa nima pravne veljave. Torej je samostojni podjetnik - za razliko od lastnika gospodarske družbe, ki svoji družbi sredstva lahko ali posodi ali jih vloži kot kapitalski vložek - v primeru, če želi sredstvo, ki ga ima v gospodinjstvu, "prenesti" v uporabo za opravljanje dejavnosti, prisiljen ta sredstva vložiti na tak način, da (glede na 50. člen predloga tega zakona) izkaže prihodek v višini tržne vrednosti sredstva. To pa seveda za nobenega podjetnika ni smiselno. Ker zavezanec kot fizična oseba in zavezanec kot samostojni podjetnik nista dva različna pravna subjekta, pač pa gre za en in isti pravni subjekt, to tudi pomeni, da fizična oseba, ki opravlja dejavnost, določena sredstva poseduje zaradi opravljanja dejavnosti, druga pa za potrebe gospodinjstva. Prav tako so nekatere obveznosti fizične osebe povezane z opravljanjem dejavnosti, druge pa z njegovim gospodinjstvom. Ne glede na to, da so nekatera sredstva namenjena opravljanju dejavnosti, druga pa rabi v gospodinjstvu, in ne glede na to, da so nekatere obveznosti povezane z opravljanjem dejavnosti, druge pa z gospodinjstvom, med enimi in drugimi sredstvi ter med enimi in drugimi obveznostmi ni nobene razlike v smislu lastništva nad sredstvi in pravice do razpolaganja z njimi ter odgovornosti za izpolnitev obveznosti. Vsa sredstva - tako sredstva, ki se uporabljajo pri opravljanju dejavnosti, kot tudi sredstva, ki so namenjena rabi v gospodinjstvu - so last fizične osebe, ki lahko prosto razpolaga z njimi (jih odtuji, dopusti tretjim osebam vpis zastavne pravice na sredstvih ipd.). In tudi vse obveznosti - tako tiste, ki so povezane z opravljanjem dejavnosti, kot tudi tiste, ki so povezane z gospodinjstvom - so obveznosti fizične osebe. Nenazadnje se kot lastnik nepremičnine ali motornega vozila, za katere se vodijo javni registri, v te registre (zemljiška knjiga, evidenca motornih vozil) vedno vpiše fizična oseba s svojim stalnim bivališčem in ne samostojni podjetnik s sedežem opravljanja dejavnosti - ne glede na to, ali se nepremičnina oz. motorno vozilo uporablja za namene opravljanja dejavnosti ali za gospodinjstvo. Tudi ta dejstva govorijo v prid trditvi, da s prenosom sredstev iz gospodinjstva v dejavnost ne pride do nikakršnega povečanja premoženja, ki bi lahko upravičevalo izkazovanje prihodkov in s tem povečevanje davčne osnove samostojnega podjetnika. Državni svet opozarja še na primerjavo prenosa stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje z vplačilom vložka v gospodarsko družbo. Vnos stvarnega premoženja v gospodarsko družbo se obravnava kot kapitalski vložek, pri čemer je popolnoma vseeno, ali pride do vnosa stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe ali pozneje. Pri tem se ne spremeni le namembnost stvarnega premoženja, pač pa pride tudi do prenosa lastništva in z njim povezanih pravic. Pride torej do dejanske odtujitve sredstev (z vidika fizične osebe) oz. do pridobitve sredstev (z vidika gospodarske družbe), a kljub temu se vnos stvarnega premoženja v družbo obravnava kot povečanje lastniškega vložka in kapitala družbe, ne pa kot nekakšen prihodek. Šele ob izstopu družbenika oz. ob prenehanju družbe pa se ugotavlja morebitno povečanje premoženja fizične osebe, ki je imela vložek v družbi. Ker pa pri samostojnemu podjetniku pri vnosu sredstev iz gospodinjstva v dejavnost ne pride niti do spremembe lastništva, ampak se spremeni samo namembnost sredstev, pa je še toliko manj upravičeno ugotavljanje prihodka ob vnosu sredstev iz gospodinjstva v dejavnost. Edino smiselno je takšen vnos obravnavati na enak način, kot se obravnava vnos sredstev iz gospodinjstev v dejavnost ob pričetku opravljanja dejavnosti - torej kot povečanje podjetnikovega kapitala. S tem pa se obravnavanje vnosov sredstev med opravljanjem dejavnosti smiselno izenači tudi z naknadnimi vplačili stvarnih vložkov v gospodarsko družbo. Prenos stvarnega premoženja, ki ga je samostojni podjetnik med opravljanjem dejavnosti prenesel iz gospodinjstva v podjetje, zatem pa ga je med opravljanjem dejavnosti ali ob njenem prenehanju prenesel iz podjetja nazaj v gospodinjstvo, se ob prenosu tega premoženja v gospodinjstvu obravnava kot odtujitev, četudi ni prišlo do prenosa lastništva. Pri tem se ugotovijo prihodki samostojnega podjetnika v višini razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo stvarnega premoženja. Če pa to isto stvarno premoženje pozneje proda kot fizična oseba, se mu ugotavlja dobiček iz kapitala kot razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo kapitala ob prodaji oz. odtujitvi. Ker se je prenos tega stvarnega premoženja iz podjetja v gospodinjstvo torej že obravnaval kot odtujitev in so bili pri tem izkazani prihodki ter povečana davčna osnova, je torej pri morebitni kasnejši prodaji tega stvarnega premoženja za ugotovitev dobička iz kapitala potrebno kot pridobitev tega stvarnega premoženja upoštevati njegov prenos iz podjetja v gospodinjstvo, četudi se ta prenos po drugih predpisih ne šteje kot odtujitev premoženja in v javnem registru (zemljiški knjigi) tudi ni vpisan. K 51. členu:
Obrazložitev: Predlog zakona sicer povzema določba iz veljavnega zakona o dohodnini, dodatno pa v tekst prvega odstavka vnaša besedo "obveznosti", ki bistveno spreminja vsebino določbe. Iz same določbe sicer sploh ni razumeti, katera računovodska kategorija naj bi se zaradi tega prenosa povečala pri podjetju (prihodki ali odhodki). V računovodskem smislu "odtujitev obveznosti" oz. "prenehanje obveznosti", ki je vsekakor bolj primeren izrazi, pomeni prihodek na strani tistega, ki mu je obveznost prenehala. Če pustimo ob strani dejstvo, da s prenehanjem opravljanja dejavnosti v resnici niti ne pride do odtujitve oz. prenehanja obveznosti (kajti samostojni podjetnik tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti odgovarja za izpolnitev obveznosti, ki so nastale pri podjetju), je popolnoma nelogično prenehanje obveznosti pri podjetju obravnavati kot prihodek. Prihodek ob prenehanju opravljanja dejavnosti se ugotavlja že na strani sredstev (prenos sredstev v gospodinjstvo pomeni prihodek v višini razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo sredstev), zato ga nikakor ni mogoče ugotavljati še na strani obveznosti, ki so le vir financiranja sredstev. Obrazložitev: Navedena določba šteje prenos podjetja z enega nosilca podjema na drugega nosilca kot prihodek. Določa, da se prihodki upoštevajo v skladu z računovodskimi standardi. Gre za določbo, ki predstavlja "presedan" v statusni in davčni teoriji. Nadaljevanje dejavnosti in s tem v zvezi prevzem sredstev pravnega prednika, ne more rezultirati v prihodku, četudi ne bi bili izpolnjeni pogoji v četrtem odstavku zakonske določbe. Višino prihodka pa naj bi predstavljala tržno vrednost sredstev. Obravnavano ureditev je potrebno približati ureditvi, ki velja za neodplačen prenos poslovnega deleža v družbi. V tem primeru je ustvarjen prihodek v višini med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo deleža, če pa je darilo dano osebi v prvem dednem redu pa nastopi oprostitev. Obravnavana določba povzroča velike težave tudi ob naknadni izgubi pogojev, predpisanih v četrtem odstavku istega člena. V sedmem odstavku je namreč predpisano, da se novemu zasebniku davčna osnova, ugotovljena za davčno leto, v obdobju pet let po prevzemu podjetja ali dela podjetja, v katerem pride do neizpolnjevanja pogojev iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, poveča za prihodke, ki se v skladu s četrtim odstavkom tega člena niso šteli za prihodke. Iz tega pa sledi, da v primeru, če bo novi zasebnik prenehal opravljati dejavnost (npr. poslovne težave), nastopi večkratna in povsem nesistematična obdavčitev. Gre za obdavčitev, ki nima primerjave v nobeni dohodninski obdavčitvi in nasprotuje ustavnim načelom ter osnovnim pravilom obdavčevanja. Najprej se obdavči vrednost v preteklosti prevzetih sredstev, ki se ob prenehanju štejejo kot prihodek. Nato pri istem zasebniku nastopi obdavčitev sredstev, ki jih je prinesel v osebno rabo (odtujitev sredstev - prvi odstavek predlagane določbe), nato pa nastopi še obdavčitev darovalca. Obrazložitev: Gre za pogoj, ki je povsem nekonsistenten v primerjavi z ureditvijo prenosa podjetja na samostojnega podjetnika - pravnega naslednika. V slednjem primeru namreč pravni prednik, kot prenosnik podjetja, ne vstopa kot lastnik v novo podjetje. Nikakršnega utemeljenega razloga ni, da bi prenosnik podjetja vstopal v pravno osebo kot njen lastnik (družbenik) in z nadaljnjo zahtevo, da obdrži poslovni delež v pravni osebi najmanj 36 mesecev. Tega deleža tudi nominalno ne sme zmanjšati. Treba je namreč upoštevati, da se prenos podjetja v večini primerov opravlja zaradi upokojitve podjetnika, obravnavana določba pa podjetnika prisiljuje v nadaljevanje podjetniške aktivnosti, če bo svoje podjetje prenašal na pravno osebo. K 54. členu: Člen se črta. Obrazložitev: Izključitev prihodkov iz naslova dividend, obresti doseženih na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev ali na podlagi odsvojitve lastniškega deleža oz. odsvojitve investicijskih kuponov postavlja zavezanca, ki opravlja dejavnost v popolnoma neenakopraven položaj glede na družbe. Nikakršnega razloga namreč ni, da bi finančne prihodke iz naložb, nabavljenih v dejavnosti in evidentirane oz. računovodsko pripoznane kot finančne naložbe v poslovnih knjigah izvzeli za namene obdavčitve z davkom iz dejavnosti ter jih smatrali za dohodke iz premoženja oz. kapitala fizične osebe. Črtanje določbe dodatno argumentiramo z dejstvom, da so imeli zavezanci, ki opravljajo dejavnost pri pripravi davčnega obračuna za leto 2005 veliko težav, povzročenih z nejasnostjo člena in namenom zakonodajalca ali npr. finančne prihodke oz. obresti pozitivnega stanja na podjetniškem računu samostojnega podjetnika vključijo med davčno priznane prihodke ali jih izvzeti. K 56. členu: Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(1) Zavezancu po tem poglavju zakona se kot davčno priznan odhodek prizna celoten strošek dela. Strošek dela zavezanca je kategorija plače, ki se uporablja izključno za namene obdavčitve tega zakona. Plača zavezanca, ki opravlja dejavnost je sestavljena iz prispevkov zavezanca za socialno varnost, davka po tem zakonu, ki se plačuje od dohodkov iz zaposlitve in preostalega dela plače. Med stroške dela pa se vštejejo tudi