Zapisnik 16. seje Državnega sveta Republike Slovenije

Seja je bila v sredo, 20. 5. 2009.

Predsednik je pričel 16. sejo Državnega sveta Republike Slovenije, ki jo je sklical na podlagi 53. člena Zakona o Državnem svetu in prvega odstavka 30. člena Poslovnika Državnega sveta Republike Slovenije.

Seja se je začela ob 12. in zaključila ob 16.33 uri.

Odsotni:

• Matej Arčon,
• Toni Dragar,
• Darko Fras,
• Jernej Lampret,
• prof. dr. Jože Mencinger,
• dr. Andrej Rus,
• mag. Dušan Semolič,
• Jože Slivšek,
• Drago Ščernjavič.

Na sejo so bili vabljeni:

• gospod mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve;
• gospod Borut Miklavčič, minister za zdravje.
• gospod dr. Milan Pogačnik, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• gospod dr. Patrick Vlačič, minister za promet;
• gospod mag. Tomislav Nemec, predsednik uprave DARS;

Seje so se udeležili:

• Borut Miklavčič, minister za zdravje,
• mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve,
• Matjaž Kočar, generalni direktor direktorata za varno hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Alenka Zupančič, podsekretarka direktorata za varno hrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Anita Mesec Ogrin, sekretarka v pravni službi, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

O sklicu seje je predsednik obvestil predsednika Državnega zbora Republike Slovenije gospoda dr. Pavla Gantarja in predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja.

* * *

 

S sklicem 13. 5. 2009 so svetniki prejeli predlog dnevnega reda, ki je bil naslednji:

1. Odobritev zapisnika 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Ukrepi za premagovanje krize
4. Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, EPA 322-V
   
5. Predlog zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 323,70 milijonov eurov (ZPDVPNPIA2) - nujni postopek, EPA 344-V
6. Predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (ZSGSROKR) - nujni postopek, EPA 354-V
   
7. Predlog sklepa o imenovanju Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu Republike Slovenije.

_ _ _

 

UMIK DNEVNEGA REDA

Dne 18. 5. 2009 so bili obveščeni, da je predsednik na predlog ministra za promet predlagal umik 4. in 5. točke dnevnega reda. Z dopisom, ki so ga prejeli po elektronski pošti, so bili obveščeni, da se na Ministrstvu za promet pripravlja novo besedilo Letnega plana in obnavljanja avtocest za leto 2009 in Predloga zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 323,70 milijonov eurov, ki še nista bila posredovana Državnemu zboru.

Zaradi navedenega je predsednik predlagal, da z dnevnega reda umaknejo 4. in 5. točko.

Najprej so glasovali za umik 4. točke dnevnega reda, ki se je glasil:

• Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009.

Predlagan umik je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 31 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

Nato so glasovali še za umik 5. točke dnevnega reda, ki se je glasil:

• Predlog zakona o soglasju in poroštvu Republike Slovenije za obveznosti  DARS, d.d. iz kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 323,70 milijonov eurov.

Predlagan umik je bil sprejet (24 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 32 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

 

RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA

Skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Rudolfom Cipotom, je predlagala razširitev dnevnega reda seje z naslednjo točko:

• Predstavitev dela Ministrstva za zdravje

Predsednik je dal predlog za razširitev dnevnega reda na glasovanje.

Predlagana razširitev je bila sprejeta (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za in nihče ni bil proti).

Glede na sprejet umik in razširitev je predsednik predlagal naslednji

DNEVNI RED:

1. Odobritev zapisnika 15. seje Državnega sveta Republike Slovenije
2. Pobude in vprašanja državne svetnice in svetnikov
3. Ukrepi za premagovanje krize
4. Predstavitev dela Ministrstva za zdravje
5. Predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami
6. Predlog sklepa o imenovanju Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu Republike Slovenije.

Predlagan dnevni red je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 30 jih je glasovalo za,  nihče ni bil proti).

 

 Osnutek zapisnika 15. seje Državnega sveta so svetniki prejeli s sklicem po elektronski pošti 13. 5. 2009.

Ker predsednik ni prejel pisnih pripomb na osnutek zapisnika, je predlagal, da se o njem glasuje.