prispevki delodajalca, ki se plačujejo v skladu z zakonom. Višino plače zavezanca, ki opravlja dejavnost, izbere zavezanec, nikakor pa ne more biti nižja od 500 EUR." Obrazložitev: Predlaga se sprememba obdavčitve zavezancev, ki opravljajo dejavnost tako, da se določi davčno priznan strošek plače zavezanca, ki opravlja dejavnost, ki bo tudi osnova za plačevanje obveznosti za socialno varnost, vendar tudi črpanje pravic. S tem se koncepta obdavčitve preostalega dohodka zavezanca, ki opravlja dejavnost, ne bi spremenilo, saj bi razliko med davčno priznanimi prihodki in davčno priznanimi odhodki obdavčevali enako kot do sedaj; to je po progresivni lestvici. K 57. členu: Doda se 57.a člen (amortizacija), ki se glasi: "(1) Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna glede na določilo 48. člena tega zakona. (2) Ne glede na prvi odstavek tega člena pa se amortizacija kot davčno priznan odhodek prizna zavezancu iz tega poglavja zakona za sredstva, pri katerih ima zavezanec iz tega poglavja skupno lastnino z zakoncem, po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo, vendar ne glede na pravno obliko, obvladuje gospodarske koristi sredstva ter ga uporablja za namene dejavnosti." Obrazložitev: Predlagana rešitev pri priznavanju stroška amortizacije za sredstva napotuje na uporabo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Slovenskih računovodskih standardov (SRS v nadaljevanju). SRS 1.1 pa določa, da so opredmetena osnovna sredstva, sredstva v lasti in finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oz. dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se po pričakovanjih uporabljajo v več kot enem obračunskem obdobju. Glede na določilo, da mora imeti zavezanec sredstvo v lasti, s čimer se je pojmovala pravna lastnina, kljub temu, da gre za davčne namene, se seveda zavezancem, ki opravljajo dejavnost amortizacija za zgradbe v skupni lastni zakoncev ali zgradbe, na skupnem zemljišču zakoncev, amortizacija ni priznavala. Predlagana dopolnitev zakona se navezuje na določilo novih Slovenskih računovodskih standardov (SRS 2006), ki v poglavju UVODA (6. Pripoznavanje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih in računovodskih razvidih) določajo naslednje: "Številna sredstva so povezana s pravnimi pravicami, tudi z lastninsko pravico podjetja. Pri ugotavljanju obstoja posameznega sredstva pa lastninska pravica ni bistvena. Zmožnost podjetja, da obvladuje gospodarske koristi, je običajno sicer posledica pravno zavarovane pravice, vendar je pri sredstvih treba posvetiti pozornost zlasti gospodarski stvarnosti in ne zgolj pravni obliki. K 59. členu:
Obrazložitev: V prvem odstavku je predpisano, da se upoštevajo normirani odhodki v višini 25 % ustvarjenih prihodkov. Višina priznanih odhodkov ni utemeljena in podprta s potrebnimi izračuni. Že v preteklosti je sekcija izdelovalcev izdelkov domače in umetnostne obrti pri OZS s konkretnimi izračuni dokazala, da neposredni in posredni stroški potrebni za izdelavo izdelka znašajo 70 % ustvarjenega prihodka, v nekaterih primerih pa so stroški celo višji. Podobno je tudi v drugih obrtnih dejavnostih. Iz tega razloga je predlagan odstotek upoštevanih normiranih odhodkov povsem nestimulativen. Namesto, da bi zakonodajalec dosegel namen, da se večje število malih podjetnikov, ki opravljajo različne storitvene dejavnosti (frizerji, kozmetiki, soboslikarji idr.) vključi v sistem ugotavljanja dobička po normiranih odhodkih in se jim na ta način poenostavi poslovanje ter zmanjšajo stroški, je pričakovati, da bodo to opcijo izkoristili zlasti zasebniki, ki opravljajo različne intelektualne dejavnosti, ki poslujejo z nizkimi materialnimi stroški. Obrazložitev: Ribiška dejavnost je po svoji naravi in dohodkovnem položaju primerljiva s kmetijsko dejavnostjo, zato je smiselno, da se jim v enakem odstotku priznajo tudi normirani odhodki. K 61. členu: Doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20% investiranega zneska v opredmetena sredstva, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji." Obrazložitev: Ohranitev davčnih olajšav za vlaganja v opremo in njihova razširitev tudi na vlaganja v nepremičnine je smiselna in nujna. Nižja stopnja obdavčitve ter poenostavitev davčnega sistema nikakor ne odtehtata pozitivnih učinkov davčnih olajšav. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da velika večina slovenskih podjetnikov ne deluje v sektorju proizvodnje, temveč na področju storitvenih dejavnosti (prevozi, gostinsko, gradbeništvo, finančne in poslovne storitve), kar pomeni, da bi ukinitev olajšav za vlaganja v opremo in nepremičnine povzročila, da ti gospodarski subjekti ne bi bili (ali v bistveno manjši meri) pripravljeni vlagati sredstev v dodatna investiranja, ki vedno nosijo določen riziko. Ta riziko je lažje obvladljiv, če država vzpodbudi vlaganje v obliki davčnih olajšav. Poleg tega preprost izračun kaže, da imajo vlaganja številne multiplikacijske učinke, tako v rasti družbenega produkta, zaposlovanju, kot nenazadnje tudi v pobiranju davkov. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanju oz. modernizaciji tehnološkega parka, angažiranju zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost idr. Podobno velja za investicije v nepremičnine. Za gradnjo objekta je potrebno kupiti zemljišče in plačati davek, kupiti gradbeni material, ki ga je nekdo proizvedel (davek), zaposliti delavce, ki so objekt gradili (davek), poiskati kupca in zopet državi plačati davek. Po usposobitvi so objekti priključeni na vodovodno, električno, telefonsko, toplotno in drugo oskrbo (davek). Če to močno poenostavljeno shemo primerjamo z višino olajšave, ki jo predlagamo, lahko ugotovimo, da gospodarski subjekt vloži mnogo več, kot pa znaša njegov znesek olajšav. K 69. členu:
Črtanje se smiselno upošteva v sedmem odstavku 69. člena, drugem odstavku 71. člena, četrtem odstavku 72. člena. Obrazložitev: Pridelava oljčnega olja naj se obravnava kot osnovna kmetijska dejavnost na posebni katastrski kulturi oljčnik, za katerega je katastrski dohodek izračunan na podlagi prihodka od oljčnega olja kot končnega pridelka pridelave oljk. Z uveljavitvijo nove metodologije ugotavljanja katastrskega dohodka je dana možnost za uvedbo katastrske kulture oljčnik. Dohodek oljkarstva se namreč bistveno razlikuje od dohodka intenzivnih sadovnjakov. Oljke same po sebi nikoli niso končni tržni pridelek, zato je potrebno katastrski dohodek oljčnikov izračunati tako, da se kot končni pridelek upošteva oljčno olje. "Kot osnovna kmetijska dejavnost se šteje tudi dejavnost, ki ni zajeta v 4. odstavku tega člena, če ne presega minimalnega predpisanega obsega proizvodnje. Minimalni obseg proizvodnje iz prejšnjega stavka predpiše minister pristojen za kmetijstvo v soglasju z ministrom za finance." Obrazložitev: Za večino kmetijskih dejavnosti, ki ne štejejo kot osnovne kmetijske dejavnosti, bi bilo potrebno določiti maksimalne obsege pridelave, do katerih se te dejavnosti vendarle lahko obravnavajo kot osnovne dejavnosti. Te obsege naj se definira v podzakonskem aktu, ki ga je v ta namen potrebno v tem členu predvideti. Če maksimalni obsegi niso določeni, pod obvezo registracije za davčne namene zapadejo tudi kmetije, ki na primer vino, oljčno olje, vrtnine, okrasne rastline, perutnino??? prodajajo v zelo majhnih količinah. Stroški administriranja na teh majhnih kmetijah in stroški davčnega organa bi močno presegli koristi, ki bi iz obdavčitve drobnih pridelovalcev izhajali. Obrazložitev: Velika večina vrtnarskih kmetij vrtnine prideluje v njivskem kolobarju, kar pomeni, da vrtnina lahko sledi poljščini, krmni rastlini, industrijski poljščini ali vrtnini. V primeru, da bi kot katastrsko kulturo vrt zavedli vse površine, na katerih gojijo vrtnine, bi preplačali katastrski dohodek za vse površine, na katerih v njivskem kolobarju gojijo poljščine in druge rastline. Menimo, da je zaradi majhnega obsega dohodka pri nizkem deležu tržne vrtnarske pridelave, kakor jo imamo v Sloveniji, smiselno omogočiti obdavčitev iz osnovne kmetijske dejavnosti. Vrtnarska pridelava je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih zemljišč, vodenih v zemljiškem katastru, zato naj se v celoti obravnava kot osnovna kmetijska dejavnost. K 70. členu: Drugi odstavek se črta. Obrazložitev: Plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike so namenjena proizvodnji in ne osebnemu plačilu posameznika. Ta plačila niso tržne narave, ravno nasprotno, namenjena so pokrivanju razlik v ceni zaradi padanja cen pridelkov na trgu in pokrivanju dodatnih stroškov pridelave. Sedanji izračun katastrskega dohodka ne upošteva tega upadanja cen pridelkov in je zato precenjen. Realno izračunani katastrski dohodek bi bil bistveno nižji in za večino kmetij negativen. Zato prištevanje plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike katastrskemu dohodku dejansko pomeni ugotavljanje večjega dohodka, kot je dejanski. Dokler ne bo uveljavljen drugačen sistem izračuna katastrskega dohodka, je predlagani sistem obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva za zavezance nesprejemljiv. K 71. členu: V šestem odstavku se znesek "25.000" spremeni v 42.000". Obrazložitev: Prag za obvezen prehod v sistem obdavčevanja na osnovi knjigovodstva pri 25.000 evrih v je prenizek. V skladu s predlogom k 48. členu bi imeli zavezanci možnost ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov do 62.500 evrov, obdavčevanje na osnovi katastrskega dohodka pa naj bi bilo možno do 42.000 evrov. K 72. členu:
"(4) Davčna osnova od dohodkov od proizvodnje vina, ki so izplačani kateremu koli članu kmečkega gospodinjstva, se pripiše posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva, ki ima pravico uporabljati zemljišča v sorazmernem deležu, glede na skupno število takih zavezancev v gospodinjstvu." Obrazložitev: Sprememba člena je posledica spremembe 69. in 70. člena. Obrazložitev: Pri koriščenju zemljišč agrarnih skupnosti je primarna ekološka funkcija in funkcija ohranjanja kulturne krajine in kulturne dediščine. Poleg tega se pri delitvi plačil med člane agrarne skupnosti pojavljajo številne težave. Težko je najti enoten ključ za razdeljevanje pridobljenih sredstev, ker so pogosto deleži določeni s kombinacijo več različnih kriterijev. Člani niso nujno koristniki pridobljenih sredstev in pripisanih dohodkov niso pripravljeni vpisati v svojo dohodninsko napoved. Članov je ponekod veliko in to predstavlja veliko administriranja za predsednike pašnih skupnosti. Doslej so se ta sredstva porabljala izključno za potrebe obnove in vzdrževanja planine. Če bi jih morali pisati v svoje dohodninske napovedi posamezni člani, obstaja bojazen, da bodo zahtevali izplačilo sredstev, ki jim pripadajo. V mnogih primerih so lastniki zemljišč, ki jih uporabljajo agrarne skupnosti, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Rimskokatoliška cerkev, občina, država in uporabniki zemljišč niti nimajo nujno pripisanega katastrskega dohodka teh zemljišč. K 73. členu: (za novi 73.a člen)