Zapisnik 15. seje je bil sprejet (30 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

 

 

Po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanji Vincenca Otoničarja glede letne višine koncesije gozdnim gospodarstvom.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja glede letne višine koncesije gozdnim gospodarstvom in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja in predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in nanju odgovori.

Vprašanji državnega svetnika Vincenca Otoničarja se glasita:

1. Kolikšna je letna višina koncesnine za gozdna gospodarstva ob upoštevanju, da so koncesije gozdnim gospodarstvom podeljene za 20 let?
2. Ali Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smatra, da je višina koncesnine dovolj visoka ali pa jo namerava spremeniti?

 

Obrazložitev

Znano je, da je Slovenija z več kot 60 % površine pokrita z gozdovi; s tem Slovenija sodi med prve tri z lesom najbogatejše države v Evropski uniji. Gozdarska in lesno-predelovalna panoga sta med gospodarskimi panogami z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V zadnjih letih pa se lesno-predelovalna panoga srečuje z resno krizo, katere posledice je utrpelo kar nekaj nekoč zelo uspešnih slovenskih podjetij. Da je v Sloveniji v tem sektorju nekaj narobe lahko opazimo tudi ob primerjavi Slovenije s sosednjo Avstrijo, ki prav tako kot Slovenija velja za izredno gozdnato državo. Vendar pa se od gozda in pridelave lesa v Avstriji preživlja okoli 280.000 ljudi, dosežena proizvodnja vrednosti lesa je približno 7,5 mlrd evrov, izvoz njihove lesne industrije pa je kar 70 %. Nasprotno v Sloveniji od gozda in pridelave lesa živi le okoli 23.000 ljudi, še leta 1995 pa je gozdno-lesna industrija zaposlovala okoli 50.000 ljudi, v letu 2004 pa je to število padlo na približno 19.000. Postavlja se vprašanje zakaj je takšno stanje; verjetno je problem predvsem v podelitvi 20-letne koncesije gozdnim gospodarstvom, ki upravljajo s 26 % vseh slovenskih gozdov. Pri tem gre za gozdove v državni lasti, ki državi plačujejo lahko rečemo simbolično najemnino. Prevladuje mnenje, da je gospodarjenje z državnimi gozdovi na podlagi koncesij problematično zato bi veljalo razmisliti o podeljevanju koncesij in pozabiti na interese posameznikov.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vprašanji preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanju v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (28 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 25 jih je glasovalo za, nihče ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanja Draga Ščernjaviča glede upravljanja in gospodarjenja uprav s počitniškimi kapacitetami v javnem sektorju.

 

Predlog sklepa so svetniki prejeli po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop.

Po razpravi je predsednik predlagal, da Državni svet sprejme naslednji s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča glede upravljanja in gospodarjenja uprav s  počitniškimi kapacitetami v javnem sektorju in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča in predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preuči in nanje odgovori.

Vprašanja državnega svetnika Draga Ščernjaviča se glasijo:

1. Zakaj ne obstajajo ažurne evidence na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti   trenutno stanje počitniških kapacitet v javnem sektorju za potrebe zaposlenih v  lasti Republike Slovenije?
2. Kdaj namerava Vlada oblikovati pravilnik, ki bi poenotil pogoje, po katerem bi bile vse počitniške kapacitete dostopne zaposlenim pod enakimi pogoji?
3. Ali ne bi bila najučinkovitejša rešitev, da bi Vlada RS spremenila zakonodajo skupaj s socialnimi partnerji in prenesla lastništvo počitniških kapacitet na reprezentativne sindikate dejavnosti na ravni države (npr. počitniške enote iz   Ministrstva za javno upravo na Sindikat državnih organov Slovenije)?
4. Pod kakšnimi pogoji je Vlada RS prenesla počitniške kapacitete v Savudriji v lastništvo Policijskega sindikata Slovenije? Zakaj tega ne omogoča pri prenosu počitniškega doma Bor, Barbat - Rab iz Ministrstva za javno upravo oziroma Ministrstva za pravosodje na Sindikat državnih organov Slovenije? Po evidenci je Sindikat v letu 1963 iz članarine kupil zemljišče in zgradil objekt, ki je bil dobro  zaseden do leta 1990, sedaj pa že osemnajst let propada.

 

Obrazložitev:

Republiški odbor sindikata že dalj časa opozarja na nepreglednost in nered pri upravljanju in gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami v upravah občin, javnih agencijah, javnih skladih in državnih organih. Le-te so v številnih primerih prodane ali pa so zaposlenim dostopne po raznih pravilnikih oziroma pod različnimi pogoji oziroma v tako slabem stanju, da jih ni mogoče uporabljati. Tovrstna ureditev onemogoča učinkovito in preudarno ravnanje z njimi.

V državi po 18 letih gospodarjenja in upravljanja s počitniškimi kapacitetami še vedno nihče ne ve, koliko je vseh počitniških zmogljivosti, ker evidence niso urejene, ni enotnega upravljanja in prav tako ne finančnega nadzora. Predlagamo eno izmed učinkovitih rešitev, to je prenos lastništva in objektov na reprezentativni sindikat dejavnosti na ravni države, kar bi v nadaljnje onemogočilo nenadzorovano propadanje in negospodarno ravnanje s tovrstnimi kapacitetami.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za javno upravo, da vprašanja preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanje v roku 30 dni odgovori.

 

Sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Jerneja Verbiča v zvezi s pripravo operativnega programa varstva pred hrupom.

 

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop.

Vprašanje je obrazložil Jernej Verbič.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča v zvezi s pripravo operativnega programa varstva pred hrupom in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča in predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika Jerneja Verbiča se glasi:

Kdaj bo Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo operativni program varstva pred hrupom za območje Ravbarkomande ob avtocestnem odseku Unec -Postojna in ga predložilo Vladi v sprejem? 

O b r a z l o ž i t e v :

Na 21. seji Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo 6. 5. 2009 sem ob obravnavi Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009 postavil vprašanje, kdaj bo zgrajena protihrupna oziroma varnostna ograja na primorski AC pri Ravbarkomandi, saj kljub obljubam, danimi pred petimi leti, le-te še ni. Naknadno so s strani DARS d.d. posredovali po elektronski pošti odgovor, v katerem pojasnjujejo, da trenutno veljavni predpisi družbe DARS d.d. ne zavezujejo k izvajanju aktivnosti izvedbe ukrepov zaščite pred hrupom na obstoječem cestnem omrežju. Hkrati so pojasnili, da je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/2005, 34/2008) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 121/2004) treba za reševanje obremenitev s hrupom izdelati strateške karte hrupa in operativne programe varstva pred hrupom. Za predmetni odsek so bile po navedbah DARS d.d. v letu 2007 izdelane strateške karte hrupa, ki so bile predane na Ministrstvo za okolje in prostor, ki je glede na določbe Uredbe o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju nosilec izdelave operativnih programov varstva pred hrupom, kjer se določijo potrebni ukrepi. Zato postavljam vprašanje, kdaj bo Ministrstvo za okolje in prostor izdelalo operativni programa varstva pred hrupom za navedeni odsek in ga predložilo Vladi v sprejem. Dejstvo je, da so bile na območju Ravbarkomande zgrajene hiše še pred izgradnjo avtoceste, a ograje kljub dolgoletnim obljubam še ni, medtem ko je bila pred časom že zgrajena kamnita ograja le kakšen km naprej (v smeri proti Kopru).

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za okolje in prostor, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

 

Sklep je bil sprejet (31 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 28 jih je glasovalo za, 1 pa je bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Rastislava Revna v zvezi s številom naletov na ljubljanski obvoznici.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji  s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna glede števila naletov in udeleženih vozil v prometnih nesrečah na ljubljanski obvoznici in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna in predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika  Rastislava Revna se glasi:

Koliko naletov in koliko udeleženih vozil v prometnih nesrečah je bilo na mesec v zadnjih sedmih letih na prehitevalnem pasu na ljubljanski obvoznici med priključkoma Brdo in Koseze?