"73.a člen (olajšava za investiranje) (1) Kadar je mogoče z računi dokazati vlaganja v osnovno kmetijsko ali osnovno gozdarsko dejavnost v okviru gospodinjstva ali agrarne skupnosti, se v letu vlaganja prizna olajšava v višini 25 % vloženih sredstev. (2) Za vlaganja iz prvega odstavka tega člena se štejejo vlaganja v: 1. nakup zemljišč, 2. nakup živali za osnovno čredo, 3. nakup, izgradnjo ali posodobitev kmetijskih gospodarskih objektov, ki služijo za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, vključno z vlaganji v trajne nasade, 4. nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije, 5. nakup druge opreme za opravljanje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, razen nakupa osebnega motornega vozila. (3) Olajšava se prizna posameznemu zavezancu, članu gospodinjstva ali agrarne skupnosti, ki ima pravico uporabljati zemljišča, v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v gospodinjstvu oziroma glede na njegov pripadajoči solastniški ali sorazmerni delež v agrarni skupnosti. (4) Olajšava se lahko uveljavi v letu vlaganja in naslednjih štirih letih." Obrazložitev: Kmetijstvo kot dejavnost z nizko stopnjo akumulacije je v veliki meri odvisno od investicijskih podpor, kar je tudi temeljna usmeritev drugega stebra skupne evropske kmetijske politike. Prestrukturiranje kmetijstva je še posebej pomembno za razdrobljeno slovensko kmetijstvo, ki se mora prilagoditi številnim standardom, ki jih predpisuje nova zakonodaja. Zagotavljanje kmetijske dejavnosti je v prihodnjem obdobju vezano na večanje kmetij, ki se bodo še naprej pripravljene ukvarjati s kmetovanjem. Večanje kmetij brez ustreznih investicijskih podpor v Sloveniji ne bo mogoče, saj zaradi dohodkovne šibkosti ne morejo same zagotavljati zadostnih investicijskih sredstev iz naslova poslovanja. V izračunu katastrskega dohodka je delež amortizacije izračunan za povprečni obseg osnovnih sredstev, zato nastaja razlika med vrednostjo amortizacije na intenzivnih kmetijah, ki v večji meri investirajo v nabavo osnovnih sredstev. Predlagamo, da se ta del izravna s priznavanjem olajšave za investiranje. V kolikor predpisodajalec ocenjuje, da olajšav za investicije ni mogoče v celoti sprejeti, predlagamo, da se sprejmejo olajšave za nakup kmetijskih zemljišč. Investicijska olajšava za nakup kmetijskih zemljišč je za izboljšanje posestne strukture slovenskih kmetij nujna. Kmetijska zemljišča so za razliko od vseh ostalih dejavnosti v kmetijstvu najpomembnejše osnovno sredstvo. To olajšavo dodatno utemeljuje dejstvo, da se zemljišča načeloma edino osnovno sredstvo, pri katerem se investicija nikoli ne more priznavati kot strošek amortizacije, kar velja tako pri obdavčitvi po sistemu katastrskega dohodka, kakor tudi po sistemu dejanskih dohodkov. "73.b člen (olajšava za izvajanje praktičnega dela na mojstrskih kmetijah) Zavezanec, ki sprejme vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju na mojstrsko kmetijo, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 50% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezne osebe v strokovnem izobraževanju." Obrazložitev: Tako kot je v poglavju III. 3 Dohodek iz dejavnosti v 64. členu predvidena olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, je potrebno tudi v poglavju III. 4 Dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti predvideti možnost znižanja davčne osnove na mojstrskih kmetijah. Predlagamo, da se lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini plačila dijakom in študentom do višine 50% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela. Kmetije, ki sprejmejo na praktično delo dijake in študente, imajo z njihovim izobraževanjem dodatne stroške. Opraviti morajo izpit iz varstva in zdravja pri delu in se po Zakonu o srednješolskem in poklicnem izobraževanju usposobiti za pridobitev mojstrskega naziva. Predlagamo, da se poleg nagrade, ki jo mojstrske kmetije izplačajo dijakom in študentom, njihova davčna osnova zmanjša tudi za stroške pridobitve mojstrskega naziva. Menimo, da bi na ta način pomembno pripomogli k izboljšanju sicer izjemno neugodne izobrazbene strukture na naših kmetijah. "73.c člen (znižanje davčne osnove za plačane zakupnine) Davčna osnova iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se zavezancu za plačilo davka zniža za znesek plačanih zakupnin za kmetijska zemljišča, ki jih ima zavezanec v zakupu." Obrazložitev: Kmetije, ki obdelujejo kmetijska zemljišča, ki jih imajo v zakupu, poleg davka od katastrskega dohodka plačujejo tudi najemnine, ki jih po veljavnih predpisih ne morejo uveljavljati kot strošek, zato so dodatno obremenjeni in predlagamo, da se sprejme rešitev, s katero se bo zagotovilo, da bodo lahko zakupnino uveljavljali v okviru napovedi za odmero davka kot znižanje davčne osnove. K 77. členu: Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: "(6) Zavezanec lahko kot dejanske stroške vzdrževanja iz drugega odstavka tega člena uveljavlja tudi dejansko vplačana sredstva v rezervni sklad stavbe." Obrazložitev: Po predlaganem šestem odstavku lahko zavezanec med dejanske stroške vzdrževanja nepremičnine všteva tudi dejansko porabljena sredstva rezervnega sklada. Menimo, da predlagano besedilo ni v skladu s Stvarnopravnim zakonikom (zakonik), ki opredeljuje rezervni sklad kot skupno premoženje etažnih lastnikov stavbe. Po izrecni določbi zakonika sredstva rezervnega sklada niso deljiva, etažni lastnik ne more zahtevati vračila vplačanih sredstev, zato v času porabe na teh sredstvih ni več mogoče določiti deleža, ki bi služil kot osnova za namene po tem zakonu. Edina možna razlaga je, da se etažnim lastnikom kot dejanski strošek priznajo vplačila v rezervni sklad. Takšna razlaga je tudi v skladu z dosedanjim tolmačenjem davčne uprave. K 98. členu: V četrtem odstavku se doda nov stavek, ki se glasi: "Povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe se ne obravnava kot samostojen poslovni delež." Obrazložitev: V četrtem odstavku 98. člen predlaganega zakona je določeno, da je nabavna vrednost deleža, ki je bil pridobljen ob povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe enaka nič. V 152. členu pa določa, da je nabavna vrednost deleža pridobljenega pred 1.1.2003, ne glede na 98. člen, enaka tržni vrednosti na dan 1.1.2006, če pa te ni, pa knjigovodski vrednosti. V predlagano zakonsko določbo je v izogib različnim razumevanjem v praksi, potrebno jasno zapisati in obrazložiti, da povečanja osnovnega kapitala iz sredstev družbe ni mogoče šteti, kot nov poslovni delež. V preteklosti je davčni organ ob povečanjih kapitala štel, da od trenutka povečanja teče nov triletni špekulacijski rok. Ker pa je prav v letu 2004 precejšnje število družbenikov povečalo svoji družbi kapital, in to iz nerazporejenih dobičkov, mora predlagani zakon to povečanje izključiti iz obdavčitve. To pa je mogoče na način, da se v zakonsko določbo vključi opis, da se povečanja kapitala (torej tudi tista v letu 2004) ne štejejo za nov poslovni delež družbenika. Če temu ne bo tako, bi mogoča prodaja družbe, ki bi se opravila po 1. 1. 2007 zahtevala, da se obdavči vrednost povečanja kapitala v letu 2004, ker vsa nove deleže pridobljene po letu 2003, šteje za enako nič. K 120. členu: Drugi odstavek se črta. Obrazložitev: V skladu s predlogom k 70. členu naj se investicijske podpore izvzamejo iz obdavčitve je smiselno, da se črta tudi drugi odstavek 120. člena. K 142. členu: Člen se črta. Obrazložitev: V skladu s 142. členom predloga zakona o dohodnini bo 0.5 % prihodkov iz naslova pobrane dohodnine iz proračuna namenjeno za humanitarne, invalidske, dobrodelne, ekološke in religiozne namene. Predlagani člen ni v skladu z namenom predlagatelja, da se poenostavijo postopki odmere dohodnine. V primeru, da bodo davčni zavezanci uveljavljali to možnost, bodo morali predizpolnjeno napoved posredovati davčnemu organu, ta pa bo moral izdati odločbo o odmeri dohodnine. Menimo, da se bo s tem povečalo število odmernih postopkov, kar je tudi povečano z dodatnimi stroški. Če se je predlagatelj odločil, da bo 0,5 % pobrane dohodnine razporejal izven proračunov pomeni, da tega denarja ne potrebuje, zato naj prepusti ta sredstva zavezancem in s tem dodatno zmanjša višino obdavčitve. Če tega prerazporejanja ni, proračun dobi več in se s tem zmanjša javnofinančni primanjkljaj. Poleg tega iz določbe ni jasno razvidno, kdo so tiste organizacije oziroma na kakšni pravni podlagi se bodo določali subjekti, ki bodo upravičeni do teh sredstev. K 154. členu: Člen se črta. Obrazložitev: V drugem odstavku 70. člena naj se plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike, dotacije, donacije in druga plačila iz naslova državnih pomoči črtajo. V tem smislu naj se črta tudi 154. člen. * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (26 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 26 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 5. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 981/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog amandmajev Gospodarske Zbornice Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 10.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 9.10.2006 in na klop. V imenu predlagateljev je obrazložitev podal državni sekretar na Ministrstvu za finance, gospod Andrej Šircelj. Stališče Komisije za gospodarstvo je podal mag. Zlatko Jenko. Razpravljal je mag. Jožko Čuk. Amandmaje je vložil državni svetnik mag. Jožko Čuk in sicer: K 8. členu: V trinajstem in petnajstem odstavku se število "12,5" nadomesti s številko "10". Predlagan amandma je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - K 24. členu: V prvem odstavku se v 3. točki število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %". Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - K 25. členu:
Predlagana amandmaja sta bila sprejeta (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 16 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - K 29. členu: Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Kot odhodek se davčnemu zavezancu prizna plačani prispevek članarin zbornicam." Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, 1 je bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - K 30. členu: V prvem odstavku se v točki 8.b) število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %". Predlagan amandma je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - K 33. členu:
Predlagana amandmaja sta bila sprejeta (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - K 70. členu: V prvem odstavku se v 6. točki število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %". Predlagan amandma je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - K 97. členu: Člen se črta. Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). Predsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) - druga obravnava
Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet je oblikoval naslednje konkretne pripombe: K 8. členu: V trinajstem in petnajstem odstavku se število "12,5" nadomesti s številko "10". Obrazložitev: V Sloveniji nimamo zakonodaje, ki bi dovoljevala delovanje t.i. nepremičninskih skladov. Slednji bi bili lahko ustanovljeni skladno z ZISDU, kar pomeni, da poslujejo kot investicijski sklad, ali z ZGD, kar pomeni, da poslujejo kot kapitalske družbe oziroma kot finančni holdingi. V ZDDPO-2 bi bilo smiselno opredeliti obdavčitev "nepremičninskih skladov", če poslujejo kot finančni holdingi. Ocenjuje se, da bi bilo lahko v nepremičninskih skladih v Sloveniji največ 30 % stanovanj, kar znaša okrog 240.000 enot. Četudi bi bil dolgoročen cilj dosežen le 50 %, to je 120.000 stanovanjskih enot, bi lahko preostalih 120.000 etažnih enot odpadlo na poslovne nepremičnine (pisarne, trgovine, garaže itd.). Ob povprečni ceni 1.300 €/m2, kot maksimalni prodajni ceni od SSRS, bo znašala premoženjska bilanca takšnih skladov okrog 312 mio €. Ob okrog 1 % proviziji za upravljanje takšnih skladov, brez nagrade za donos, bi znašali priznani stroški upravljavcem nepremičninskih skladov vsaj 3,1 mio € na leto. Najemni trg je koristen za geografsko mobilnost delovne sile, poleg tega pa bi 120.000 stanovanjskih enot prineslo državi tudi DDV iz naslova najemnin. V letu 2005 in 2006 država ne uspe pobrati davkov od najemnin, saj je efektivna obdavčitev najema z dohodnino previsoka, najemnega trga pa uradno skoraj ni, razen za neprofitna stanovanja, ki jih oddajajo stanovanjski skladi. Ocenjeni letni iztržek države od DDV na najemnine, če bi obstajali nepremičninski skladi, bo znašala 120.000 enot x 76 m2 x 12 mesecev x 8 €/m2 x 20 % stopnja DDV = 175,1 mio € oz. okrog 42 milijard SIT. Postavlja pa se vprašanje, ali je ustanovitev finančnega holdinga (kot nepremičninski sklad) smiselna z davčnega vidika. V kolikor takšen finančni holding posluje tudi v tujini, in zlasti znotraj EU, se postavlja vprašanje, ali bi bilo bolj racionalno, da ima sedež v eni od članic EU. Režim davčne obravnave dohodkov iz udeležbe predstavlja enega glavnih dejavnikov atraktivnosti davčnega okolja države. Po predlogu zakona se prejete dividende ne vključujejo v davčno osnovo zavezanca če:
Predlog zakona pri izvzemanju dividend iz davčne osnove zavezanca ne predvideva dodatnih pogojev glede višine ali trajanja udeležbe, kot jih poznajo nekatere druge države (glej tabelo). Po predlogu zakona se 50 % kapitalskih dobičkov, ki jih zavezanec doseže z odsvojitvijo lastniškega deleža v drugi gospodarski družbi ne vključuje v davčno osnovo zavezanca če:
Analogno se 50 % kapitalske izgube, ki jo zavezanec doseže z odsvojitvijo svojega deleža v drugi gospodarski družbi ne priznava kot odhodek pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca. Izvzemanje dohodkov iz udeležbe je glavni dejavnik davčne obremenitve finančnih holdingov in pomembno vpliva na atraktivnost davčnega okolja države. Predlog zakona izboljšuje trenutno ureditev z razširitvijo pogojev za izvzemanje dividend in uvedbo polovičnega izvzemanja kapitalskih dobičkov. Z vidika države obstajajo trije med seboj povezani cilji uvedbe režima izvzemanja dohodkov iz udeležbe: (1) pozicioniranje Slovenije kot finančnega centra za holdinške družbe preko ugodne davčne obravnave dohodkov holdinških družb, (2) spodbujanje razvoja storitvenega sektorja, ki podpira holdinške družbe (pravne pisarne, davčni svetovalci, banke, skrbniška podjetja ipd.), in (3) prestrukturiranje davčnih prihodkov države iz naslova davka na dohodek pravnih oseb na naslov davka na dodano vrednost (izpad DDPO zaradi izvzemanja dohodkov iz udeležbe in povečanje DDV zaradi povečanja dejavnosti storitvenega sektorja). O davčnih učinkih delovanja najemnega stanovanjskega in poslovnega fonda je prikazan na gornjem primeru. Kljub izboljšanju glede na trenutno stanje predlog ZDDPO-2 le delno izboljšuje atraktivnost slovenskega davčnega sistema za holdinške družbe. Medtem ko je predlagana rešitev za izvzemanje dividend ena najbolj konkurenčnih v evropskem merilu, ostaja izvzemanje kapitalskih dobičkov v primerjavi z nekaterimi drugimi državami EU (tabela) relativno nekonkurenčna. Tabela 1: Davčna obravnava dohodkov iz udeležbe v treh državah članicah EU.
Vir: Earnst & Young: Worldwide corporate Tax guide, PriceWaterhouseCoopers: Holding Companies in Luxembourg Zaradi vsega navedenega so smiselne naslednje vsebinske spremembe predloga zakona:
K 21. členu: V prvem odstavku se za besedo "zakona" postavi piko, nadaljnje besedilo pa se nadomesti z naslednjim besedilom: "Oblikovanje popravka terjatev lahko zavezanec izvrši, če so neplačane terjatve starejše od šestih mesecev, če je zoper dolžnika sprožil sodni postopek, če se dolžnik nahaja v postopku prisilne poravnave ali stečaja. Oblikovanje popravka naštetih terjatev se opravi v odstotku, izračunanem na podlagi izkušenj iz preteklih let in pričakovanj v prihodnosti." Obrazložitev: V predlogu zakona je določeno, da zavezanec lahko oblikuje popravke terjatev (znižuje davčno osnovo) največ za 1 % ustvarjenih prihodkov. Predlagana rešitev je v precejšnjem neskladju z dejanskim stanjem, ki izkazuje visoko stopnjo finančne nediscipline, dolgotrajne sodne postopke vtoževanja terjatev, številne prisilne poravnave in stečaje. Glede na takšen položaj bi moralo biti davčnim zavezancem omogočeno, da lahko znižajo davčno osnovo (oblikujejo popravke terjatev) v določenem odstotku dejansko neplačanih terjatev. Ta odstotek pa se določi glede na pretekle izkušnje in pričakovanja v prihodnosti. Možnost oblikovanja popravka terjatev mora biti predvidena tudi za primere pričetka prisilnih poravnav, stečajev ali ob pričetku vtoževanja terjatev na sodišču. Predlagana ureditev naj vključuje samo tiste terjatve, ki so starejše od šestih mesecev. Predmet oblikovanja popravkov ne morejo biti terjatve, ki so posledica običajnih zamikov plačil. K 24. členu: V prvem odstavku se v 3. točki število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %". Obrazložitev: Enako kot pri 8. členu. K 25. členu:
Obrazložitev: Enako kot pri 8. členu. K 29. členu: Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: "(4) Kot odhodek se davčnemu zavezancu prizna plačani prispevek članarin zbornicam." Obrazložitev: Zbornice so ustanovljene na podlagi zakona, kar pomeni izraz interesa države po združevanju gospodarskih subjektov. Namen združevanja je zastopanje interesa članov zbornice in povečevanje učinkovitosti delovanja članov. Zato je upravičeno, da se članarine zbornicam, ki jih plačajo davčni zavezanci, obravnavajo kot davčno priznani odhodek. K 30. členu: V prvem odstavku se v točki 8.b) število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %". Obrazložitev: Enako kot pri 8. členu. K 32. členu: Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi: "(2) Za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena se štejejo tudi posojila tretjih oseb oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki." Obrazložitev: Že obstoječa davčna zakonodaja je preko instituta t.i. tanke kapitalizacije omejevala pojav "davčnega ščita" zaradi dolžniškega financiranja, kar vsebujejo vse evropske davčne zakonodaje, kot enega izmed možnih. Kljub temu se predlaga korekcija oz. črtanje določbe za tista posojila bank, za katerega jamči družbenik oz. delničar. Pri malih in srednjih podjetjih se pogosto dogaja, da se dodatni, vendar nujni kapital lahko pridobi le tako, da družbenik nastopi kot garant. K 33. členu:
Obrazložitev: Amortizacijske stopnje za gradbene objekte kot tudi za opremo, vozila in mehanizacijo so za davčne namene opredeljene nižje kot v sedaj veljavnem zakonu in računovodskih standardih. Državni svet meni, da takšen pristop upoštevanja amortizacije pri ugotavljanju davčne osnove ni razvojno naravnan, ne spodbuja investicij in ima negativne učinke na posodabljanje opreme in objektov. Po grobi oceni bi imela navedena sprememba amortizacijskih stopenj glede na sedaj veljavni zakon za posledico povečanje efektivne davčne stopnje za 2 odstotni točki. Predlog zakona že z uveljavitvijo uvaja institute, ki pomenijo večjo davčno obremenitev, medtem ko tiste spremembe, ki pomenijo manjše obremenitve zavezancev pa šele postopno v večletnem prehodnem obdobju. Zato državni svet predlaga, da se amortizacijske stopnje za gradbene objekte kot tudi za opremo, vozila in mehanizacijo za davčne namene ne znižujejo glede na sedaj veljavne. Kot je razvidno iz predlagane ureditev se letne amortizacijske stopnje za opremo, vozila in mehanizacijo znižujejo iz 25 % na 15 %. Rešitev ni v smeri razvojne naravnanosti, cilj zakonodajalca mora biti, da podjetje v čim krajšem času amortizira opremo, ker na ta način skrbi za njeno zamenjavo. V času stalnega razvijanja novih tehnologij in opreme je zagotovo sporna predlagana rešitev, po kateri bo kupljena oprema lahko amortizirana šele v šestih letih in 6 mesecih. "(7) Če se davčni zavezanec tako odloči, se mu stroški amortizacije lahko priznajo v višini, obračunani po metodi pospešene amortizacije in po stopnjah pospešene amortizacije, ki jih je davčni zavezanec sam določil. Stroški amortizacije po izbrani metodi pospešene amortizacije se priznajo pod