O b r a z l o ž i t e v :

V skladu z Zakonom o varnosti v cestnem prometu morajo motorna vozila v cestnem prometu voziti podnevi s prižganimi lučmi, kar pa je danes pogosto vzrok naletov vozil. Na ljubljanski obvoznici med priključkoma Brdo - Koseze je število nesreč z naleti motornih vozil v določenih obdobjih leta povečano. Ker mislim, da bi bilo treba spremeniti ta del zakona, potrebujem podatke o številu naletov in številu udeleženih vozilih na omenjenem odseku na ljubljanski obvoznici po mesecih za obodbje zadnjih sedem let oziroma za obdobje, za katerega se ti podatki zbirajo.

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za notranje zadeve, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop so svetniki prejeli vprašanje Rastislava Revna v zvezi z odgovorom vlade na vprašanje o odloku o spremembi odloka o preoblikovanju psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod .

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop.

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna v zvezi z odgovorom Vlade na vprašanje o Odloku o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira vprašanje državnega svetnika Rastislava Revna in predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in nanj odgovori.

Vprašanje državnega svetnika  Rastislava Revna se glasi:

Na kakšni osnovi je Ministrstvo za zdravje izračunalo prihranek cca. 85.000 EUR za zmanjšanje števila članov za 157 članov v vseh svetih zavodov, kot je bilo obrazloženo v 1. točki odgovora Vlade Republike Slovenije št. 00202-2/2009/06 z dne 9. 4. 2009 na vprašanje o Odloku o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod ?

O b r a z l o ž i t e v :

V navedeni obrazložitvi v zadnjem odstavku točke 1. Vlada navaja prihranek 85.000 €/leto za 157 članov za vse svete zavodov; kar  pomeni povprečno 541,10 € / člana / leto.

Glede na podatek Psihiatrične bolnišnice Idrija, da je v letu 2008 porabila za 3 seje sveta 1.804,38 € od tega:

Sejnine:                     1.450,00 €
Potni stroški:                354,38 €
---------------------------------------------
skupaj                         1.804,38 €  za 11 članski Svet zavoda

kar pomeni 1.804,38 / 11 =  164,03 € / člana / leto, kar pa je več kot 3 krat manj, kot je navedeno v navedenemu odgovoru.

Tudi če povečamo stroške zaradi morebitnih višjih potnih stroškov v ostalih zavodih iz 164,03 na 200 € / člana / leto, je to 200 € x 157 članov = 31.400 € prihranka.  Ta znesek pa je še vedno 2,7 krat manjši od navedb Ministrstva za zdravje v višini 85.000 €. Zaradi nesorazmernega odstopanja prosim za natančen izračun na podlagi dejansko izplačanih sejnin v 2008 in sicer z navedbo po posameznih zavodih.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da vprašanje preuči in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanj v roku 30 dni odgovori.

Sklep je bil sprejet (21 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 20 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Po elektronski pošti 19. 5. 2009 in na klop so svetniki prejeli pobudo državnega svetnika Rastislava Revna za zakonsko ureditev statusa gasilca prostovoljnega gasilskega društva in spremembo financiranja.

Predlog sklepa so prejeli po elektronski pošti 19. 5. 2009 in na klop.

Pobudo je obrazložil Rastislav Reven.

Predsednik je predlagal, da Državni svet sprejme naslednji   s k l e p :

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, v skladu z 98. členom Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) obravnaval pobudo državnega svetnika Rastislava Revna za zakonsko ureditev statusa gasilca prostovoljnega gasilskega društva in za spremembo financiranja in na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 100/05 - UPB1) sprejel naslednji

S K L E P :

Državni svet podpira pobudo državnega svetnika Rastislava Revna in predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za finance, da pobudo preučita in nanjo odgovorita.

Pobuda državnega svetnika  Rastislava Revna se glasi:

Zakonsko naj se čimprej uredi status gasilca prostovoljnega gasilskega društva in sprememba financiranja refundacije bruto plače z vsemi dodatki ter uvede stimulacija aktivnega delovanja gasilcev tako, da:

• se bruto plače gasilcev z vsemi dodatki za čas akcij in izobraževanja refundirajo iz državnega proračuna in ne bremenijo več sredstev posameznega PGD,
• se poenoti zavarovanje gasilcev za celotno Slovenijo tako, da je gasilec zavarovan za primer poškodbe na akciji ali izobraževanju za celotno dolžino bolovanja, in sicer po enakem kriteriju kot velja za poškodbe pri delu; zavarovanje mora obsegati tudi zadostno odškodnino za primer smrti,
• se uvede stimulacija za aktivno sodelovanje v akcijah v obliki priznanja bonitete za delovno dobo pri upokojitvi - boniteta naj temelji na številu dni, ko je gasilec sodeloval v akcijah,
• mikro in malim podjetjem in samostojnim podjetnikom, ki imajo med zaposlenimi več kot 30 % prostovoljnih gasilcev, naj se prizna davčna olajšava zaradi izpada poslovne dejavnosti v času odsotnosti gasilcev v akaciji.