pogojem, da davčni zavezanec metode in stopenj v življenjski dobi posamične opreme ne spreminja." Obrazložitev: Z amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev se oblikuje vir za financiranje vlaganj v nova osnovna sredstva, ki so fizično ali ekonomsko dotrajala. Glede na to, da je predvsem ekonomsko zastarevanje vedno hitrejše in morajo gospodarski subjekti, v kolikor želijo slediti konkurenci, vedno hitreje nadomeščati ekonomsko zastarelo opremo z novejše, učinkovitejšo in zmogljivejšo, je upravičeno pospešeno amortiziranje opreme, saj le na ta način gospodarski subjekt še pred potekom fizične življenjske dobe, ki je daljša od ekonomske, z amortizacijo zbere dovolj velik vir za financiranje nove opreme. V kolikor se za davčne namene prizna samo strošek amortizacije, izračunan po metodi enakomernega časovnega amortiziranja, pri čemer se glede na predlog novega zakona letne amortizacijske stopnje celo znižujejo, je za oblikovanje vira financiranja iz naslova amortizacije potreben bistveno daljši čas, kar pomeni, da mora tisti gospodarski subjekt, ki skrbi za razvoj proizvodnje in želi slediti tempo tehnološkega razvoja, za nova vlaganja v opremo zagotoviti druge vire, torej posojila, s čemer pa se zaradi stroškov financiranja vrednost investicij v novo opremo po nepotrebnem povečuje. To pa tudi z narodnogospodarskega vidika gotovo ni smotrno. K 55. členu: Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: "(2) Zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opredmetena sredstva, razen v osebna motorna vozila ter razen v pohištvo in pisarniško opremo brez računalniške opreme, in neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar največ v višini davčne osnove, če gre za investicije v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva v Sloveniji." Obrazložitev: Ohranitev davčnih olajšav za vlaganja v opremo in njihova razširitev tudi na vlaganja v nepremičnine je smiselna in nujna. Nižja stopnja obdavčitve ter poenostavitev davčnega sistema nikakor ne odtehtata pozitivnih učinkov davčnih olajšav. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da velika večina slovenskih družb ne deluje v sektorju proizvodnje, temveč na področju storitvenih dejavnosti (prevozi, gostinsko, gradbeništvo, finančne in poslovne storitve), kar pomeni, da bi ukinitev olajšav za vlaganja v opremo in nepremičnine povzročila, da ti gospodarski subjekti ne bi bili (ali v bistveno manjši meri) pripravljeni vlagati sredstev v dodatna investiranja, ki vedno nosijo določen riziko. Ta riziko je lažje obvladljiv, če država spodbudi vlaganje v obliki davčnih olajšav. Poleg tega preprost izračun tudi izkaže, da imajo vlaganja številne multiplikacijske faktorje, tako v rasti družbenega produkta, zaposlovanju, kot nenazadnje tudi v pobiranju davkov. Nabava posamezne opreme običajno rezultira v dodatnem zaposlovanju, povpraševanju in posledično gospodarski rasti, povečanju oz. modernizaciji tehnološkega parka, angažiranju zasebnih sredstev v podjetniško dejavnost idr. K 70. členu: V prvem odstavku se v 6. točki število "12,5 %" nadomesti s številom "10 %". Obrazložitev: Enako kot pri 8. členu. K 97. členu: Člen se črta. Obrazložitev: 97. člen predloga ZDDPO-2 določa do leta 2010 višje davčne stopnje od določene 20 % stopnje v 60. členu tega zakona. Že dosedanje spremembe ZDDPO so povečale efektivno davčno stopnjo od 11,9 % v letu 2002 na 18,7 % v letu 2005. Plačilo davka od dohodkov pravnih oseb močno narašča; v devetih mesecih 2006 je bilo vplačanega že 188,8 milijard tolarjev tega davka oz. 46,4 milijarde tolarjev več kot v celem letu 2005, ko je bilo vplačanega 142, 4 milijarde tolarjev. Indeks porasta v devetih mesecih letos na enako obdobje lani je 165,8! Po začasnih podatkih nobena pomembna gospodarska kategorija ne narašča s tako intenzivnostjo. Za nevtralnost efekta obdavčitve dohodkov pravnih oseb bi moral dobiček družb letos porasti za več kot 400 milijard tolarjev. Takšno povečanje davčnega bremena podjetij ne kompenzira niti zmanjševanje davka na izplačane plače, saj je bilo v devetih mesecih letos vplačanega 77,0 milijard tolarjev, v celem letu 2005 pa 121,2 milijarde tolarjev; torej je to zmanjšanje mnogo manjše. Predlog zakona ukinja tudi "investicijsko olajšavo", ki je pomembno zmanjševala efektivno davčno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako pa tudi predlagana sprememba amortizacijskih stopenj, ki so priznane za davčne namene, pomeni po grobi oceni za 2 odstotni točki višjo efektivno davčno stopnjo. Zato naj se ta člen črta in takoj uveljavi 20 % davčna stopnja, saj bi le tako zadržali približno enako efektivno davčno obremenitev dohodka pravnih oseb, kar bo prispevalo tudi k ugodnejšemu položaju fiskalne konkurenčnosti Slovenije v EU. * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 6. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 99/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog amandmajev Gospodarske Zbornice Slovenije so prejeli z elektronsko pošto 10.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 9.10.2006 in na klop. V imenu predlagateljev predloga zakona je obrazložitev podala gospa Irena Erjavec, generalna direktorica Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Ministrstvo za finance. Stališče Komisije za gospodarstvo je podal mag. Zlatko Jenko. Stališče Interesne skupine delodajalcev je podal vodja, mag. Jožko Čuk. Amandmaje je vložil državni svetnik Jožko Čuk in sicer: K 14. členu: V petem odstavku se črta beseda "šestih" in nadomesti z besedo "dveh". Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - K 100. členu: V prvem odstavku se črta besedilo "obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan plačila davka" in nadomesti z besedilom "zamudne obresti". Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 18 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in 1 se je glasovanja vzdržal). - - - K 283. členu: V prvem odstavku se znesek "20€" nadomesti z zneskom "50€". Predlagan amandma je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je predlagal, da Državni svet, skupaj s sprejetimi amandmaji, sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) - druga obravnava Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet je k predlogu zakona oblikoval naslednje konkretne pripombe: K 3. členu: Doda se peti odstavek, ki se glasi: "(5) Določbe, ki se nanašajo na pobiranje davka, se smiselno uporabljajo tudi za pobiranje članskih prispevkov zbornicam, če je z zakonom o njihovi uvedbi tako določeno." Obrazložitev: V skladu z zakonom o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pravna oseba javnega prava, ki za opravljanje z zakonom določenih nalog svojim članom odmerja zbornični prispevek. Zbornični prispevek KGZS odmerja svojim članom na podlagi odločbe, izdane v skladu z ZUP. Glede na to, da ZUP v drugem odstavku 289. člena določa, da v primeru neplačila, upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti, in da je v skladu s 26. členom ZGKZ Davčna uprava Republike Slovenije pristojna za odmerjanje, pobiranje in izterjavo obveznega zborničnega prispevka članov KGZS, je konkretna pripomba utemeljena, saj bi sicer prišlo do neskladnosti med predlaganim zakonom in veljavnima ZKGZ in ZUP. Nenazadnje tudi že sam predlog zakona v 160. členu predvideva možnost, da davčni organ opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, med katere sodi tudi članski prispevek zbornicam. K 14. členu: V petem odstavku se črta beseda "šestih" in nadomesti z besedo "dveh". Obrazložitev: Državni svet predlaga skrajšanje roka za izdajo zavezujoče informacije na dva meseca. V 15. členu je na novo določena možnost za davčne zavezance, da od davčnega organa pridobi zavezujočo informacijo o davčni obravnavi bodočih poslovnih dogodkov. Davčni organ naj bi takšno informacijo izdal v šest (6) mesečnem roku, kar je za poslovno prakso, kjer je pomembna hitra odločitev, nesprejemljiv. Hitreje izdana (plačljiva!) informacija bi davčnim zavezancem pomagala pri pravilnem izpolnjevanju davčnih obveznosti ter bi znatno pripomogla k večji pravni varnosti, s tem pa tudi vplivala na manjše število pritožbenih postopkov. K 69. členu:
Obrazložitev: Ocena davčne osnove v primeru, ko davčni organ ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, omogoča subjektivne presoje pooblaščene osebe davčnega organa. Normativi porabe materiala v posamezni dejavnosti niso določeni, poleg tega je poraba zelo spremenljiva od zavezanca do zavezanca, na kar vplivajo različni proizvodni postopki in tehnologije. Iz tega sledi, da je lahko zavezanec vedno v negotovem položaju, ker mu ni znano, niti mu ne more biti znano, kdaj bo davčni organ presodil, da so napovedani odhodki nesorazmerni napovedanim prihodkom. Podobno predlog zakona ne določa kdaj so poslovne knjige in evidence vsebinsko oz. formalno napačne. V pretekli praksi je pogosto prihajalo do ocen davčne osnove, če je bila v postopku ugotovljena formalna nepravilnost. "Nižjo davčno osnovo lahko zavezanec dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom." Obrazložitev: Za izkazovanje odhodkov veljajo splošna pravila o posedovanju verodostojnih knjigovodskih listin. V primeru ocene davčne osnove, ko denimo zavezanec ni vodil poslovnih knjig, ne poseduje dokumentacije ipd., pa je potrebno zavezancu omogočiti, da nižjo osnovo dokazuje s katerimkoli dokazilom. Vključitev predlagane določbe je smiselna zlasti iz razloga, ker je sodna praksa zavzela stališče, da znižanje davčne osnove mora zavezanec izkazovati z verodostojnimi knjigovodskimi listinami. Takšna interpretacija zakonske določbe pa je sporna, če upoštevamo, da tudi ocena prihodka ni temeljila (ali v manjši meri) na knjigovodskih listinah temveč je bil prihodek ocenjen na osnovi meril, ki jih zakon primeroma našteva (primerjava z drugim zavezancem, poraba električne energije in drugo). K 89. členu: V prvem odstavku se besede "v petih letih" nadomesti z besedami "v enem letu". Obrazložitev: Davčni zavezanec ne more biti pet let v negotovem položaju, ker se v tem obdobju omogoča davčnemu organu, da spremeni ali razveljavi svojo pravnomočno odločbo, ki je nastopila kot posledica njegove pomote. Treba je upoštevati, da odmera davka predstavlja poseg v dohodke ali premoženje zavezanca, ki ga ta mora dopustiti, zato mora zakon upoštevati strožje omejitve glede poseganja v pravnomočne akte, kot pa je ta omejitev podana v drugih upravnih postopkih, ki so običajno vodeni na zahtevo stranke. K 100. členu: V prvem odstavku se črta besedilo "obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan plačila davka" in nadomesti z besedilom "zamudne obresti". Obrazložitev: Državni svet predlaga določilo, da je zavezanec upravičen do zamudnih obresti od preveč odmerjenega ali neupravičeno odmerjenega davka. V skladu s 100. členom predloga zakona o davčnem postopku pripadajo zavezancu za davek od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka obresti po slovenski medbančni meri (SMOM) za ročnost enega leta. Te obresti po vsebini pomenijo le ohranjanje realne vrednosti obveznosti. Ker gre za obrestovanje od zneska, ki ga je davčni organ neupravičeno odmeril, je dolžnost vrniti davek z zamudnimi obrestmi. Z določitvijo takšnih obresti, ki vključujejo tudi kaznovalno komponento bi se tudi preprečevalo sprejemanje morebitnih spornih odločitev v davčnih postopkih s strani davčnega organa. K 283. členu: V prvem odstavku se znesek "20€" nadomesti z zneskom "50€". Obrazložitev: Po 283.