 

O b r a z l o ž i t e v :

Vse večje ujme, ki praviloma zajamejo posamezno področje Slovenije, zahtevajo vse daljšo časovno udeležbo gasilcev prostovoljnih gasilskih društev iz tega področja. Poleg večje izrabe in tudi večjega uničenja reševalne opreme predstavlja nadomeščanje plač gasilcem že veliko obremenitev finančnih sredstev posameznega društva. Zato bi bilo potrebno uvesti solidarnostno refundiranje plač gasilcev za čas akcij in izobraževanj iz državnega proračuna. Tako bi se izenačili pogoji dela PGD na področjih, ki jih zadene naravna nesreča z ostalimi PGD.

Tudi zavarovanje prostovoljnih gasilcev za primer poškodbe ali smrti je potrebno poenotiti.  Mala gasilska društva so zaradi skromnih sredstev prisiljena varčevati pri obsegu zavarovanja. Poleg tega bi s poenotenjem zavarovanja za območje cele države lahko dosegli tudi nižje zavarovalne premije pri zavarovalnici.

Z namenom spodbujanja sodelovanja v reševalnih akcijah in hkrati kot izraz priznanja za nesebično pomoč bi bilo primerno uvesti stimulacijo v obliki priznanja bonitete pri priznanju delovne dobe, ki se upošteva pri upokojitvi.

Velik delež prostovoljnih gasilcev med zaposlenimi v mikro in malih ter pri samostojnih podjetnikih predstavlja velik problem odsotnosti velikega deleža zaposlenih v času gasilske akcije. Prav zaradi izpada dejavnosti v času reševalnih akcij podjetja in samostojni podjetniki neradi zaposlijo gasilce. Zato je potrebno takim podjetjem priznati davčno olajšavo za čas izpada dejavnosti, če se reševalne akcije udeleži več kot 30 % zaposlenih prostovoljnih gasilcev. 

Predlagane spremembe naj se čimprej uredijo zakonsko. Čas veljavnosti posameznih novih določil pa se lahko uredi sukcesivno skozi daljše časovno obdobje.

* * *

Državni svet Republike Slovenije predlaga Ministrstvu za obrambo in Ministrstvu za finance, da pobudo preučita in v skladu s četrtim odstavkom 98. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/08) nanjo v roku 30 dni odgovorita.

Sklep je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

- - -

Po elektronski pošti 24. 4. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo na vprašanje državnega svetnika Draga Žure glede Evro-sredozemske univerze.      

- - -

Po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop so prejeli odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razbremenitev poslovanja na področju predelave lesa.

- - -

Za vprašanja in pobude, na katera po preteku 30-dnevnega roka še nismo prejeli odgovorov, bomo  posredovali urgence na pristojna ministrstva oziroma organe.

Ukrepe je svetnikom predstavil mag. Mitja Gaspari, minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve.

V razpravi so sodelovali mag. Dušan Semolič, dr. Andrej Rus, Rastislav Jože Reven, Alojz Kovšca, Branimir Štrukelj, mag. Stojan Binder, Anton Peršak, Drago Ščernjavič, Borut Meh, Boris Šuštaršič, Peter Vrisk, Rudi Cipot, Darko Fras.

Na vprašanja in dileme iz razprave je odgovoril minister brez resorja mag. Mitja Gaspari.

Predsednik je ugotovil, da se je Državni svet seznanil z ukrepi za premagovanje krize.

Delo ministrstva je svetnikom predstavil Borut Miklavčič, minister za zdravje.

V razpravi so sodelovali Peter Požun, Anton Peršak, Rastislav Jože Reven, Boris Šuštaršič, Borut Meh, Drago Ščernjavič,  Alojz Kovšca,.

 

Na vprašanja in dileme iz razprave je odgovoril minister Borut Miklavčič.

Zaradi službene obveznosti predsednika in sekretarja Državnega sveta sta nadaljevanje seje prevzela podpredsednica Državnega sveta Lidija Jerkič in namestnik sekretarja Primož Hainz.
Podpredsednica je ugotovila, da se je Državni svet seznanil z delom Ministrstva za zdravje.

 

 

Predlog zakona je obravnavala Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katere poročilo so prejeli po elektronski pošti 15. 5. 2009 in na klop. Prav tako so prejeli predlog mnenja Državnega sveta.

Poročevalec Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je podal stališče komisije.

Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednje mnenje:

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, na podlagi druge alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04)  sprejel naslednje

M N E N J E

k Predlogu zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami

Državni svet je bila seznanjen z bistvenimi sestavinami in pomembnimi določbami predloga zakona, ki se je začel pripravljati že leta 2006, Evropska komisija pa ga je dokončno potrdila šele maja 2008. Sam postopek notifikacije je trajal tako dolgo predvsem zato, ker je Slovenija vztrajala na tem, da se pridelovalec GSR pisno dogovori s sosednjimi nosilci kmetijskih gospodarstev in lastniki drugih zemljišč za izvajanje ustreznih ukrepov. S predlogom zakona se ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Slovenija kot članica EU na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih rastlin, prav tako pa ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja gensko spremenjenih rastlin tistih sort, ki so vpisane v Skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic, saj bi bilo to v nasprotju z zakonodajo EU.

S predlogom zakona se vzpostavlja ukrepe za soobstoj oziroma za preprečevanje prisotnosti GSR v gensko nespremenjenih rastlinah, postopek prijave predelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave z in brez GSR, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev in predvsem tudi inšpekcijski nadzor in uveljavljanje odškodnin in sankcij. Slovenija je sledila dvema načeloma in sicer načelu svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin in načelu "povzročitelj plača". Načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin pomeni, da je vsakemu pridelovalcu dana možnost odločiti se za konvencionalno, integrirano, ekološko ali pridelavo GSR. Ob tem mora biti zagotovljena sledljivost, saj bodo le na ta način možnost izbire imeli proizvajalci in potrošniki. Drugo načelo pa pomeni, da je za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti GSO v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez pridelave GSO, kriv povzročitelj, ki prideluje GSR. V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva plačujejo vsi pridelovalci GSR. Predlog zakona se je ves čas pripravljal v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki ga v večini podpirajo.

V prihodnjih mesecih bodo pripravljene še dve uredbi, ki bodo natančneje opredeljevali odškodnine in tehnične pogoje za gojenje posameznih rastlin. Pridelovalci GSR bodo morali izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in preprečevanje prisotnosti GSO gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotavljati bo moral izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem obdobju.

Državni svet ugotavlja, da bo pridelovalec GSR moral biti seznanjen po eni strani z zakonodajo, ki ureja ravnanje z GSO in zagotavljanje sledljivosti GSO v kmetijskih rastlinah, pridelkih in predelanih proizvodih, in po drugi strani z morebitnimi posledicami, ki bi jih lahko imela določena ravnanja z GSR in njihovim pridelkom za kmetijske rastline ali pridelke drugih pridelovalcev. Prav tako pa bo moral pridelovalec GSR izvajati najmanj tiste ukrepe za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSR v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih, ki so določeni z zakonom.

Državni svet opozarja, da bo najpomembnejša varnost pridelave, saj bo kmet zaradi zaščite moral kupovati nove sestavine kemikalij, da bi zaščitil stara semena, ki jih uporablja sam; pri tem bodo stari tipi semen izginili s trga, tuja podjetja pa bodo imela ekskluzivni položaj na trgu. Obstaja bojazen ob uvedbi vseh sprememb GSO in če se bo genetika razširila, se obetajo slabi časi za pridelovalce in uporabnike hrane.