členu se akontacija dohodnine ne bo plačevala, če bo najemnina ali drug dohodek fizične osebe znašal do 80€ na mesec. V praksi to pomeni, da bodo v stavbah, ki morajo imeti upravnika (to je v stavbah z več kot 2 lastniki in več kot 8 posameznimi deli) še vedno nastopali zelo veliki administrativni stroški za pobiranje najemnin za dele stavb, ki so solastnina etažnih lastnikov. Doslej je znašala oprostitev akontacije do 5000 SIT, kar je skoraj 21€. Pri obstoječih najemninah, ki so v povprečju v Sloveniji okrog 11€/m2, to pomeni naslednje. Če bo znašala površina do 7m2 površine, ki bo v solasti na posameznem delu etažne lastnine ali funkcionalnem zemljišču, in ob dani najemnini 11€/m2, bo znašala mesečna najemnina na enega lastnika okrog 77€ na mesec. V praksi je takšna poenostavitev zelo majhno olajšanje, saj imata pogosto dva lastnika več kot 14m2 solastnine, na posamezni etažni lastnini. Zato državni svet predlaga, da se znesek oprostitve mesečnega akontiranja poveča na 50€ oziroma na 200 € na mesec pobrane najemnine, če je oddaja dela stavbe, ki je v solasti, po našem izračunu velik okrog 18 m2. K 300. členu: Na koncu drugega odstavka se doda stavek, ki se glasi: "V primeru, da davčni organ z odločbo zniža predhodno akontacijo, se šteje, da se nižja akontacija upošteva za davčno obdobje v katerem se izteče 15 dnevni rok od vložitve popolne zahteve zavezanca." Obrazložitev: V praksi davčni organ, skoraj brez izjeme, precej prekoračuje 15 dnevni rok, v katerem bi moral odločiti o znižanju predhodne akontacije. V izdani odločbi upošteva znižanje akontacije šele od datuma, ko je odločbo izdal. Če obdobje od vložitve zahteve do izdaje odločbe, traja od dveh do šestih mesecev, zavezanec zagotovo pravočasno ne dosega pričakovane davčne razbremenitve. Prav tako pa ni ustrezno, da zavezanec nosi posledice nedelovanja davčnega organa. * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 7. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 78/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona je obravnavala tudi Komisija za malo gospodarstvo in turizem. Poročilo komisije so prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6.10.2006 in na klop. V imenu predlagateljev predloga zakona je obrazložitev podal gospod Janko Burgar, sekretar - namestnik direktorja, Ministrstvo za gospodarstvo. Stališče Komisije za malo gospodarstvo in turizem in Komisije za gospodarstvo je podal predsednik Komisije za malo gospodarstvo in turizem, Anton Kampuš. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-A) - druga obravnava Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet ugotavlja, da so na področju zagotavljanja kapitalskih naložb in finančnih pomoči dobro delovali skladi na ravni občin, ki so uspešno pomagali posameznim mikro in malim podjetjem, ker so dobro poznali njihove potrebe in bili z njimi v neposrednem stiku. Državni svet predlaga, da naj Slovenski podjetniški sklad s svojim delovanjem nudi storitve vsem podjetniškim oblikam (mikro, malim in srednjim podjetjem), saj bo združeval pristojnosti in finančno moč na kapitalskem in finančnih trgih. Njegova vloga bo bistveno večja, kot so jo imeli do sedaj manjši, bolj lokalno usmerjeni skladi. Državni svet predlaga, da se pri pripravi novega predloga zakona, ki se ne bo nanašal zgolj na vprašanja financiranja podjetništva, ampak bo zajemal celoten spekter podpornega okolja za podjetnike, pridobi mnenja in stališča zainteresiranih subjektov v državi, da bo zakon čimbolj naravnan v smeri zadovoljevanja potreb mikro, malih in srednjih podjetij. Državni svet podpira vsakršno spremembo, ki bo izboljšala dostop do virov financiranja in spodbudila nadaljnji razvoj malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji z novimi instrumenti sklada, kot so kapitalske naložbe, finančni zakup in izvedeni finančni instrumenti. Opozarja pa, da je treba v postopkih pridobivanja sredstev zagotoviti čim večjo poenostavitev in upoštevati časovno komponento, ki je še posebno pri razvojno naravnanih projektih zelo pomembna.
* * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik Anton Kampuš. Predlagan sklep je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 8. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 80/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za gospodarstvo. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6.10.2006 in na klop. V imenu predlagateljev predloga zakona je obrazložitev podal gospod Damjan Zagožen, sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo. Obrazložitev je v imenu predlagateljev predloga zakona podal tudi gospod Boris Selan, vodja sektorja, Ministrstvo za okolje in prostor. Razpravljala sta Anton Peršak, Boris Janez Bregant. Na vprašanja sta odgovarjala gospod Damjan Zagožen, sekretar, Ministrstvo za gospodarstvo in gospod Boris Selan, vodja sektorja, Ministrstvo za okolje in prostor. Repliko je podal Anton Peršak. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona - druga obravnava Državni svet predlog zakona podpira. Državni svet se je seznanil z glavnimi spremembami zakona, ki se uvajajo na področju zagotavljanja zanesljivosti dobave zemeljskega plina, na področju povečanja energetske učinkovitosti stavb ter na področju ureditve inšpekcijskega nadzora. Standardi zanesljivosti dobave zemeljskega plina so eden izmed ključnih predpisov, ki jih nalaga Direktiva Sveta 2004/67/ES za zagotavljanje minimalnih standardov zanesljivosti dobave v primerih posebnih okoliščin, kjer prihaja do delnih motenj v dobavi plina v določenem času na primer v zimskih mesecih. Slovenija je v zagotavljanju dobave zemeljskega plina v celoti odvisna od uvoza in omenjena direktiva tudi nalaga pripravo nacionalnih nujnih ukrepov za primer motenj v dobavi plina. Na ravni Evropske unije je Komisija izdala Zeleno knjigo (Green paper), v kateri je opredeljena strategija za trajnostno, konkurenčno in varno oskrbo z energijo. Prizadevanje vseh držav članic za učinkovito politiko na tem področju ima temeljni pomen v vsakodnevnem življenju, saj učinke neposredno občutimo vsi. Glavnina sprememb energetskega zakona je vezana na prenos direktive o energetski učinkovitosti stavb, katere namen je zmanjšanje porabe energije v stavbah, ki predstavlja v Evropski uniji in Sloveniji približno 40 % celotne porabe končne energije. Direktiva zahteva od držav članic sprejem enotne metodologije, ki bo zagotavljala izračunavanje celovite energetske učinkovitosti stavb ter določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, katerih uporabna tlorisna površina je nad 1000 m2. Državni svet meni, da so za učinkovito porabo energije primerni tudi alternativni načini oskrbe z energijo, ki bazirajo na obnovljivih virih energije, kot so na primer biogoriva. Aktivnejša vloga ministrstva za okolje in prostor bi pripomogla k boljši pripravljenosti Slovenije na področju biodiesela in bioetanola za distribucijo lastnega proizvoda. Državni svet se zavzema za učinkovitejšo politiko na področju energije, saj le ta pomeni, da z namenom zmanjševanja količine neizkoriščene energije dvigujemo življenjski standard in prihranimo denar. Ključno pri porabi energije je skrbno načrtovanje, ki svoje učinke pokaže šele po daljšem času, hkrati bi učinkovita energetska politika privedla do bolj odgovorne, gospodarne in racionalne porabe energije. * * * Za poročevalko je bila določena državna svetnica Marta Turk. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 9. točki dnevnega reda :
Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 78/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6.10.2006 in na klop. V imenu predlagateljev predloga zakona je obrazložitev podala gospa Katja Rejec Longar, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za pravosodje. Stališče Komisije za politični sistem je podal mag. Zlatko Jenko. Razpravljal je Marko Juvančič. Na vprašanja je odgovarjala gospa Katja Rejec Longar, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za pravosodje. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu (ZN-E) - druga obravnava Praksa delovanja notariata in druge okoliščine so pokazale, da je za približanje k cilju pravne varnosti in razbremenitev sodstva po mnenju predlagatelja potrebno Zakon o notariatu (ZN) še dodatno spremeniti in ga na nekaterih mestih dopolniti. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami se želi doseči razbremenitev sodišč, povečati nadzor javnosti, povečati učinkovitost poslovanja notarjev, omogočiti učinkovitejše ugotavljanje odgovornosti notarjev in povečati pravno varnost strank. Državni svet podpira predlog zakona, hkrati pa opozarja na nekatere njegove spodaj omenjene vsebinske in tehnične pomanjkljivosti. Državni svet podpira prizadevanja Vlade Republike Slovenije za doseganje zgoraj omenjenih ciljev, vendar je v zvezi z vsemi členi sprejel skupno pripombo glede navajanja tujih pravnih ureditev. Predlog zakona se v zvezi z zasledovanimi cilji in spremembami in dopolnitvami veljavnega zakona o notariatu, ne opredeli do ureditve v drugih pravnih sistemih (5. točka predloga zakona) v zvezi s konkretnimi spremembami. Predlog zakona le načelno govori o ureditvi notariatov v EU oziroma Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem (latinski tip, nezdružljivost opravljanja druge plačne službe, nepristranskost in neodvisnost notarjev, dokazna funkcija notarskih listin) oziroma ne omenja ureditve v drugih pravnih sistemih v zvezi z zavarovalnimi vsotami, notarskimi tarifami, alternativnim reševanjem sporov, elektronskim poslovanjem, disciplinskim postopkom in javnostjo njihovih prihodkov (kar je predmet predloga zakona). Državni svet ob tej pripombi opozarja tudi na nekatere vsebinske in tehnične pomanjkljivosti konkretnih členov predloga zakona, ki bi lahko omajale zasledovane cilje. Državni svet je zato sprejel naslednje p r i p o m b e : K 1. členu: V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 4/06 - ZN v nadaljevanju) naj bi se v 2. členu besedilo "opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu" nadomestilo z besedilom "opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov; izvajajo po nalogu sodišč opravila, ki se jim lahko odstopijo po zakonu, in izvajajo druga opravila, za katera jih pooblašča zakon". O b r a z l o ž i t e v V zvezi s predlaganim tekstom ni razbrati razloga za zamenjavanje termina "opravljajo" z "izvajajo" pri nalogah sodišč ob tem, da se termin "opravljajo" dopušča pri vseh oblikah alternativnega reševanja sporov. Izvajati pomeni predvsem delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo, izpeljevati ali razlagati razvojno pot besede ali česa drugega, medtem ko je ekvivalent besedi opravljati beseda izvrševati. V vidika določnosti predpisa (lex certa) državni svet predlaga, da predlagatelj v predlogu zakona pojasni pomensko razliko med "opravljati" in "izvajati" ali pa operira s samo enim terminom v okviru istega pravnega določila. V zvezi s predlogom, da bi notarji opravljali "vse oblike alternativnega reševanja sporov" niti iz člena niti iz njegove obrazložitve ni razvidno, za katere oblike sporov je namenjeno določilo, saj je beseda "vse" preširoka glede na sedaj in v prihodnje veljavne oblike mirnega reševanja sporov na civilnem in kazenskem področju. Za nekatere oblike se določa izrecna pristojnost npr. sodišča (poravnalni narok pred glavno obravnavo - 305a. člen idr. ZPP), poravnalca ali državnega tožilca (postopek poravnavanja, odložen kazenski pregon - 161a. in 162. člen ZKP), drugje pa je izbira prepuščena vsaki stranki posebej (določitev pooblaščenca za sklenitev poravnave - 76. člen OZ). Predlog zakona ne pojasni "alternativnega reševanja sporov", ki je prevzet termin iz pravne teorije (ang. ADS - alternative dispute resolution), zaradi česar tudi ni jasno, na katere izmed oblik se nanaša (tudi veljavni predpisi ne govorijo o alternativnem reševanju sporov pač pa o njegovih posameznih oblikah). Tudi v prihodnje, če bi hoteli določiti pristojnost komu drugemu za kakšno novo obliko reševanja sporov, bi bilo treba to določilo zaradi besede "vse" spremeniti. Pravno določilo bi bilo potrebno nadgraditi in razširiti sedanje normativne okvire za izvajanje alternativnega reševanja sporov ter se opredeliti do ustrezne kadrovske in finančne podlage za opravljanje takšnih storitev s strani notarjev. Mogoče bi morala biti dana najprej sodniku jasna možnost, da strankam brez prejudiciranja predstavi svoje pravno stališče glede sporne stvari in s tem stranke napeljuje k poravnavi. V vsakem primeru ne sme alternativno reševanje sporov iti tako daleč, da bi lahko omejila pravico dostopa do sodišča, ki jo zagotavlja prvi odstavek 6. člena EKČP. V zvezi s predlogom za nov drugi odstavek 2. člena ZN (ki (vse) prihodke notarjev določa za javne za potrebe varovanja ugleda notariata kot javne službe in za zagotavljanje zaupanja strank) je potrebno opozoriti, da smejo notarji na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine ali v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Kadar opravlja zadeve iz prejšnjega odstavka, ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik (5. člen ZN). Če notar v teh primerih odgovarja kot odvetnik je določilo, ki zahteva celotne prihodke notarjev za javne, neskladno z možnostjo notarjev po sestavljanju zasebnih listin in zastopanja strank pred sodišči v zvezi z listinami. Notar bo lahko skladno s 24. členom predloga postavljen tudi za skrbnika zapuščine, ki je lahko po Zakonu o dedovanju katerikoli zasebnik, za katerega sodišče ali center za socialno delo meni, da bi bil primeren za takšno delo. Sodišče pa glede osebe skrbnika zasliši tiste, ki so upravičeni dedovati (drugi odstavek 192. člena ZD). Tudi v tem primeru je vprašljiva obveznost prihodkov kot javno dostopnih podatkov notarja, saj opravlja enaka dela kot bi jih katerakoli zasebna oseba, ki bi bila postavljena za skrbnika. K 3. členu Nov 5.a člen določa, da je za potrebe notarskih storitev notar sam dolžan pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. O b r a z l o ž i t e v Podobna dolžnost pridobivanja podatkov po uradni dolžnosti obstaja tudi v upravnem postopku, vendar je praksa velikokrat takšna, da uradne osebe povedo, da so sicer podatke dolžne priskrbeti po uradni dolžnosti, "vendar je veliko hitreje, če jih stranka pridobi sama". Člen se zato ne sme razumeti tako, da notar ne bi smel pridobiti podatkov od strank, ki jih že imajo ali menijo, da jih bodo hitreje pridobile. K 7. členu V zvezi s prvim odstavkom 10. člena ZN državni svet meni, da nobeno mnenje ni zavezujoče (če ni to izrecno določeno), tako tudi ne mnenje Notarske zbornice Slovenije v zvezi z imenovanjem notarja na prosto notarsko mesto, ki ga opravi minister za pravosodje (čeprav mora mnenje minister pridobiti pred imenovanjem notarja). K 10. členu Predlagana je sprememba glede pristojnosti za določitev višine najnižje zavarovalne vsote, za katero je notar dolžan skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren strankam po obligacijskih predpisih. Po veljavni ureditvi določi najnižjo zavarovalno vsoto Notarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom za pravosodje, v skladu s predlaganim členom pa bo višino najnižje zavarovalne vsote določil minister za pravosodje. Pred določitvijo bo minister predlog višine zavarovalne vsote poslal Notarski zbornici Slovenije, ki bo lahko v 30 dneh podala pripombe, na katere pa minister ne bo vezan. Ureditev, ki spreminja polno soodločanje (soglasje) v zgolj pripombe, bi bila lahko v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). V primeru, ko se spreminjajo veljavni pogoji za določitev najnižje zavarovalne vsote oz. se notarski zbornici odvzema soglasje, mora (kljub temu da ne gre za človekove pravice) za spremembo v zgolj dajanje neobvezujočih pripomb obstajati razumen razlog v javnem interesu, ki bo zakonodajalca vodil za sprejem takšne odločitve. Razumen razlog pa iz predloga zakona niti iz obrazložitve ni razviden. Na splošno omenjena trditev o večji pravni varnosti strank bi morala biti konkretneje izkazana oziroma prikazana v primerjavi z večjim bremenom notarjev. Predlog določila ne govori o možnem pravnem sredstvu notarjev zoper ministra (pravica do pravnega sredstva - 25. člen URS), prav tako pa tudi niso podani kriteriji, na katere bi se minister lahko oprl pri odločitvi za povečanje ali zmanjšanje zavarovalne vsote ali na katere bi se lahko oprli notarji v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva. K 11. členu: Predlagana določba novega tretjega odstavka 15. člena ZN s sklicevanjem na 2. člen se nanaša na notarski elektronski podpis javnih listin, zato je določilo mogoče preozko, ker ne omogoča elektronskega podpisa notarjev tudi pri sestavi zasebnih listin. K 26. členu: Predlog 26. člena dodaja nov 106.a člen, ki med drugim določa tudi, da se v imenik notarjev vpisuje in se v njem obdeluje tudi strokovni ali znanstveni naslov notarja. Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN-1) določa, da si strokovni naslov po tem zakonu pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje, znanstveni naslov po tem zakonu pa si pridobi, kdor konča študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje. Nespremenjeni 8. člen ZN, ki določa pogoje za imenovanje notarja (da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete) uporablja staro poimenovanje, ki izhaja iz Zakona o visokem šolstvu, preden je bila sprejeta novela ZVIS-E, ki uvaja bolonjske stopnje. ZSZN-1 v prehodnih določbah določa, da visokošolski zavodi diplomantom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, še naprej podeljujejo strokovne in znanstvene naslove, ki so bili skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list, RS, št. 83/03 ??? uradno prečiščeno besedilo), ki je z ZSN-1 prenehal veljati. Če 8. člen ZN ne bo spremenjen, bodo lahko notarji le tisti, ki so se vpisali na študijski program za pridobitev pravne izobrazbe, sprejet pred 11. junijem 2004, (stari naslov univerzitetni diplomirani pravnik), medtem ko ne bodo mogli biti notarji tudi vsi novi bolonjski magistri stroke (2. stopnja). Notarska zbornica bo pri vpisovanju strokovnega ali znanstvenega naslova notarja v imenik notarjev imela težave, ker bo nastala dilema kateri naslov vpisati (strokovni ali znanstveni naslov), zato predlagamo, da se vpišeta oba naslova (to izhaja tudi iz namena ZSZN-1: zakon ureja strokovne in znanstvene naslove - 1. člen) in se v tem delu ustrezno spremeni 8. člen ZN: "da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, strokovni naslov magister prava ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete". Enako velja za veljavni tretji odstavek 109. člena ZN, ki govori o opravljanju nadzora s strani univerzitetnih diplomiranih pravnikov. K 27. členu: Ureditev, ki spreminja polno soodločanje (soglasje) Notarske zbornice glede tarife o plačilu notarskih storitev v zgolj pripombe, na katere minister za pravosodje ni vezan, bi bila lahko v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Notarski zbornici se odvzema soglasje, zato mora obstajati razumen razlog v javnem interesu, ki iz predloga zakona niti iz obrazložitve ni razviden. Večje pravne varnosti se zgolj zaradi višine tarife ne da razbrati (Zbiljski gaj). Predlog določila ne govori o možnem pravnem sredstvu notarjev zoper ministra (pravica do pravnega sredstva - 25. člen URS), prav tako pa tudi niso podani kriteriji, na katere bi se minister lahko oprl pri odločitvi za povečanje ali zmanjšanje tarife o plačilu notarskih storitev ali na katere bi se lahko oprli notarji v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Tako k 10. in 27. členu predloga gre splošna pripomba, da je notariat omenjen že v Ustavi RS kot javna služba, ki jo ureja zakon (137. člen URS). Kot javna služba ima določena tudi javna pooblastila, ki jih bo zaradi predlaganih sprememb težje uveljavljala. Npr.: po prvem odstavku 107. člena zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter zastopa interese notarjev, notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov. Možnost razvoja in zastopanja notarjev ji bo zaradi spremembe soglasja v zgolj mnenja oziroma pripombe močno okrnjena, zato bi moral predlog zakona izrecno navesti razloge za tak premik v smeri ministrstva za pravosodje. K 32. členu: V 113.a členu ZN naj bi se kot hujša disciplinska kršitev dodalo nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje. V zvezi s tako oblikovanim predlogom opozarjamo, da veljavni 113a. člen govori le o vrstah disciplinskih kršitev pri opravljanju notariata kot javne službe ali prakse notarskega kandidata, kamor dolžnosti člana disciplinske komisije ne sodijo. Le ta kot član disciplinske komisije ne opravlja notariata ali prakse notarskega kandidata, pač pa z drugimi člani odloča v disciplinskih zadevah (116. člen ZN). Za odločanje v postopku je bistvena neodvisnost in nepristranskost, zato bo bil član pod pritiskom grožnje za uvedbo disciplinskega postopka zoper njega samega, ki ga bodo zahtevali njegovi nasprotniki, zaradi po njihovem mnenju "neuspešnega" postopka, zato bi kazalo člane komisij vsaj delno zaščititi pred takšnimi potencialnimi grožnjami. Glede na navedeno državni svet predlaga, da se oblikuje nov tretji odstavek 113a. člena, ki bi se glasil: "Kot hujša disciplinska kršitev se šteje tudi nevestno ali malomarno opravljanje dolžnosti člana disciplinske komisije I. ali II. stopnje. Predsednik zbornice uvede disciplinski postopek zaradi te kršitve le na predlog ministra, pristojnega za pravosodje". K 33. členu: V zvezi z novim 119. členom ZN (vsa pisanja v zvezi z disciplinskim postopkom se osebi, zoper katero je uveden disciplinski postopek, vročajo priporočeno po pošti na naslov pisarne ali po elektronski pošti) opozarjamo, da elektronska pošta ni tako zanesljiv medij, na katerega bi lahko vezali posledice, ki jih ima lahko disciplinski postopek. Elektronskega vročanja ne pozna niti Zakon o pravdnem postopku, ki naj bi se po predlogu zakona tudi smiselno uporabljal v disciplinskih postopkih. Glede na navedeno državni svet predlaga črtanje besedne zveze "ali po elektronski pošti". * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 21 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 10. točki dnevnega reda:* -Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (ZSS-G) -skrajšani postopek, EPA 1081-IV * Predlog zakona je objavljen v Poročevalcu DZ št. 102/06. Predlog zakona je obravnavala Komisija za politični sistem. Poročilo komisije so državne svetnice in svetniki prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog zakona so obravnavale interesne skupine. Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 6.10.2006 in na klop. V imenu predlagateljev predloga zakona je obrazložitev podala gospa Katja Rejec Longar, v.d. generalnega direktorja, Ministrstvo za pravosodje. Stališče Komisije za politični sistem je podal mag. Zlatko Jenko. Razpravljal je Doro Hvalica. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi druge alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04) sprejel naslednje M N E N J E k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodniški službi (ZSS-G) - skrajšani postopek Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi je bil napisan zaradi izvajanja skupnega državnega projekta: odprava sodnih zaostankov - projekt Lukenda ter zagotovitev ustavne in konvencijske pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlog zakona naj bi odpravljal nekatere pomanjkljivosti veljavne ureditve (poenostavitev postopka kandidiranja za sodniško funkcijo, natančnejša razdelava kriterijev za izdelavo ocene sodniške službe, stimuliranje tekočega reševanja zadev, dopolnitev osebne evidence sodnikov) in po vzoru v zakonu že uveljavljenih institutov uvaja nove, že uveljavljenim institutom primerljive institute, ki bodo pripomogli k učinkovitejšemu izvrševanju sodne funkcije (institut medokrožnega sodnika, pravna podlaga za "reaktivizacijo" upokojenih sodnikov). Državni svet podpira predlog zakona in s tem prizadevanja Vlade Republike Slovenije za doseganje vseh zgoraj omenjenih ciljev, razen "reaktivacije" že upokojenih sodnikov. V tej zvezi je državni svet sprejel naslednjo pripombo: k 12. členu: Državni svet odklanja možnost reaktivacije upokojenih sodnikov. O b r a z l o ž i t e v Predlagani zakon z namenom odprave sodnih zaostankov določa pravno podlago za "reaktivizacijo" upokojenih sodnikov, ki so pripravljeni opravljati sodniško funkcijo do dopolnjenega 70. leta starosti, pa so se pred tem časom upokojili. Po predlagani ureditvi lahko sodnik do izteka leta, v katerem dopolni 70 let starosti, nadaljuje z opravljanjem sodniške funkcije na sodišču enakega ali nižjega položaja, če sodeluje pri odpravi sodnih zaostankov. Opravljanje sodniške funkcije bo upokojenemu sodniku dovolil predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog predsednika sodišča, pri katerem bo sodnik opravljal sodniško funkcijo. Tak sodnik bo opravljal sodniško funkcijo v obsegu, ki bo določen v dogovoru o obsegu in plačilu dela s predsednikom sodišča. Predlagani zakon daje pravno podlago tudi za "reaktivizacijo" tistih upokojenih sodnikov, ki so pripravljeni opravljati naloge službenega nadzora ali izvrševati naloge sodne uprave. Te naloge bodo lahko v skladu s predlogom zakona opravljali upokojeni sodniki brez zgornje starostne omejitve, saj ne gre za izvrševanje funkcije sojenja. Namen te določbe je razbremeniti zadolžitve sodnikov, ki poleg funkcije sojenja opravljajo službeni nadzor ali naloge sodne uprave, saj to delo zahteva veliko dodatnega napora in tako dodatno obremenjuje sodnike. Z aktiviranjem upokojenih sodnikov naj bi se ostalim sodnikom omogočilo njihovo prioritetno zadolžitev - sojenje, s čimer naj bi se prispevalo k zmanjševanju oziroma k odpravi sodnih zaostankov. Državni svet v zvezi s tem opozorja, da so bili ravno ti "upokojeni" sodniki tisti, ki so sodne zaostanke povzročili. Takšna smer razmišljanja je nevarna tudi za druga področja. Po takšnem razlogovanju bi lahko začeli reaktivirati ljudi tudi na drugih področjih (upokojene policiste, vojake, zdravnike), mlade generacije pa bi pustili na zavodih za zaposlovanje. Državni svet ne podpira takšnega načina reševanja sodnih zaostankov, ko so na voljo tudi drugi načini. Predvsem se pri tem pozablja na vso armado mladih pravnikov in s tem povezan kriterij delovne dobe. Pravnik z opravljenih državnim pravniškim izpitom po zakonu ne more postati sodnik pred dopolnjenim 30 letom starosti, praksa pa je takšna, da postanejo sodniki v povprečju pri 36 letih. To pomeni, da je na tem področju še veliko rezerve. S tem je povezana tudi dolgotrajnost čakanja na opravljanje pravniškega državnega izpita, v okviru katerega bi lahko pripravniki veliko postorili. Veliko večino dela predstavlja rutina, sodnih zaostankov pa je največ na prvih stopnjah, zato bi lahko brez stroškov za državni proračun veliko dela in rade volje postorili volonterski pripravniki, če bi le dočakali mesto za opravljanje pravniškega državnega izpita. Poleg prednosti mlajše generacije, ki je polna energije, govori proti reaktivaciji upokojenih sodnikov njihova starost, kot čisto biološki razlog. Kot pripomba pravne narave govori proti predlagani reaktivaciji pomanjkanje izbirnih kriterijev, postopka izbire in možnosti pravnega sredstva za neizbrane upokojene sodnike. Čeprav naj bi imel predsednik Vrhovnega sodišča diskrecijsko možnost izbire najprimernejšega upokojenega sodnika (in je pri tem vezan na predlog predsednika sodišča), je potrebno tudi diskrecijsko pravico uporabljati v okviru in mejah zakona, ki pa v tem primeru niso določene. V tem delu, bi lahko prišlo tudi do kršitve načela pravne države. * * * Za poročevalca je bil določen državni svetnik mag. Adolf Zupan. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). K 11. točki dnevnega reda :
Odstopno izjavo, državnega svetnika Jožefa Jeraja, s katero odstopa z mesta predsednika Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, so državne svetnice in svetniki prejeli na klop na 46. seji državnega sveta, 13. septembra 2006. Predlog kolegija predsednika državnega sveta, v katerem je za predsednika Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve predlagan Vincenc Otoničar, so prejeli s klicem 47. seje, 28.9.2006, Predlog za razrešitev in izvolitev je obravnavala Mandatno-imunitetna komisija. Poročili komisije so prejeli z elektronsko pošto 6.10.2006. Predlog je bil posredovan tudi interesnim skupinam. Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, ob obravnavi odstopne izjave predsednika Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve na podlagi 45. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 -uradno prečiščeno besedilo) ter 13. in 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) sprejel naslednji S K L E P : Državnega svetnika Jožefa Jeraja se razreši funkcije predsednika Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Predlagan sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). - - - Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme tudi naslednji sklep: Državni svet Republike Slovenije je na 47. seji, dne 11. 10. 2006, na podlagi 45. člena zakona o državnem svetu (Ur. l. RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo), ter 7. in 86. člena poslovnika državnega sveta (Ur. l. RS, št. 44/93, 14/99, 2/04 in 18/05) sprejel naslednji S K L E P : Za predsednika Komisije državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve se izvoli državni svetnik Vincenc Otoničar. Predlagan sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 23 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti in nihče se glasovanja ni vzdržal). Predsednik je zaključil 47. sejo Državnega sveta Republike Slovenije ter se državnim svetnicam in svetnikom in vsem vabljenim, ki so se vabilu odzvali, zahvalil za sodelovanje in razpravo. |
||||||||||||||||
| Povezane vsebine | |
 |
47. seja Državnega sveta Republike Slovenije |