Državni svet ocenjuje, da predlog zakona sicer prinaša ureditev sistema, ki po Evropi že funkcionira, saj ta zakon ureja, da bodo obstajala območja, kjer je mogoče kmetovati na tradicionalni način pridelave. Premalo pa se opozarja na posledice proizvodnje GSO, saj imamo sonaravno pridelovanje hrane, ki se ne ujema z proizvodnjo GSO. Slovenski kmet je precej tradicionalno usmerjen in vidi prihodnost v ekološki, integrirani in biološko čisti pridelavi hrane brez odvečnih kemičnih sestavin. Nujno bo potrebno zagotoviti celoviti nadzor in sredstva za kontrolo pridelave ter okrepiti vse vrste inšpekcijskih služb v kmetijstvu. Še bolj pomembna bo promocija doma pridelane hrane, zato je nujno sprejeti že dolgo pripravljen zakon o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov.

Državni svet meni, da glede na to, da proizvodnja GSO prinaša večje dobičke, je potrebno proizvajalce sprotno obveščati o vseh rizikih, ki jih takšna proizvodnja prinaša, za sprotno informiranje kmetov pa bi že v pripravah in sprejetju zakona lahko bila vključena Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojo svetovalno službo, kmetijska gospodarstva pa bo potrebno dodatno strokovno izobraziti z vsemi novostmi, ki jih prinaša pridelava z GSO.

Državni svet predlaga, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije razpoložljiva kmetijska zemljišča preko koncesij odda najemnikom, ki kmetujejo oziroma pridelujejo hrano na tradicionalen način; povečati je potrebno tudi sredstva za učinkoviti nadzor pridelave hrane s pomočjo GSO ter sredstva za promocijo doma pridelanih kmetijskih in živilskih proizvodov.

Predlog mnenja je bil sprejet (23 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 19 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

- - -

Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja je obravnavala predlog sklepa o imenovanju Komisije za pritožbe. Sklep o imenovanju komisije za pritožbe so svetniki prejeli po elektronski pošti 18. 5. 2009 in na klop.

Namestnik sekretarja Primož Hainz je podal obrazložitev sklepa.

Podpredsednica je predlagala, da Državni svet sprejme naslednji sklep:

Državni svet Republike Slovenije je na 16. seji 20. 5. 2009, na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB3; Ur.l. RS, št. 63/2007 in št. 65/2008; v nadaljevanju ZJU) in drugega odstavka 67. člena Poslovnika Državnega sveta (Uradni list RS, št. 70/2008) sprejel naslednji

S K L E P

o imenovanju Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu Republike Slovenije

 

V Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu Republike Slovenije se imenujejo:

LILIJANA ŽURMAN kot predsednica,
ANA IVAS kot  članica,
EMILIJAN ŽLIČAR kot član.

O B R A Z L O Ž I T E V

O pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja in o drugih vprašanjih, kadar zakon to določa, odloča pristojna Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Državnem svetu Republike Slovenije (v nadaljevanju Komisija za pritožbe).

Predlog za sestavo Komisije za pritožbe je bil sestavljen na podlagi rezultatov tajnega glasovanja, ki je bilo izvedeno 14. maja 2009 med zaposlenimi javnimi uslužbenci v Državnem svetu Republike Slovenije.

V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih iz leta 2002 (Ur.l. RS. št. 56/2002), so se predsednik in člani komisije imenovali z odločbo za obdobje petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Na tej osnovi je Državni svet Republike Slovenije imenoval prejšnjo sestavo Komisije za pritožbe za obdobje petih let.

S spremembo ZJU iz leta 2005 (Ur.l. RS, št. 113/2005) je bil črtan prvi odstavek 37. člena ZJU, ki je določal, da se predsednik in člani Komisije za pritožbe imenujejo z odločbo za obdobje petih let, zato se predsednica in člana Komisije za pritožbe imenujejo za nedoločen čas oziroma do razrešitve. Razreši jih organ, pri katerem Komisija za pritožbe deluje, to je Državni svet Republike Slovenije.

Predlog sklepa je bil sprejet (22 državnih svetnikov je prijavilo prisotnost, 22 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti).

 

- - -

Podpredsednica je zaključila 16. sejo Državnega sveta Republike Slovenije in se svetnikom ter vabljenim zahvalila za razpravo in sodelovanje.